St. 109.
V
vtorek 20. septembra.
III tečaj. 1870.
V torek, četi' k in »o-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom
za vm leto 8 g. — k. „ pol Ista 4 „ — „ „ Žetrt   „   ■ „ 20 „
l*u |»<.šti:
aa vse leto 10 g. —k „ pol leta 5„ - „ u   četrt „     2„ 60 B
VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
I NAROD.
Oznanila:
Za navadno triatopno
vrni<> a« plačuje ! G kr. če bo tika 1 krat, i»  »» i»    i» 2krat, 3 krat.
J>     »» M
veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (Stempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku jej o.
Prestolu! govor cesarjev.
Preetolni govor, s Icterim je cesar v saboto svečano pozdravil obo zbornici, v prvih stavkih omenja sedauje vojske in naglasa avstrijske države mir, „ki naj pred vsem v to služi, da se ustavnim napravam države zagotovo Btalne podloge." Potem omenja, zakaj so se bile razpisale nove volitve, pozdravlja ude gosposke in poslanske zbornice, ktere vse navdaja" ono pravo patri -jotično čutje in avstrijska zavest, ki druži avstrijske narode okolo habsburškega prestola, da rešujejo najvaž-neje državne naloge," in nadaljuje :
„Noćem pripisavati pomanjkanju teh čutil tega, da pogrezam v Vaših vrstah zastopnike mojega kraljestva češkega. A to moram tem bolj obžalovati, ako premislim težke in osodepolne dogodjaju sedanjega časa, neprestano prizadevanje moje vlade nezadovoljne napo titi na skupno polje ustavnega delovanja, ako premislim nujno potrebo , da se notranja uredba države vspešno dokonča. Vlada ima nalogo poskusiti vsa postavna sredstva, da se kolikor najhitreje tudi temn kraljestvu zagotovi sodelovanje pri važnih delih tekočega zase danja.
„Vaša naloga , gospoda moja, bode , da vodjeni duhom zmernosti in pravičnosti posvetujete one pripo močke, ki bodo mogli v ustavi zagotoviti ona tla, na kterih ae bode  moglo zadovoliti  posameznim potreb ščinam vsake dežele in vsacega naroda v toliko, kolikor to dopušča moč države."
„Med nalogami, ki Vas čakajo v prihodnjem zasedanji, sloje v prvi vrsti volitve za delegacijo. Te volitve bodete vršili za vspešno sodelovanje s poslanci ogerske krone in obravnavanje zadev, ki se Vam v sedanjih razmerah bližajo 8 posebno odvažnostjo."
Cesarjev govor tu preide na posamezna dela sedanjega zbora in naznanja, da bode imel zbor urediti oelo vrsto zadev med katoliško cerkvijo in državno ob-
lastjo Vlada bode predložila predloge, ki so potrebni postali vsled razvršenja konkordata. Na dalje si coaar obeta, da bode državni zbor srečno dokončal že dolgo zapričete nove postavodaje na polji civilne pravde, materijalnoga kazenskega zakonika in kazenske pravde. Vlada bode predložila nasvete o reformi vseučilišč.
„Gospoda moja — pravi dalje cesarjev govor — državni proračun za prihodnje leto bodete skrbno pregledali in se na podlagi predlogov moje vlade z reševanjem narodno - gospodarskih vprašanj pečali z ono odvažnostjo, ki v rešenji tega vprašanja spoznava poroštva' neprestanega napredka na polji materijalnoga blagostanja. Koi.ečno se bodo v ustavno obravnavanje predložile one naredbe, ki so se zarad nujnosti zaukazoma storile.4*
„Bog blagoslovi Vaše prizadevanje I Zaupno Vas vidim začeti Vaše delovanje. Vaše besede bodo daleč zvoneča spričevala zvestobe in domoljubja in Vaša mirna dela — tega sem prepričan — bodo bogato sadje obrodila za notranje blagostanje države, za njeno veljavo in moč. Naj bi se ona moč in krepost, ki jo daje složnost, iz Vaše srede razširila med vse avstrijske na rode in naj bi jih peljala na ona pota, kjer se raz cveta prava svoboda, blagostanje in čast za vsacega posameznega , za vsaki narod, za vsako deželo in za skupno državo."
Tako prestolni govor, kterega smo povzeli po vseh njegovih glavnih točkah. Zadržaj tega govora — pisanega brez navdušenja in višega vzlete — bi bil morebiti v vsaki drugi državi storil svojo dolžnost in zapustil dober vtis. Ne tako pri nas, kjer so stranke tako ločene, da pusti hladne vse, kdor hoče zadostiti vsem. Tako tudi bistveno sodijo vse novine, kar nam jih je do zdaj prišlo pod roko. Listi, ki ne hodijo no beni stranki odločno na čelu, delajo se sicer nekako zadovoljne in hote govor obračati na svoj mlin. „Wand." pravi: .Prestolni govor ima v sebi marsikaj, kar pri
količkaj dobri volji lahko vse stranke odobrujejo, in ponuja upanja, ktera naj si vsakdo po svojem individualnem ilopadajenji zase prikroji." Listi, kakor štora „Presse", oba „Frenidenblatt" itd. so res že s tem pri-krojevanjem začeli. „Presse" meni , da je v zadnjem pre8tolnem govorom palica zlomljena nad vso državo-pravno opozicijo, ne lo nad češko - moravsko, ampak tudi nad kranjsko in tirolsko, ki je le s pridržki in pogoji volila svoje poslance v državni, zbor. Ta list že zdaj veselo končuje dalji članek o prestolnem govoru in pravi: „kakor že enkrat leta 1867 tudi zdaj vlada in feudalci niso delali druga nego nemško politiko in podpirali so težnje ustavoverne stranke."
Izrecno pristranski listi pa so na prvi mah obsodili ves prestolni govor. „N. fr. P." pravi : „Prestolni govor ima mnogo besedi, a vendar ne govori; on ostaja routast na vsa vprašanja o tem, kakovšen da pač bode zadržaj in smisel napovedane ustavne politike. Videti je, kakor da bi ministerstvo upalo, da bodevse stranke s obljubami odpravilo in jih tako potolažilo."
Vojaška „Wehrzeitg.", organ skupnega vojnega ministra, ravno tako odločno govori proti govoru, tudi tem novinam je zadržaj govora presplošen, tako da se večidel zvodani v bolj ali manj raztegljivo frazo. Tudi te novine pogrešajo v govoru, da ni nikjer z nobeno besedico povedano, ktera so tista pota in sredstva, ki jih misli vlada hoditi. „Wehrzeitg." misli, da gg. ministri tega sami ne vedo in pravi: „kjer pojmov po-manjkuje, morala je zopet prazna beseda prikazati se."
