54. številka. Ilfgr Pmumeaia številka stane 12 f, Maribor, dne 8. julija 1918. Letnik X. Kdo opravlja cesarsko dvojico? V veliki dvorani dunajske;/a rotovža so je ono nedeljo vršilo zborovanje, na katerem se je protestiralo proti tistim, ki razširjajo neresnične ji: žaljiv? govorice o cesarski dvojici. Kunsiehak je v svojem govoru opozoril na prostozidarje, katerim ja cesars-, ka dvojica neljuba zaradi svojega katoligfega pre-♦f&ičanja. Pozabil je pa še na neko vrsto ljudi, ki so posebrib'. nasprotni oesarjjei Zib, kot rojeni princesi-nji b0iftbod7parm.ski ter jo javno in bolj skrito dolže, da,‘ile more ^utajiti romanskega- mišljenja, Tó so ria-• r \ Kd^V, bi hotel .zbrati dokaze samo iz vse- neiijškfih glasil, ki-' iz^ajajč na Štajerskem KGrazer nofetnffifln to so ljudje, ki vedno kričijo kakor jesi-iiarji, da so drugi \\e,f(^7,(ja!alci in bogve kaj. Pii nekem Volkstagu, na’ katčre^i sta govorila dr. Mrar vlag in katoliški župnik 'dr.* Gimpl, se je v resoluciji zahtevalo, naj vlada nemudoma prekliče prepoved, s katero zabranjuje govoriti po .shodih dr.. Maherju iz Inomosta. To je zelo značilno. Kdo pa je ta Mayer? Po svojem poklicu je baje slikar iz Monako-vega, po svojem mišljenju proč-od-rimski vsenemee. Ker menda ni poseben umetnik, marveč bolj barvo-maz, se je vrgel na politično polje ter začel po 'Avstriji govoriti kot vsenemški agitator, V svojih govorih si je vedno privoščil tudi našo cesarico. V Mar riboru je n. pr. izustil besedo „Parinesankilse.“ Ko mu je vlada po dolgem čakanju prepovedala dalje govoriti, se začno zanj potegovati VolkstagL Da sme inozemee pri nas hujskati celo proti cesarici, spada torej v prihodnje v nemške belange, ki jih tirajo ii Volkstagi. s» bi marali cesarja samo te- daj in takio dolgo, dokler bi po njihovi želji nastopal proti nam. Ti ljudje ravnajo po starem reku: „Und der König absolut, wenn er uns den Willen tut!“ Sicer pa nimajo srca ne za cesarja in še manj za cesarico. Doslednost in poštena volja. Ko je predsednik Združenih držav severoame-rikanskih Wilson proglasil načelo samoodločbe nar rodov, je tudi bivši zunanji minister Czernin izjav,ii, aa sprejema to načelo, toda s pridržkom, da nima vek ati tudi za avstrijske narode, Češ, mi bomo uredili svoje razmere sami. Tako je povedal grof Czernin in naglasil svetu, da je ureditev notranjih razmer v avtstro-ogrski monarhiji stvar, ki ne more postati nikdar predmet razpravljanja kake mirovne konference. Sedaj pa se je naenkrat izkazalo, da je grof Czernin dovolil, da so bile notranjeavstrijske razmere celo predmet razpravljanjem med zastopniki naše monarhije in zajstopniki bivše ukrajinske vlade. In ne samo to. Avstrijsko-ogrsk i pooblaščenci — ali bolje grof Czernin — ne le, da so dovolili, da se je na mirovnih pogajanjih med takozvano ukrajinsko vlado m onimi monarhije razpravljalo tudi o notranjih razmerah monarhije, temveč so se — ali bolje se je grof Czernin — v. mirovni pogodbi obvezal, da se deli Galicija v dva dela, to je poljski in ukrajinski ter da dobe gališki »Ukrajinci svojo avtonomijo. Zdaj pa vprašamo, kdo so bili ti ljudje, ki so jim krmilarji monarhije dovolili, da so se vtikali v notranje razmere monarhije in jim tudi obljubili avtonomijo galiških Ukrajincev? To so bili ljudje, ki so zajstopali vlado, M sploh ni imela nikogar za seboj, in državo, ki Je eksistirala sploh le na papirju, Ker o tem ni nikakega dvoma, da čim bi avstro-ogr-ske in nemške čete zapustile deželo, bi bilo tudi u-krajinske države konec. Države se pač ne dajo, kar dekretirati, ako niso dani sicer predpogoji zato. To bi bili morali vedeti tudi avstro-ogrski mirovni poob- : laščenci z grofom Czerninom na čelu. Toda razume- : mo, 'da so sklenili mir tudi z vlado, ki ni imela ne j vpliva, ne avtoritete. Potrebovali so na zunaj neko i avtoriteto, na katero bi se mogli sklicevati pri svojem pohodu