Dopisi. Iz Kremberga v Slov. goricah. (D a s e s m e vsak ženiti,) to gotovo ni občinstvu na hasek, ampak na veliko škodo. Tega niso^samo na slovenskem, ampak tudi na nemškem Štajeru občine prepričane. Zaradi tega so uže poslale mnogo prošenj dotičnim gg. poslsncem, da naj na to delajo, da se sklene postava, po katerej bodo zamogle ob6ine ženitvam nemaničev ugovarjati. Hlapec ali dekla, ki sta prelena delati, ki nimata živeža, da ae prav obleke ne, 8e vzameta. Potem pride pri takib siromakib navadno cela kopa otrok na vrsto, za katere mora ob6ina skrbeti. Le eden izgled hočem navesti. Neka občina je tukaj dobila povelje iz Gradca, da mora za nekega nemaniča, ki se je tamkaj oženil, za stanovanje itd. tje deuarjev posiljati. Pa občinski možje so celo pametno in posnemovanja vredno ravnali, ko so skenoli: v Gradec ne bomo denarjev pošiljali, mož je še mlad, žena tudi: še lehko delata, 6e v Gradci ni dela, pa ga je pri nas zadosti. Kmet itak težko ob pravem 6asu dobi delavcev, dasi je mora drago pla6evati". Potem so najeli stanovanje ter plačali stroške preseljevanja. Dela bo gotovo tu zadoati našel, pa tudi ne bo stradal, 6e bo botel delati. Pa velikokrat se godi, da se maisikteri dela boji, kakor pes palice. Ker pa ni jela brez dela, pa si nekateri na drug način pomaga, on namreč bo6e živeti od dela drugih rok. Tako je gotovo nek ženin lansko leto pri naa mislil, kateri je mesto od starešinov peljan k poroki bil peljan od žandaimov v ječo. Vsak, ki se ženi, je na den poroke rad vesel; rad dobro pije in je. Če pa neki tega uema, si uže zna pomagati, ako je nepošten. jjGosttivanje" pa bočem imeti, da malokteri tako, pravi naš ženin. In ker ni imel ne vina ne kruha ne mesa, drugi pa so imeli in ker po no6i Ijudje spijo, pa ne vidijo vsega, si je nakradel vina; avinjo je nekje živo odpeljal; nanosil si je puranov in kokoši, da bi bil lehko prav vesel, ako ne bi žandarmov bilo. Ti so sumili, da je on tat; in dasi niso na njegovem domu ni6esar našli ukradenega, so vendar pravega tata vlovili. In ravno tisti den, ko je mislil k poroki iti, ao ga djali pri sv. Lenartu pod ključ. Nevesta pa je šla prosit, naj ga toliko izpuste, da bo poro6ena ž njim pa ni opravila nič. Žalostno znamenje! Takšen človek, dokler je sami6en krade za se, ko se pa oženi, krade še za ženo in otroke. Od nemške meje. (,,Bauemvereinu.) V nedeljo 30. januarja imel je Spielfeldski ,,Bauernverein" svojo 7. zborovanje. Sešlo se je mnogo ljudstva v gostilnici g. Stelcerja, ve6ina gotovo iz radovednoati. Nekteri govorniki so dobro iu pomenljivo razlagali o atanji kmetijstva, živinoreji itd. Med drugimi govoril je tudi Spielfelski kramar g. Gleisperg. Ali ta človek ni vedel diuga govoriti, kakor: dumme Bauern, ein Bauer sein und noch so dumm in ae več neotesanosti, tako da 80 že komaj 6akali na konec govora. Za tem je nastopil drug govornik, kije tega nemškutarja in liberalca tako oklestil, da je osramoten pete odnesel. Prav mu bodi. Boljše, da on v svoji prodajalnici sedi, nDorfbote" in nTagespošto" bere in nmihece" prodava! Iz Ptuja. (S lj> v e n š 6 i n a pri sodnijah na Slo veus kem Staj er skem.) Pri našej sodniji vložil je g. Ivan Urbanec kot zastopuik rSlavije" v slovenšcini pisano vlogo. Vloga rešila se je nemški. I. U. vrne to vlogo ter prosi za slovensko rešitev. Opiral je se osobito ua glasoviti 61en 19. osn. postav, to je na tisti člen, kateri pripozna, da sme vaak državljan svoj jezik tudi v c. kr. uradnijah rabiti, t. j. da se v njegovem jeziku piae. Opiral se je tudi na §. 13 sodskega reda od leta 1781, kateri §. ravno leks svojo atoletnico obbaja in kateri ukaznje, da se ima v tistem jeziku obravnavati, katerega stranka govori, toraj da se ima v slovenskem jeziku pisana vloga tudi v tem jeziku rešiti. Sodnija je prošnjo zavrgla ter rekla, da je sodnijski jezik pri tej sodniji nemški. Graaka nadsodnija je temu, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati, pritrdila! Sedaj si pa lebko vsak svoje misli, koliko jcdnakopravnost uživamo Slovenci na Štajerskem! Od sv. Petra zunaj Radgone. (Trojno gosto vanj e.) Dne 20. febr. emo tukaj imeli redko svečanost. Č. g. Matija Burcar, župDik v Rušab, so namreč v svoji rojstni fari obbajali 251etnico