Jako odločno se proti govoru na noge stavi „Vatcrland". Ta list se oklepa enega uvodnih stavkov v prestolnem govoru, ki se glasi : „vsem strankam se bode dala prilika, da iz nova izreku svojo Želje." „Vatrld." na to odgovarja: „Narodi so bili svoje upanje, morebiti zadnje upanje navezali na spravo, ki bode vsem zadostilila, a zdaj zvedo, da se je zdaj
Slovensko vseučilišče.
(Iz „Slov. Pravnika.") Dne 15. julija t. 1. je prinesel „Pravnik slovenski" pod naslovom „slovenska predavanja za pravoslovce" sestavek, ki je priporočal za dejanske pravniške predmete nadaljevati že pred 20 leti pričeta pravoslovna predavanja v slovenskem jeziku inedčasno zavoljo zamude pri pomanjkovauji pravniškega naraštaja, dokler se ne ustanovi vsaj nepopolno slovensko vseučilišče za Slovence in Dalmatince, tedaj za dva milijona stanovni-kov, za ktero število imajo v napredujočih deželah že celo vseučilišče. Z najvišjim sklepom od 27. julija 1870 je presvitli cesar oživiti zaukazal za judicijelno presku-šnjo potrebne pravoznansko slovenske stolice na vseučilišči v Gradcu in s hvaležnostjo priznavamo modri sklep njegovega veličestva, da se ima zoilostiti vsaj prvi potrebnosti vselej zvestih in kakor jih pošteni Nemci sami imenujejo zelo „podučljivih" (bildsam) Slovencev.
V Inspruku na Tirolskem se je tudi nekoliko pravoslovnih stolić osnovalo za avstrijske Lahe, kamor jo med drugimi cdon odvetnik iz Dunnja za protVsorja poklican bil in nič ni slišati, da bi tirolski Nemci zoper laške stolice rogovilili.
V Gradcu  pa se zavoljo  nekterih učnih stolic v
slovenskem jeziku, akoravno je notranjo - avstrijsko vseučilišče za več tukajšnih „narodov* bilo ustanovljeno, in nkoravno je tudi Gradec glavno mesto mešovite dežele, čudne prikazni že sedaj pojavljajo po nemških časnikih, da se bode težko kteri učen slovensk pravnik našel, ki bi se v tako neugodne razmere podal, bodisi poklican ali nepoklican.
Dopisniki v nektere nasprotne časnike so Slovencem dobro znani, ki pišejo o slovenskem razvitku kakor bi o kitajskem pisali, ker imajo za obadva enake vednosti, in ker pred svoje ime postavljajo „c. kr.", se ne upajo grajati najvišjega sklepa , torej udrihajo po njim celo nepoznanem slovenskem jeziku in prerokujejo v svoji modrosti, da še ta „novo izonjdeni , nikomur razumljivi" jezik za več desetletij ne bode za znanstvene nauke sposoben, ker mislijo , da bode za 50 let nepotreben. Eden teh modrijanov, rojen Prus, pa nam zvestim Avstrijcem dokazuje, da bi slovenske učne stolice celo sramotile vseučilišče .notranjo-avstrijskih narodov", zato, ker so slovenske, a ne nemške, daleč proč pa jih nam blagodušno privošči. To je vsaj jasno govorjeno in dolžnost slovenskih pravnikov je, to novo prikazen si natanjše ogledati.
„Novice" so pred kratkim prinesle imenik 128 slovenskih profesorjev , ki so ne samo na Slovenskem in Nemškem, ampak tudi na Ogerskem, Hrvaškem, Slavonskem, Dalmatinskem, v vojaški Krajini, na Moravskom in v Galiciji razkropljeni, in med kterimi je več
učenjakov sposobnih tudi za modroslovne učne stolice. Ta oddelek visokih šol torej ne bi delal nobenih ovir. Za bogoslovje imamo razun domačih učenjakov tudi zunaj ožje domovine slovenske profesorje n. pr. na Dunajskem vseučilišči učenega g. dr. Jožefa Tosi-a, v Gradcu pa gg. Robića in Stanonika, torej za bogoslovni oddelek tudi več ko zadosti. — Za pravoslovjo je naš rojak g. dr. Jožef Kranjc, izprašan profesor v Sibinji na Erdeljskem in g. dr. Miroslav Gostiša, sedanji predsednik kr. županijsko-sudbenoga stola (-okrožne sod nije) v Varaždinu, bivši pravoslovni profesor v Zagrebu; mladih pravnikov pa je na Slovenskem dovolj, ki imajo zmožnost v primernem času habilitirati se za profesuie, medČasno pa bi nekteri sodniki in odvetniki predmete prezveli, kakor se to tudi v drugih deželah godi, in nepopolno vseučilišče bi sprevideno bilo z učnimi močmi, ker bi izostalo le zdravoslovje še.
Od Kotora do Gradca ni sedaj vseučilišča in glede na zemljepisno lego je Ljubljana kakor nalašč postavljena, ktera je že imela licej, t. j. bogo- in modroslovni oddelek in nekaj iz pravoslovnoga.
§o sedaj se tukaj brani velika licealna knjižnica, torej jo učnih sredstev dovolj in ker ima več političnih, sodnijskih, finančnih in rudarskih oblastnij v svoji sredi, je priložnost za mladeniče znanstveno in dejansko so izobraziti na podlagi zdravih pedagogičnih učnih načel. —
Želja po vseučilišči v Ljubljani je torej pri doka-
1017
samo to storilo, da bodo mogli de enkrat svoje želje ponavljati. Te želje bi imele biti dovolj znane ; v češkem, gališkem, kranjskem, dalmatinskem, tržaškem, in forarlberškem deželnem zboru so jih večine izrecno formulirale in skoraj v vseh drugih zborih so jih lepe manjšine naglašale,",a'. vse_ao bile složne v nevolji proti decemberski ustavi. In c. k. odgovorna, ustavna vlada ni vedela cesarju nobene besede na jezik položiti, ki bi bila vsaj nekoliko dobre volje pokazala ustreči tem jasnim in javnim željam narodov ?"
„Polit." po stari . navadi prav hladno zavrača vladno Žuganje in pravi: „Prestolni govor je pravi odgovor na adreso češkega deželnega zbora."
Po vsem tem zadnji prestolni govor situacije ni ne le ne pojasnil, nego jo je še pokvaril in zmedel: v Avstriji so minoli časi, ko se je dalo vladati s samo frazo i
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemskutarske namere.
La ■tati>tique «tt tuni la icimo« raiionn«« da faita. (Dalje.)