v Ukrajino, Da je bila ta avtoriteta le na papirju, jih ni niti najmanje oviralo. P!a ne samo to. Tej vladi brez države je monarhija obljubila nekaj, kar sta grof Czernin in dr. Seidle r slovesno proglasila za stvar* ki ne more nikdar tvoriti predmeta kake mirovne konference: avtonomijo enega avstrijskih narodov! Seveda se sedaj opravičujejo, da zastopniki U-krajine sicer niso hoteli podpisati mirovne pogodbe, m petsobno ne pogodbe glede dobave žita. Toda oni, Ki so se obvezali imenom Ukrajine, da nam. bodo dali tolikjo in toliko žita, nisio imeli nikake moči, da bi žito tudi res dobavili* in potem, ko so deželo zasedle naše čete, tudi še nisrró dobj.ll ničesar. Nade, M so jih1 gotovi vodilni krogi monarhijo stavili na „krušni mir“ z Ukrajino, so se izjalovile. Ostala pa je obveza glede samouprave Vzhodne Galicije. Ker Ukrajina svoje obveznosti glede žita ni s-polnila, bo imela seveda tudi avstrijska vlada lep izgovor, da jej ne bo treba spolniti njene obveznosti glede galiških Ukrajincev, Toda ena ostane! Princip, ki sta ga Czernin in Seidier proglašala tako slovesni kot noli me tangere, je zlomljen. Sicer pa to V i prvikrat, > W‘ ' Tako torej vidimo, da na, koncu koncev vsi diplomatični principi niso za nič. Zato pa moramo vprašati: Ce je temu tako, kaj potem še ovira začetek mirovnih pogajanj? Zakaj ne bi Avstrija in Nemčija izjavili, da sta pripravljeni sesti z zastopniki entente k mirovni mizi ter se pogajati ž njima o celotnem kompleksu vprašanj, ki so povzročile to nesrečno vojno in ki so v zvezi ž njo. Menda je vsakdo — izvzemši nekaj abnormalnih nemških šovinističnih megalomanov —- prepričan, da je taka zmaga, ki bi prisilila entento na mir. Entente, ima živila in surovine — a centralne države zasedene razne dežele. Treba bo na eni strani političnih, a na drugi gospodarskih koncesij. Pot za to je pokazal mir z Ukrajino. Ako bi se sklenil podoben mir tudi s Francijo, Anglijo, Ameriko itd-, bi bila ta razlika, da bi ta vlade imele tudi moč, da svoje obveznosti spolnijo. Po takem miru bi torej res dobili žito in druga živila, ter preootrebne surovine. A dokler tega ne bode, bomo dalje stradali Čemu strogo zaupno? V Berolinu so se te dni vršila, kakor poročajo berolinski listi, strogo zaupna posvetovanja glede gospodarskega zbližanja med Avstrijo in Nemčijo. Namen teh posvetovanj je, da se skuje načrt ožje zveze ali takozvane „poglobitve“ med obema državama. §e-rolinci bodo prišli s tem načrtom v Solnograd, kjer so se danes pričela pogajanja med avstro-ogrškimi in nemškimi zastopniki. O zadevi se je pisale in govorilo že več kakor dovolj. Za danes povdarjamo še samo dvoje: Čemu so, taka pogajanja vedno t a j n a, ko se vendar tičejo cele javnosti, ne samo berolinskih v seri eniških krogov. Z akaj se k takim pogajanjem ne p rit je jgne tudi lju.dskjih zastopnikov? Ali bedo Berolinci in naši modrokrvni birokrati nosili bremena, ki se bodo v pogodbi med obema državama naložila državi ali pravzaprav prebivalstvu ? Tajnost takih pogajanj, posebno sedanjih pred-pogajanj v Berolinu, vzbuja vedno sum, da bodemo prikrajšani in da bo Avstrija trpela namenoma ško- Zgodovina in tudi novejši dogodki nam to potrjujejo v polni meri. Kadi tega Slovani kot državljani, ki smo trpeli v tej vojni brezprimerno mnogo in smo morali doprinesli žrtev, kakor noben drug narod, zahtevamo* da se odpravi ta.jnoi.st pogajanj in da se k pogajanjem pritegnejo tudi zastopniki ljudstva. Vzrokov za te maše» zahteve imamo dovolj, Nemčija ima danes okroglo 140 milijard mark vojnih dolgov, torej nam v gospodarskem oziru — odkrito povedano — ne bo mogla bogzna kako pomagati iz naših težav. Nadalje prevladujejo sedaj v nemški javnosti vsenemci, ki hočejo, da se naj vojna nadaljuje do skrajnosti, in sicer tako dolgo, da bodo An ghia, Francija, Amerika in Japan položili svoje orožje — pred vsenemške