svojega mešništva, njib starii zlato poroko in tadi ena sestra je bila ta dan zdana. — Slovesnost so povzdignoli preč. g. kanonik Lovro Hrg s svojo pričujočnostjo. — V lepo uredjeni procesiji se vsi gostje od farovža podajo v cerkev, tain nastopijo 6. g. jubilant prižnico in v genljivem govoi-u razložijo denešnjo trojno svečanost. Slavijo božjo previdnost, ki je njib, edinega sina izmed 9 otrok — kteri razun ene sestre še vsi živijo, v dubovski stan poklicaia, staršem toliko starost doživcti podelila, kažejo imenitnost mešništva, srečo dobrili staraev in iz tega izbajajoče dolžnosti otrok, razlagajo svetost zakonske zaveze, in za vse te dobrote dobrotljivemu Bogu hvalo izrekajo, naslanjaje se na besede: rHvalite Gospoda vsi ujegovi izvoljeni, obhajajte vesele dni in hvalite ga" (Tob. 13, 10). Potem bo 6. g. jubilant poročili sestio in ženina, spet zvezali avoje starše ter obbajali slovesno zahvalno daritev. Pri daritvi sv. meae so jim stregli 6. g. oakrbnik benediktinec in domača 66. gg. kaplana. — Med sv. mešo so starši, ženin z nevesto in še drugi gostje prejeli sv. obhajilo iz rok 6. g. jubilanta. Pri obedu, h kteremu »o do- mači 6. g. župnik g. jubilauta, starae, ženina in uevesto iu druge odlične goste povabili, vršile so se iz srca izhajajo6e uapituice. Ta dan bo sv. Peterskim faranom gotovo ae dolgu v spominu ostal. Bog pa daj novoporoeenemu paru srečen, in zadovoljen zakon, staršem še mnogo srečnih dni, 6. g. jubilantu pa dočakati zlato sv. mešo. Iz Slov. Gradca. (Novi gruntni davek — razne pritožbe.) Preteklo sredo, dne 16. t. m. se je bilo vsled povabila tukajanjega okrajnega odbora nad 60 gruntnib posestnikov gosposkega in kmečkega stanu, grajščakov in kmetov, Slovencev, 2 Nemca in nekaj meačanov na pogovor 0 reklamacijah ali pritožbah v zadevi novega gruntnega davka zbralo. G. vitez Naredi-Rainer je došle v imenu okrajnega odbora nemski pozdravil ter jim je nemški razložil bistvo in način reklamacij. Isto tako je storil vel. 6. g. dr. Jož. Šuc v slovenskem jeziku. Gospodje grantni posestniki so bili oba govora z živabno pohvalo zaslišali ter so okrajnemu odboru obljubili, da bodo kot ,,zaupni možje" tega odbora vsak v svoji občini drugim posestnikom pri reklamacijah pomagali. Akoravno naš okraj menda za vsem ne bo več gruntnih davkov za naprej plačeval, kakor dosedaj, bi znalo vendar pozameznika vec davka zadeti, ali zaradi krivo vpisanih podatkov v njegovej novej posestvenej poli (Grundbesitz-Bogen) ali zaradi ne prav izmerjenega obsega (Flacbeninhalt) njegovega grunta ali zaradi tega, ker se je kaka pomota v računu zgodila, ali ker so se taki deli njegovega grunta davku podvrgli, ki so po postavi davka prosti ali pa zadnjič, ker vcenitev v tarifne vrste ni pravična. Vsakako bo vsaki gruntni posestnik dobro storil, ako bo svojo novo gruntno posestveno polo, brž ko jo bo te dni v roke dobil, prav dobro pregledal, ter jo s svojo staro gruntno polo natanko primeril. Ko so bili ti pogovori končani, so gospodje gruntni posestuiki svojemu poslancu velč. g. doktorju Šucu nektere prav skeleče rane kmetskega stanu razkrili, ter mu prav živo na srce polagali, naj povsod in pri vsaki priliki blagovoli na to delati, da se te rane zacelijo, kar jim je gospod poslanec tudi obIjubil. Prvo tako rano je razodel g. J. Kac pri sv. Maitinu, veliki posentnik in trgovec z lesom, 1 ekoč: svoboduo razkosovanje posestev, to spodjeda blagostanje kmečkega stanu. Če bo tako napiej šlo, postanemo po6asi vsi satni kocarji, berači. Reanica tega izreka se je od več strani s prav kosmatimi zgledi dokazala in vsi so gosp. Kacu pritidili. — G. Franc Vavkan, občinski piedstojnik Sentmartinski, je pa zopet omenil, da je postava o posilnih eksekutivuih prodajab gruntov iu pa inventarja jako spremembe potrebna, kajti velikokrat se gruuti tako prodajo, da tudi upniki svoje denarje zbubijo, in da se druga nič ue doseže, kakorv da se poprejšnji lastnik iz posestva prežene. Ce se kmetti potrebni inventar, kakor: živina, vozovi, potrebni živež za družino in klaja za živino itd. proda - potem mora kraet popolnoma na kant priti in ne inoie naprej gospodariti. Tudi o tein izreku so se začeli živahni razgovori in resnica njegova je se pripoznala. (Konec prih.)