Pri dveh urah se ni nikakor mogoče pošteno jezika privaditi, vsestransko v njem se izuriti. Komaj dve uri in še ti, — pa s slovenščina za durmi čepi, ko te nemščina — tujščina za mizo masti — in še ti ste navadno zadnji do- ali popoldanski uri šolskega uka. Skoraj do malega bi lehko preštel, koliko ur na pol leta slovenščini v izgubo gre. Denes je učiteljski zbor, juter slovesna maša ob desetih, tretji dan je nadzornikov god, kteremu učitelji gredo čestitat, Četrti dan ima dotični učitelj kako nujno ali nenujno opravilo in šolo ob desetih ali vsaj ob enajstih zapusti, itd. Koliko ur potem slovenščini na pol leta še ostane, zlasti če je med učiteljstvom kaka nerednost, če je kakega pri-manjkalo — —, zopet se le slovenske ure skrčijo ali pa popolnoma odpadejo.
Koliko se je v tako malo urah še mogoče naučiti ? Kako se bi dijaki z veseljem učili materinega jezika, ker imajo smiraj le zadnje ure pri njegovem poduku ostati, ko so že vsi zbegani in spehatii! Pa saj slovenščina za durmi čepi, ko se nemščina aa mizo gosti.
Res da učni načrt pravi, da se slednji učenec mora materinega jezika učiti. Pa koliko lenih meščanskih par se je temu uku odtegnilo!
Nemec sem, in če ni bil prvo leto, se je drugo vpisal za Nemca. Slovenščina dejansko ni imela nika-koršne veljave niti pri poduku niti v spričevalu. Kako
zani potrebnosti in zmožnosti opravičena, torej tudi dotični sklep deželnega zbora popolnoma utemeljen in ker celo nektere le začasno dovoljene učne stolice v Gradcu pri pristranskih sosedih zdražbo delajo, se sme pričakovati, da m nam bode vseučilišče nemudoma dovolilo, v enem ali k večemu v dveh letih pa odprlo. Dobre nasledke duševnega vzleta bogato obdarjenega slovenskega naroda bode kmalu Čutila ne samo Ljubljana, ampak tudi vse slovenske dežele in celo cesarstvo.
Geslo denašnjega časa je izobraženost. Znanost je moč, ktera pospešuje tudi gmotno blagostanje, ker zbujeni duhovi s tekmenjem zasledujejo duševni in materijalni razvoj in pospešujejo srečo lastnega naroda in po splošni izobraženosti tudi sosednih narodov. Prava omika tudi ne pozna zavisti in v resnici znanstveno izobraženi učenjaki prav radi privoščijo vsem narodom sveti znanosti, ki so obče dobro celega človečanstva, ne pa svojina samo enega naroda, ki bi vednosti skrival in samo za svoje namene hotel rabiti, da bi nad drugimi gospodaril, ker jih ne priznava za ravnovrstne, ampak le za podložne nižje vrste. Takih laži- ali kri« vouČenjakov še ni prešinil dub znanosti, ideja človekoljubja, uzor pravice in krščanskega pobratimstva vseli narodov sveti, oni so le ponočne veše, kterc marljivim bčelicam s smrtjo žugajo. Tako početje se naslanja le na silo, nikomur milo, med tem ko duševni boj potrebuje prave svobode, in če brez siljenja močnejši duh premaga slabejŠega, takrat le se mu ta mora vklanjati.
(Konec prih.)
se bi jo bili dijaki marljivo in pazljivo učili, če so sami učitelji, če je sama c. k. vlada ž njo delala kakor svinja z mehom! Ali ni vlada sama očitno priznala, kako je pravico zavijala v krivico, ko je razglasila mi-nisterski razglas od 11. prosinca 1860, štev. 19906! slovenski jezik je zapovedan predmet le za Slovence, in red iz slovenščine ima tudi v spričevalu pravo veljavo." S tem razglasom se je le eni stvari pomagalo, ker dostavek, da rečena določba ne velja za Nemce, je zopet mnogim mnogim nemškutarčkom stranska vrstica na stežaje odprl. Kdor se je zbog svoje lenobe bal v spričevalu slabega reda, hitro se je za nemšku-tarčka prekrstil in h takim postopanjem spodkopaval pravim Slovencem, boljšim dijakom marljivost in uda-nost materinemu jeziku.
Izvrstni v resnici mojsterski navod .osnovnega učnega načrta, pravi str. 149 o poduku slovenskega jezika: .Učitelji naj posebno gledajo na namen tega poduka, ki ga je načrt natanko zaznnmoval. Razun hrane, ki jo učeča se mladina dobiva iz nakopičenega gradiva materinega jezika, imajo učitelji jo toliko razviti in jezikoslovno toliko izobraziti, da ji je materini jezik organ, iz kterega se njem misli cimijo." Ali so naši učitelji slovenščine zadostovali tej tirjatvi ? Dalje pravi učni načrt (navod IV, stran 149): „Dobroga vspeha se je v materinem jeziku nadejati, ako zmožni možje delajo za razvitek šolskega poduka." Namen ali svrh poduka v materinem jeziku pa je na nižej gimnaziji: dobro in pravilno brati brez vseh slovničnih in pravopisnih napak; izuriti je tudi treba mlade dijake v raznih oblkah opravilskih pisem in po malo začeti njihov okus likati. Na višej gimnaziji se morajo dijaki, tako zahteva taisti učni načrt, naučiti lastne misli o raznovrstnih predmetih pismeno in ustmeno izrazovati z gladkimi in lepo razstavljenimi besedami. Seznanijo naj se s slovstveno zgodovino in z najimenitnejšimi njegovimi izdelki s posebnim ozirom na njihovo zgodovinsko važnost pa lepoznansko vrednost. Pri teh izbranih izgledih naj te tudi obravnava teorija oblik glavitnih umet-nijskih del v zvezani in nezvezani besedi.
Ali so se izvrševale tako jasno izrečene zahteve učnega načrta? O novomeški gimnaziji besedice ne zinem, ker očetje frančiškani bo v resnici vse storili, kar jim je pri pičlih sredstvih, pri ondešnjih okoliščinah bilo mogoče storiti. In gotovo bi njihova gimnazija še mnogo več storila in koristil«, ko bi slavno rnini-sterstvo (1. 1863, 19. sept., Št. 18674) dotično prošnjo vslišalo bilo. Tudi o kranjski niži gimnaziji molčim, če bi prav prva leta bilo lehko marsikaj dosti boljše.
Kako pa je bilo in je deloma še v Ljubljani ? Zamrli gospod z dolgim rokavom pa debelo repo ima v resnici nepozabljive zasluge za naše slovstvo, zlasti za jezikoslovstvo. Tudi pri gimnaziji bil bi mnogo več o-pravil, ko bi ga bila dotična postava dejansko podpirala, ko bi bil visokoučeni jezikoslovec zual red obdržati in učence k resnobnemu delu spodbuditi. O rajnkem Jožku ne rečem besedice. Potočnikovo gramatiko smo se na pamet in brez razumnosti (ker je nemška) učili ali pa določene odstavke ljubljenemu gospodu pred odrom na skrivnem iz bukev ali listov čitali — pa de mortuis nil nisi bene.