zahteve,. Avstrijci smo v ogromni večini miro! ; ■ bui ; vsi narodi razun peščice Nemcev si želimo, da bi se čimprei ustavilo krvoprelibe in nepotrebno uničevanje ljudskega premoženja. Vsled te- j ga nas skrbi, ali je za sedan io razmere umestno, da I prihaja;© iz Benolina v Avstrijo h rogaj an jem s .tajnimi načrti. A J L.udstvo naj izve za vse bodoče „gospodarske*® ui „poglobitvene“ ‘cilje Nemčije in Avstrije. Ljudstvo je prelivalo kri na bojiščih, ljudstvo je izgubilo zaradi vojne svoje domove, ljudski blagor je ravno v-sled vojne uničen za več desetletij. Vsled tega je o-pravičena zahteva, da se morajo take zadeve, kakor je „poglobitev“ in „gospodarsko zbližanje“, obravnavati ne med štirimi stenami, ampak v navzočnosti ljudskih zastopnikov. Grof Roon, eden prvakov pruske gosposke zbornice in vodja nemške vojne stranke, priobčuje sedaj v nemških listih te-le zahteve Nemčije: V rokah imamo oblast, ki nam jo je dala zmaga. Nimamo niti najmanjšega povoda, da se „sporazumevamo“. nego smo v stanu, da svojim premaganim sovražnikom diktiramo te-le pogoje: 1. Nobenega premirja, nobenega prekinjenja podmorske vojne, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler-se le en oborožen Anglež nahaja na francoskih ali belgijskih tleh in dokler ne pridemo mi v Pariz ali vsaj predeni. Naši plašljivi sovražniki, ki računajo na a-meriško pomoč, bi dobili z dogovori samo časa. 2, Združenje belgijske države, tako, da poleg samostojne notranje uprave ostane pod nemško vojaško in gospodarsko upravo. Samostojnost flamske dežele. Od-stopitev flandrijske in francoske morske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3. Odstopitev francoskih rudnikov Briew in Longwy Nemčiji. 4. Francoska nadalje odstopi trdnjave Belfort, Tour in Verdun in vse ozemlje, ki leži zapadno od njih. ö. Povrnitev vseh nemških kolonij, ki so pred vojno pripadale Nemčiji, rštevši KiauČau. 6. Da se ustanovi svoboda morja, odstopi Angleška one dele vojne mornarice in postaje premoga Nemčiji, katere ta zahteva. Gibraltar iz-» roče Angleži Španiji. 7. Angleška izroči vso svojo vojno mornarice Nemčiji. 8. Angleška odstopi Egipet s Sueškim prekopom vred Turčiji; povrh pa tudi še vse otoke, ki go preje pripadali Turčiji in ostalo o-zemlje. 9. Takoj je Izprazniti zavzete kraje v Grški in je obnoviti to kraljevino s prejšnjim kraljem. 10. Razdelitev Srbije in Crnegore med Avstrijo in Bolgarijo. po natančnem specijalnem dogovoru. 11. Skupne ^ naše vojne stroške 180 milijard mark plačajo A-merika, Angleška in Francoska. Ta znesek se razdelilna imenovane države po pogodbi, ki bi označila število in obseg surovin, ki se nam morajo takoj poslati. 12. Naposled ostane nemška vojaška, okupacija zavzetega francoskega in belgijskega ozemlja dotlej, dokler se od sovražne strani ne izpolnijo vse točke te mirovne pogodbe. Stroške za to okupacijo nosijo naši sovražniki. . Uradno glasilo konzervativne stranke „Mitteilungen aus der konservativen Partei“ je dne 22. junija na uvodnem mestu objavilo članek prof. dr, Tuerka (Breslava) pod naslovom „Svetovno gosppdstvo.“ V tem članku se jasno in javno izpovieda, da vojni cilj Nemčije ne more biti nič drugega nego nemško svetovno gospodstvo. Boj med Nemčijo in Anglijo ima sploh samo ta namen. Plačilo je svetovnoi gospodstvo. Bila je velika napaka, da se ni mir z vzhodom že tudi sklenil pod vidikom končnega cilja nemškega svetovnega nad-vladstva. K temu pripominja „Grazer Tagblatt“: „Na te izjave se sklicujejo vojni hujskači na Angleškem m v Ameriki, ko človeštvo gvarijo pred „nemško požrešnostjo“ ter proglašajo polom „pruskega militarize ma“ kot edino sredstvo, da preprečijo nemško sveto-* vno gospodstvo. Ali take izjave ne zavlačujejo vojne?