Učili pa so slovenščino in jo deloma še uče taki možje, ki jo sami niso znali niti pravilno govoriti niti pisati. Eden je pri slovenskih urah na vse kripljo na to delal, da bi se pred ko mogoče ponemČili. še na višej gimnaviji (v petem in šestem razredu) j« leto za letom iz znanih slovenskih beril le v nemško prestavljal ali za prav poklicane dijake prestavljati pustil. Če smo naleteli kako bolj neznano besedo, ki je gospod profesor sami niso znali ponemčiti, so lica napeli, in začetka stavka jeli ropotati in dotična neznana beseda se je zgubila kot meželj v penečem vrtinci. Mož je bil res „všajt", da jo je znal tako preskočiti in si iz stiske pomagati. Bog vari vBacega dijaka, če se je njegovi zvijači namuznil! Tako mu je tudi pri nekem drugem predmetu (da ga je nemški razkladal, povečem iz bukev bral, mi ni treba pristavljati) večkrat zmanjkalo potrebne besede; hitro jo zasuče in nadaljuje: „saj veste po domače se pravi." O slovnici, o drugih tir-jatvah osnovnega učnega načrta pri takih učiteljih slo-
venskega jezika, (kajti ljubljanska gimnazija ni imela in nima samo enegs tacega korenjaka!) ni bilo ne duha ne sluha ! Vaje v govoru ali deklamaciji so enemu mojih slovenskih učiteljev le služile, da mu je dolgočasna ura bolj hitro minola (če je pol že na mostovži sprehajajo ni zamudil!) in da je pri nevfiečnih mu u-čencih svojo neslan« burke uganjal.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Is Izubijane 18. sept. [I/v. dop.j Naše nemško gasilno društvo (feurwehr) si je svoja pravila tako pre-drugačilo, da gre gasit samo poslopja pripadajoča pod mesto. To bi ne bilo nič slabega, ker imajo vsake oči svojega, „malerja". Ali včeraj 17. t. m. je gorelo na dolenjskej cesti. Upotili so se „feuerwehr" in „špičkarji" na požarišče. PriŠedši do .zelenega hriba" oziroma še dalje do Bušeljna komaj dober lučaj od požarišča, se vrnejo, češ, da požarišče na spada več pod mesto. — Če že gasilno društvo nabira doneske po celej deželi, če vedno poudarja, da je le humanitarno, da obsega vse državljane brez razločka, je vendar čudno, da v očigled požaru pokažejo pete. S tacim načinom si ne pridobijo nikakoršnih simpatij, marveč občno nevoljo. To društvo potem takem ne občuti nesrečo bližnjega, njemu je le za „bravour" zato, da se zkaže, kader se na rotovžu — brez ognja — vadi. Hony soit qui male y penae. Še slabejši pa so se obnesli špičkarji. Če že gasilno društvo „feuerwehr" naslanjajo se na svoja pravila hrbet pokaže požarišču je vendar narazumno, kaj daje špičkarjem povod, se vrniti; vojaki naj si bodo cis- ali translajtanski niso obmejeni le na en kraj, na eno mesto, zlasti, ker kažejo, da dobro vedo, kje se dobi zastonj krompir i. t. d. Kmetje okoli požarišča so bili silno srditi, ker se je pomoč na lučaj daleč vrnila. Ali so ti gospodje le za parado, ali za kaj druzega ? Parad, hvala Bogu ne potrebujemo več, zka-žite so materijalno. Oziraje se na nemški pregovor „an ihren Fruchten werdet ilir sio erkenen," zahtevamo da prihodnjič kaj uspešnega storite, sicer se bo F na vašej obleki res po ljudskem humoru tolmačil „fej te bodi" —. Sicer pa vabimo vse rodoljube, da po nemarnosti nemškega gasilnega društva pogorelemu posestniku denarstveno pripomogo, zakar dopisnik znamova en forint. — Ime .Feuervrehr" se je vsled te dogodbe prekrstilo v „Feuerscheu." — Nastajajo po teh pre-misah naslednja vprašanja: 1) Zakaj mestni „gome-strat" ni poslal po starej navadi stare brizgalnice na požarišče, in zakaj se jo ponou jal samo kner. Met-ternich s svojim komisarom na požarišče ?
2) In zakaj je nekdajni mestni komisar in sedajni magistratni svetovalec Perona rekel „est ist nicht rath-sam weiter zu geben." —
la Kranja 15. sept. [Izv. dop.j Po dolgem in počasnem snovanji se je pri nas oživel „gorenjski sokol", pa vsaka dobra stvar potrebuje časa, kader mora, tako rekoč, sama zase delati. Pravila so že dolgo potrjena, odbor izvoljen, tudi sokolisče, v kterem se suče vajena in nevajena domača mladež, stoji pripravljeno, udov je vpisanih okoli 40, vendar še je manjkalo dozdaj pravega življenja temu društvu. Prvokrat prav za prav se je pokazalo nedeljo 11. t. m. Naredili so namreč naši „gorenjski sokolci" izlet v Podbrezje k .Francku" in smejo s tem prvim vspehom popolnoma zadovoljni biti. Zbrali so se ob pol 2 pred čitalnico, mnogi že v društveni obleki, ktera je prav lepa. Razločuje se od ljubljanske najbolj po modri srajci in sivih klobucih s kratkimi zavihanimi krajevci, okoli kterih bin-gljata na modrobelih žnorah dva rudeča cofka, pero in kokarda so ve da ne manjka. Ob rečeni uri se vzdigne pod čitalnično zastavo zbrano društvo in koraka spremljano od mestne godbe ponosno po velikem trgu na veliko cesto in tako naprej v najlepšem redu v Podbrezje. Kako so se naši Sokolci tamkaj imeli, Vam je popisal drug dopisnik iz Gorenjskega v št. 107 od zadnjega četrtka; pristaviti še moram, da se je deputacija tamošnjih kmetov odhajajočim Sokolcem prijazno zahvalila.   To je bil prvi dan našega „gorenjskega so-
kola", Bog daj več takih. Kakor slišim, je za prihodnji izlet Šenčur odločen. — Te dni je odšel od nas iskreni rodoljub g. L. Robič, finančni komisar, eden naših maloštevilnih uradnikov, ki neustrašeno stoje pri narodni stranki ; prestavljen je v Postojno, vzrok temu so ne-dvomljivo zadnje volitve ; mi mu zakličemo srčen: z Bogom 1 — Naj še povem, akoravno pozno, da so tudi na tukajšni niši gimnaziji štirje učitelji (vsi razun ravnatelja in edinega suplenta) pri konečni seji preteklega šolskega leta zapisniku spomenico priložili, v kteri tir-jajo za prva dva razreda rabo slovenskega jezika.
Is Prage 16. sept. [Izv. dop.j (General Kade je v o razmerah Ruskega v z danji vojni.) „Slov. Narod" je  že  večkrat opomnil, da so je nam Slovencem, kakor vsem  izvonruskim Slovanom opirati in ozirati vedno na celoto slovanstva.   Kot odločen del smo Slovenci  izgubljeni, kakor se  veja posuši in strhloni, ktera je odsekana od debla.   Zanimalo bode torej bralce, ako povem, kakoozdanji in prihodnji vojni misli oni ruski general, ki si je s svojo brošuro o slovanskem vprašanji hitro evropsko slovečest pridobil. — V »Birževlja Vedomosti" piše v tem zmislu:   „Ko bi Avstrija imela boljše generale, Francoska pak boljšo ustavo, bila bi vojna nemogoča, kakor je zdaj. Obe te državi so neprijateljice Prusije.   A v obeh je  vsa njih moč bila v vojaštvu, ker narod ni v nobeni zadovoljen. Ko bi se ruska vojska merila z nenasitljivo čestilakom-nostjo Bismarkovo, imela bi ves narod za seboj. Vojna med Rusko in Prusov pride gotovo. A med tem, ko je Avstrija borila se z 17 milijonov, Francoska s 40 milijonov Prusov, imela bode Rusija Prusko s 60 milijoni proti sebi. Rusija zaveznikov ne bode imela, razen sorodnih alovanskih narodov.   Ti zavezniki so zanesljivi in nam dragi. Ali ker so državno slabi in podjarmljeni ne bode njih pomoč izdatna.   Torej prav za prav Rusija zaveznikov še nema in si jih mora še le pridobiti s tem, da si jih pribori i osvobodjenjem Slovanov. Med Slovani so Poljaki, ki utegnejo škoditi, dasi so slabi. Zdaj, ako bode Francoska potlačena, nehali bodo Poljaki od njih upati svoje neodvisnosti. Verjetno torej, da se zdaj med Poljaki naredi pruska stranka, kakor so po Sadovi gališki Poljaki Avstrijci postali. A tudi Rusija bode morala svojo politiko zameniti, na vsak način Poljake pridobiti, ker kraljestvo poljsko je ruska trdnjava v slučaji vojske z Nemci. Ako so Poljaki pridobljeni je ruska vojska naenkrat v Berlinu, sicer lehko najde na Poljskem nepredrljiv jez, ako je to z Nemci v zvezi. Nasproti prusko-nemškim spletkam more Rusija   postavil Slovanatvo in poljsko vprašanje rešiti na podlogi slovanskega zedinjenja." — To je misel Fadejevih razlaganj, ki so tem važnejša, ker nam ravno zdaj nemški listi s pruskimi zmagami žugajo in celo vladna starka „ Wiener-Abend-post" z neko ftirokopernostjo v svoje predale jemlje glasove, ki govore za zvezo Avstrije z nemško Pru-sijo. — Zatorej tudi denašnji  „Pokrok" s posmehom odbija one ustavoverce, ki mislijo, da so pred Metzom tepeni tudi avstrijsko-slovanski federalisti in Slovanje sploh. Čakajte 1 Še nima vsa Evropa pruske pikelhavbe.
Razpor med češkimi časniki je zopet v plamenu. Na eni strani „Narodni Listi* na drugi „Pokrok" in „Politika." Tako draženje je ied temi časniki navadno ter se vrača vsak kvartal. „Nar. L." se zdaj hudujejo čez poslanca Skrejšovskega, ki je tudi lastnik „Pol." in „Pokrok", ker je nesolidni-no z vsem češkim klubom proti adresi bil in proti govoril. Od več krajev sicer Skrejšovski dobiva zaupne telegrame, vendar v tej stvari imajo tudi „Nar. L." prav. Češki voditelji so gotovo odločni dovolj in to kar je Skrejšovski zahteval, ne more izostati, če vse drugo nič ne pomaga.
Politični razgled.
Z bojišča je naznamovati dve za daljni hoj važni reči. Množe se namreč poročila, da so pruski vojaki jako utrujeni, na francoski strani pak so prostovoljni srelci čedalje Bitnejša nadlega nemški vojski. Ako se kmalu mir ne stori, pričakovati je brez dvoma
nalezljivih bolezni, ktere bodo Prusom najnevarniši sovražnik. Po francoskih poročilih so Prusi zopet 14. t. m. napadali trdnjavo Toul, a brez vspeha. Francoski list „Journal Univers" si daje pisati, da je Bazaiue 9. sept. svoje oblegovalce napadel in jim dosti izgube naredil. Njegova armada jo, kakor v Tours poroča, pri dobrem zdravji in ima še dovolj Živeža v Metzu. — Ob belgijski meji se tudi delajo prostovoljska krdela. Eno teh je, 12000 mož močno, prestopilo belgijsko mejo in se potem na drugem mestu zopet vrnilo na francoska tla, ne da bi jih bila Belgija zadržala. Bismarsk je baje zarad tega tirjal pojasnil od belgijske vlade. Francoske železom okovane ladije se vračajo iz severnega morja v Cherbourg in Havre. —
Cesar je sprejel v nedeljo 18. t. m. češko deputacijo, ki mu je prinesla deželnega zbora adreso. Odgovor njegov je bil, kakor dunajski listi poročajo, naglašanje stališča ustave in potrebnosti volitev v državni zbor. — Čehi so šli precej domu.
O g e r s k i poslanci levice kličejo može svoje stranke v shod za dogovore. Ravni se boje o tem, v prihodnjem deželnem zboru interpelirati vlado, kako stoji Avstro-Ogerska francoski republiki nasproti, in od kod se denar jemlje za vojno pripravljanje.
Na Francoskem prodira čedalje bolj želja po miru. Okrožno pismo ministra Favra pravi, ka Francoska ne tirja, da bi Pruska brez dobička vojno nehala ; ponuja prijemne pogoje. Francoski narod — trdi okrožnica — bi ne bil nikdar vojne začel, ko bi vprašan bil. Ker smo trpeli vlado, ktera nas je v pogubo vodila, priznavamo dolžnost nezgodo po meri pravičnosti poravnati. Ako pa Prusija hoče narod uničiti, potem bomo z vsem pogumom branili se. — Favre se snide s Bismarkom.
Pariz že vidi pred seboj Prose. Močno krdelo njih je 16. t. m. prestopilo reko Seine s 50 kanoni. Pravni minister Cremieux se preseli z delegacijami vseh ministerstev v T o u r s , od koder se bode vladalo nad južno in severno, od Prusov nezasedeno deželo. — Avstrijski, angleški in ruski poročnik so zapustili Pariz in se preselili tudi v Tours, od koder bode svojim vladam mogli brez ovir poročati. — Kakor se iz Toursa telegrafira stoji tam 25.000 vojakov. V gozdih pri Ghamantu ima general Ducrot zbrano vojsko 80.000 Francozov. — Pri Jvry (na južni strani Pariza) le bil boj s Prusi, kteri so se baje morali umekniti.
Nadškof pariški pozivlje duhovnike naj bodo naj na prvo narodni Francozjo, potem še je duhovniki.
Iz 11 a 1 i j e se poroča 17. sept.: Mesto Civita-vechia je italijansko vojsko navdušeno sprejelo: tri-jarvene zastave so se razovešale. — Videti je, da bodo Italijauje papežu pustili leontinsko četrt Rima in Eo-gelsburgo. Italijanski list „Opinione" ve povedati, da papež ni za to, da bi se njegova vojska ustavljala. A papeževi Zuavi se hočejo upirati. — Ulice po Rimu so polne ljudi, mestjanje hočejo, da se Italijanom brez prelitja krvi mesto izroči.
A n g 1 e ž k i diplomati hote še le potem mir delati med bojevnikoma, kader bosta oba za to prosila. Sicer bi se prelomila neutralnost.
Iz Đ o s n i j e se piše Zatočniku 10. sept., da Turki se pripravljajo na vojno na vse moči. Baži-bo-zuki so vsi oroženi in se vadijo v orožji dan na dan. Bošnjaki morajo ceste delati in prevažati topove proti meji. Sicer pa turški kristijanje upajo, da jih je za-padno-evropska vojna k narodnemu osvobojenju jako približala.
Razne stvari.
—i (Tabor v Žopračah) blizu Vrbe na Koroškem, ki je bil v nedeljo 18. t. m., je nad vse pričakovanje sijajno izpadel. Koroški Slovenci so ta dan v drugič odlično pokazali, da vkljub neugodnim političnim razmeram niso več mrtva veja slovenskega naroda, temveč da živo čutijo, da so Slovenci, ter da hočejo to tudi ostati. Taboritov se je štelo blizo 10.000, gotovo ogromno število v dozdaj politično mrtvem Go-
rotanu. Predsedoval je g. dr. Zamik, govorniki so bili: g. posestnik Košat, g. Matija Majar, g. župnik Muden, g. Vigele. g. Nolli, g. Poznik in g. Kraut. Vse točke, pri kterih so po čudnem ugovarjanji g. c. k. komisarja smoli glasovati le možki, so se z veliko navdušenostjo enoglasno sprejele, in poskusilo pri vseh nasprotno glasovanje, pri kterem se ni vzdiguila ni ena roka. Več prihodnjič. Slava vrlim koroškim Slovencem!
* (Hrvaško - nemškega slovarja) je prišlo 720 strani (do besede Kohlenzeichnung) na svitlo v zalogi zagrebškega knjigarja Hartmana. Izdajajo ga Filipovič, Modec in Deželic.
* (Razlagov „Pravnik") prinaša v svoji 7 in 8. številki sledeči zadržaj: O delu in njegovi plači. Slovenski jezik v uradih (konec). — Nekaj o motenji posesti. — Slovensko vseučilišče. — Kdo ima v kmečkih občinah, mestih in trgih pravico voliti v deželni zbor. — Izvršbine dražbe ima vsegdar sodnijski uradnik opravljati. — Razsodbe po §. 1339 obč. drž. zak. — Zaviranje javnega pota se ne moro odpraviti s tožbo zavoljo motenja posesti, temuč le po političnih oblast-nijah. — Služnost pravice do okna. — Po poljskih prestopkih poškodovani ima na voljo dano iskati odškodovanje po civilni ali kazenski poti. — Prepuščenje premoženja otrokom s kupno pogodbo je plačilna pogodba in 3'/9% pristojbini podvrženo. — Razpisanje služeb.
* (Vsakdanjska maša na gimnaziji.) „Danica* piše o razporu med ljubljanskim škofijstvom in gimn. učiteljstvom zarad nekdanje vsakdanjske maše tako-le : „Drugi dan tega meseca se je ustanovilo bilo deželno šolsko svetovalstvo kranjsko. Od sv. Marka Že ga pri deželni vladi čaka razprava med škofijstvom in gimnazijskim ravnateljstvom. To je namreč po zahtevi več profesorjev ustavilo navadno šolsko mašo, cerkvene obhode itd, in jih tudi po naznanjeni določbi preč. Škofijstva ni dopustilo. Zdaj še le se je ustanovila tista uradnija, ktera ima pravico rešiti to razpravo. Kolikor smo mogli zvedeti ta čas, šolski nauki niso nič pridobili in učenci so bili neki Še bolj (?) zaspani in mršavi, odkar niso imeli šolske maše. V posteljah in drugač so potratili premnogi zlati jutranji čas, ki naj bi ga bili obračali v službo Božjo. Ako se profesorji branijo nadzorovati mladino pri cerkvenih opravilih, naj le pustijo, je neki škofijstvo velelo, bode Že ono po katehetih preskrbelo potrebni red. Vendar ker so ravno letos na srednjih šolah profesorjem jako vzvišali dohodke, imajo vzrokov dokaj, bolje skrbeti v vseh ozirih za mladino, in nadjati se smemo, da se več branili ne bodo." — Tako sodi Danica s svojega stališča. *)
* (Celjskega Shonwetterja zgubljeni koledar.) Že enkrat smo imeli priliko konstatirati, da pri c kr. okrajnem glavarstvu v Celji nimajo menda nobenega koledarja. Zdaj se nam iz savinske dolino zopet nekaj enacega naznanja. Okrajni šolski odbor v Goreojemgradu je bil odločil, da ima biti 5. sept. javni izpit šolske mladine mozirske. Sklep se je oznanil okrajnemu glavarju, ki bi bil stvar imel uradno oznaniti učitelju mozirskemu. O. Schonwetter je tudi svojo dolžnost storil, samo da jo je storil nekoliko neukretoo. Oznanilo, da ima biti izpit 5. septembra, prišlo je v Mozirje še le 8. septembra. Med tem je bila šola že sklenena in šolski ogleda je zastonj, t. j. na javne stroške potoval v Mozirje, a zarad Schonwetterjeve utragljivosti ni nič opravil. Kaj ko bi se v savinski dolini osnoval odbor, ki bi s prostovoljnimi doneski po pol krajcarja kupil g. Schonwetterju en rabljiv koledar, da bi se v prihodnje odstranile take uepriličnosti. Mi smo pripravljeni vabilo dotičnoga odbora in doneske po pol krajcerja brezplačno oglašati v našem listu.
* (Cesar) bode 22 t. m. v Gradcu dajal avdi-jencije. Kdor bi se hotel te prilike poslužiti, naj svojo prošnjo oglasi 19. ali 20. t m. pri namestnijskera pred-sedništvu v Gradcu.
* (Pravila mariborskega gasilnega društva) niso dobila uradnega potrjenja. Dotični odbor bode jih torej še enkrat pretresal, da odpravi vse, na komur se je gosposka spodtikala.
*) Zadnji .,Triglavu poroča, da se je sklenila mana dvakrat na teden ob delavnikih. *
* (D v a nova češka časnika) bodeta za čela v ktratkem na Duoaji izhajati:   .Slovanska lipa' in .Narodni Novinjr*.   Pri Slovencih Še  to  malo čas nikov mora umirati, ker ne dobivajo  potrebne dušne in materijalne podpore.
* (Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji). Umrl je č. g. Jož. Rome, fajm. v Št-Petru pri Rudolfoveru, 13. sept. — V teržaški škofii : V pokoj sta se podala čč. gg.: Matija Godina, kaplan v mestni ubožnici, in Ant. Bole, oskrbnik v Valmovrasi. Č. g Avg. Strpin, katehet v mestni ljudski šoli ob starem zavetniku, je postal kaplan in katehet v mestni ubožnici.
* (Konkurs.) Celjski trgovec g. J. Hummer, ki je pri zadnjih volitvah še tako mogočno divjal proti Slovencem, je te dni napovedal konkurs in zaprl svojo prodajalnico. Sliši se, da deficit presega 200.000 gld Stvar je zato obžalovanja vredna, ker bode Hum-merjev kant za Beboj potegnil mnogo manjših trgovcev. Dogodjaj je napravil v Celji mnogo hrupa.
* (Kranjska nemščina.) Nemškutarska manjšina deželnega zbora kranjskega je vložila v državnem zboru protest proti veljavnosti volitev kranjskih državnih poslancev tirjsje, naj drž. zbor te volitve ovrže. Državni zbor bode v eni prvih sej o tem protestu sklepal. Velika nesreča se Slovencem ne more zgoditi, naj državni zbor že sklene tako ali tako.
* (Duhovske spremembe lavantinske škofije.) G. dr. Savoslav Gregorec, kaplan pri sv, Rupertu v Slov. goricah pride za prov. profesorja v Mariborsko duhovščnico. — G. Janez Vrabl, 1. kaplan v Rajhenbergu pride za kaplana k sv. Rupertu v Slov. gorice. — Davorin Šket, kaplan v Središči pride za 1. kaplana v Rajbenberg. — Anton Drozg, kaplan v Hai-dinu pride za kaplana v Središče. — Janez Kramberger. duhoven v pokoji pride za kaplana v Hajdin.
Dunajska bona 19. septembra.
Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 67 fl. 10 kr Enotni dri. dolg v srebrn   .   .   .   .   66 „ 50 „
1860 dri. posojilo.......92 „ — „
Akcije narod, banke...... 702 „ — „
Kreditne akcije   ........ 255 „ 75 ,,
London...........124 „ 80 ,,
Srebro........... 122 . 86 „
Napol........... ».91.
_i
Prva javna Tli«
Trgovinska šola
na Dunaj i, Prat erst rasa e 32.
Wf^p Tisti učenci, ki to šolo dovrše, imajo prednost, da smejo v armado stopiti kot enoletni prostovoljci, brez da bi bo morali podvreči prostovoljski izkušnji.
Vpisati se more od 26. septembra dalje.
Učenje se začne z začetkom oktobra. Druzega oktobra se začne pripravljavni kurs za praktično službo pri železnici in telegrafstvu.
Letna poročila se dobe od direkcije in po vsaki knjgotrioici.
Kari Porges,
(5) direktor.
r
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
i
a a/
Ćastitim prebivalcem
mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčeval-cem in obrtnikoma tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(17) bovali njih dotične
v vNf domače in taje ćaanike
Načelo t Pošteno in po cent postrečil
Haasensleiu & Vogler
na Dunaji, Neuer Markt 11.
Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig. Markt 17, K6-nigshaus. Frankfurt a.M., Grosse GnlusBtrasso 1. Berlin, LeipzigerstraRse 46. Breslau, Ring 51. Basel, Steinenberg 29. Ziirich, Marktgasse U. St. Gal len, Obero Grabenstrasse 12. Genf, Place au Molard 2. Stutt-gart, Kronprinzenitrass 1 B.   Koln a.E., Lobstrasse 32.
pravo čisto Talmi-zlato.
Vsi od drugod naznanjeni Talmi-zlati predmeti so posnemanja manjše kakovosti. T a 1 m i - z 1 a t k i n č za večnost.
Urne verige iz Talmizlata. "
Že 12 let slove urne verigo iz Talmizlata zamd dobrega dela, trajnosti in notranje vrednosti. Vsled čestih ponarejanj teh verig vzbujenih po onem vapehu moramo občinstvo opomniti, da imamo samo eno vrsto tega blaga; torej se mora, kdor hoče pravo Talmi-zlato imeti, obrniti ni,. I udu Mtrleballe in Wi«'ii. 1'ratrrntaan«' \r 16.
BrUjantaki Hip.
Fino delan, za Btrokovnjake premotljiv, s pravim Talmi-zlatom obrobljen, imitirani briljanti bo iz najlepše brušenih strel i c ponarejeni, nikoli ne otemne ; tudi so drugi biseri krasno ponarejeni 1 broia f. 1.50. 2, 8, 4, 5, 6, 8. 1 par uhanov f. 1.50, 2, 3, 4, S, 6, 8. 1   „   Smizetnih gumb f. 1,1.80, 2, 3, 4. 1   „   manietnih gumb f. 1.50, 2, 8, 4. 1 gospodska igla F. 1, 1.50, 2, 8, 4. 1 briljantsk pistan, najfineji f. 1, 150,
2, 3, 4, 5. 1 krilec kot collier f. 1, 2, 8, 4, 5.
Cizeliran Talmi-kinČ.
1 krasen gospojsk collier b križcem f. 12 8
1 broia *80 kr., f. 1, 1.50, 2, 8, 4.
1 zvezek drobnjav k uri 40, 60, 80 kr.
1 medaljon kr. 50, 80, f. 1, 2, 31
1 par šem.-gumb kr. 30, 50, 80, f. 1.
1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2.
1 broša za fotografije f. 1,2.
Liap z koravd
s Talmi - zlato podlago.
1 broša f. 1.60, 2, 8, 4, 5, 6, 8, 10,15. 1 par uhanov  f. 1,  1.50, 2, 8, 4, 5, 6, 10.
1   „   Sem. gumb kr. 80, f.  1.   1.50 2. 1   „   mani. gumb f. 1, 1.50 2-1 goBp. igla t. 1, 1,50. I gospojsk collier f. 2.50, 3, 4. 1 bracelet f. 2, 9, 3.60, 4.80, 6, 8. 1 reeta sekanih koravd 16 kr. 1    „     okroglih    „    kr.   30,   40, f.
Teh Talmizlatih verig se juvelir ne loči od pravih zlatih, dokler jih nI poskusil na Bkusnem kamnju. TeTalmi-verige, pripravljene v najnovejših zlatih oblikah obdrie vedno rabljene leta in leta svoje zlato lice. Prave take verige po f. 1.86, 2, 8, 3.40, 4. Dolge fino udne verige za obešati pn f. 2.50, 3, 4, 5.
(3)
Email-liip,
krasno izdelano ognjeno email na Tal-mi-zlatu.
1 broia f. 1. 1.50, 2, 3, 4, 5, 6.
I    j*"!' I pravimi koravdami in emai-
lom kinčana f. 2, 3, 4, 5. 1 par uhanov f. 1, 1.50, 2, 3. 1 cela  email-garnitura, broia, uhani z
briljanti f. 8.60. 1 par email-šemiz-gumb, kr. 60, 80, f. 1. 1   „   em.-mani.-gumb kr. 80, f. 1, 2. 1 medalijon kr. 80, f. 1, 1.50, 2, 3. 1 email-prstan kr. 60, 80, f. I, 2. Težka masivna  zapestnica  b pravega
Talmi-zlata s ponarejenim deraan-
tom f. 2, 8, 4.
Pečatni prstan  b pravim kamnom za graviranje f. 1, 2, 3.
1.50, 2, 4
Nekoliko časa so kupci predrznujejo »In bi« ure a zvonećim hvalisati jem priporočati, da bi Blepili p. n. občinstvo, zlasti provincijalne bivalce. Ti kupci niso niti urarji niti kot trde urarski fabrikanti in o kakovosti ur torej nič ne vedo. Prodajajo n. p. stare ure v pakfonastih okrovih pod imenom ur s precizijskim kolesjem za nove kot tudi druge najslabejie ure za prave angleike itd. Vsakdo na.j se varuje» kupovali tako neranljive uro. Kdor hoče Imeti res dobro, regulirano ln jeltlno uro, naj se obrne na renomirano „Industrlehalle, VVlen, Praterstrasse INr. 16.««
Kaj tuceta še ni bilo.
Le
Le
Le
Le
Le
Le
f. 10. Prava angl. srebrna cilinderska ura s kristalnimi stekli , minutnim kazalom, nikelievini kolesjem, z fino pravo Talmizlato verigo z medahjonom in etuijem in poroštvenim listom vred, ali ni da bi se čudil?
f. 20. Prava angl. najfineje ognjozlačena srebrnakro-nometer-ura t dvojnim okrovom , lepo emailirana s kristalnimi stekli z fino Talmi-zlato verigo in medalijonom ter etujem in poroštvenim pismom vred.
f. 17. Prava angl. najfineja ognjozlata sreberna kro-nometer uras prostim okrovom z verigo, medalijonom in etuijem in poroštvenim listom.
f. 14. Prava angl. Talmi-zlata ura , cilinder najnovejše oblike z dvojnim kristalnim steklom, kjer se zaprto vidi tddi kolesje, s Talmi-verigo , medalijonom , etuijem in poroštvenim listom.
f. 15. Talmi-zlata ura z dvojnim okrovom, savonette, skakalnica, kristalno steklo, nikeljnim kolesjem s Talmi-verigo, medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
f. 15. Prava angl. srebrna ankerca s kristalnim steklom in najfineji ni guillochiranjem, z verigo, medaljonom in poroštvenim listom.
Le   f. 17.   Prava angl.  duplex-ura.   Krasna, posebno
za take, ki uro trebajo za strapace, kajti take ure so ne-pokončljive; kdor tako uro kupi, mora reči, kaj tacega ni na vsem svetu več!
Le f. 15 ali 18. Prava angl. Prince of Wales remon-toir-ura, najmočnejša b kristalnimi stekli, nikeljnim kolesjem v pravem Talmi-zlatu; imajo to dobroto, da se dade brez ključa naviti in uravnati; k tej uri dobi vsakdo Talmi-zlato verigo in poroštveno pismo.
Le f. 15 ali 18. prav majhna ura za gospoje; pravo srebro ter pozlačena, z pravo Talmi-zlato verižico za vrat z čopkom in najfinejem etui a poroštvenim listom za 6 let veljavnim.
Le f. 4 aH 5. Prava Ženevska kompozicijska žepna ura z najboljim kolesjem, pravo kinežko-srebrno verigo, najfineja oblika z medalijonom in elegantnim etuijem.
^6 f: * f," Prava Talmi-zlata ura s kompasom, cilinder-skim nikeljnim kolesjem s Talmi-verigo , medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
jfcjjr* Svetoven čudež. TgJS,
Le  f.   1.30.  Prava bronco-ura, da dobro hodi, garantuje se vsacemu.
Le f. 1.50 ali 2.   ravno (aka flneje izdelana.
Le 10 kr.   Generalni ključ za vsako uro.
Kakor znano imamo mi edino pravico prodajati v Avstriji pravo Talmi-zlato in so vsi drugod napovedani Talrni-zlati predmeti posnemanja niže bire ; temu smo porok.
F»rava Talmi-zlata veriga za gospode f. 1.50, 2, 3, 4, 4.40, dolge udne verige  za oveianja b Talmi-zlata
f.2.80 3, 4, 5.
Prstani s Talmizlata: pečatni prstani b pravim kamenjem za graviranje, kakor tudi ponarejeni demanti, ki svete kakor selnce po f. 1, 2, 8, 4, 6.
Ne regulirane ure 2 f. ceneje, ceniki gratis.
Generalna agencija za angleške žepne ure:
Vfien, Industriehalle, Pratterstrasse Nr. 16.
m
Naznanilo.
Kdor želi zgubljeno prebavnost zopet doseči, naj se posluži brez odloga
BcB*nliai*tlovc^sa liquera
iz planinskih zelišč (A.lponltr-iivit*3r»-L«iq[iaor*). Ta od najizvedenejih zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi v zalogi lekarja Wallrand Ottmar Bernhard-a v Salcburgi in Minihovem, kakor tudi pri
Francetu Wairie-u, (r^oteu na Vranskem
sklenica s podukom po 70 kr. a. v. • (q)
Isdatelj in vrednik Anton Tomale.
Lastniki: Dr. Joie Voćnjak in drag!.
Tiskar Eduard Janschltz
5