“ Amerika v prerokovanjih in dejanjih« Dunajska „Arbeiter-Zeitung“ piše: „Dne 1. februarja 1917, ko je bila padla usodo-polna odloöitey o poostreni podmorski vojni, je dejal takratni nemški državni tajnik Helüejrich v proračunski komisiji nemškega državnega zbora: „Kakor ■toje stvari, za mene ne obstoja nobeno upanje, da bo Amerika prišla v položaj sploh efektivno vstopiti sr vojno.“ In državni tajnik za mornarico, admiral v. Capelle, je izjavil: Menim, da nas Amerika v vojaškem oziru ne bo motila prav. nič. Najprvo morajo v Ameriki tolikokrat imenovane st'oti'soče prostovoljcev Še le najti. Pa naj Amerikanci postavijo radi mene sdotisoče pod orožje — kako jih bodo pa spravili na Angleško? Boljšega plena za naše podmorske čolne si pač predstavljati ne morem 1“ Takšna je Amerika v nemških prerokovanjih! Kakšna pa je in bo v dejanjih, spričuje poročilo, ki ga je dne 2, julija poslal vojni tajnik Baker predsedniku Zedinjenih držav Wilsonu in v katerem ga obvešča o tem, da se je iz ameriških pristanišč odpeljalo več kakor 1 milijon ameriških vojakov ... Amerika je poslala, odkar je stopila v metež -evropske vojne, dosedaj 1,190.015 mož na francosko bojišče,. Prva ladij a z ameriškimi četami je odplula v Evropjo dne 18. maja 1917 in sicer je imela na krovu samo sanitetno osobje ter razna zdravila. Dne 20. ■maja 1917 je zapustil Ameriko general Pershing ii njegovi generalni štab. V mesecih maj in junij 1917 je Amerika poslala v Evropo 12.261 mož, meseca ju hia 12.988 mož, avgusta 18,323 mož, septembra 30.523 mož, oktobra 28.259 mož, novembra 22.016 mož in decembra 48.848 mož, Meseca januarja 1918 je poslala Severna Amerika na francosko bojišče 46.776 moz . februarja 18.027,, marca 83.811, aprila; 117,212, maja 244845 in sedaj meseca junija 276.372 mož. Bolnih in ranjenih se je vrnilo v Aeriko doseđaj 8560 mož, od oa teli je izgubilo na morju svoje življenje samo 291 mož. Ameriška poročila naglašajo, da je oskrba ameriškega vojaštva z živili in z municijo naravnost izborna. več vojnih dolgov, nego so znašali vsi dolgovi vseh evropskih držav pred 20 leti, vendar je v Nemčiji struja, zahteva vedno bolj kričavo, da ste mora vojna nadaljevati do skrajnosti, vsak fdan močnejša. Med Nemci je število ljudi, ki znajo trezno misliti, vedno skromnejše. Četverosporznmo'? vrhovni vojni svet Vrhovni vojni svet entente j* ravnokar imel skupno željo: Svobodno Jugoslavijo ! — Na govorjenje g. Peerza o nekih angleških agentih mu odgovorimo, da mi takih ne poznamo. Ce je pa mislil z njimi naše državne poslance, kakor je klical neki slovenjegraški Nemec (pa glasno se ni upal klicati „Korošec, Korošec“), ga zavrnemo ogorčeno, da ne pustimo sramotiti naših poslancev, da jim zaupamo, jih spoštujemo in ljubimo in kar štore, prav store. Ne rabimo entente, ne Angležev, sami smo kri in meso,, ki čuti udarce v, obraz, ki Čuti bič, katerega vihtijo nad nami, sami imamo duše, prepojene trpljenja m zasmeha, zato tudi sami želimo, hrepenimo in tiriamo neodvisno Jugoslavijo. Ponovno je izražal Peerz svojo skrb za naš obstanek. Mala državica baje ne svojo sedmo konferenco. Tretje saje zborovanja so j more živeti; velike države jo zaduše. Mi pa se ne se udeležili: kanadski ministrski predsednik Berden, ■ damo zadušiti, marveč hočemo živeti. Zato mi vsta-avstralski ministrski predsednik Hughes, ministrski iarao? v.as Pa ie strain — Poslušalec, predsednik Nove Zelandije Masey, ministrski pred- ^cla klüöoviü aačelmko*. Freosediuk sednik Nove Fnndlandije Lloyd i več drugih mi- Wilsonovi vojni cilji. Predsednik Združenih držav Severne Amerike Wilson je imel dne 4. julija v Vernonu na grobu pr-voboritelja za neodvisnost Združenih držav Washington a govor, v katerem je rekel med drugim: „Naše n Oziranje o velikem sporu; v katerega Nemčija ima dolgov — 139 milijard. nistrov dominijev angleške države. Predstavil jih je vojnemu svetu Lloyd George. Imenom vrhovnega vojnega sveta sta izrazila ministrska predsednika Clemenceau in Orlando zastopnikom zahvalo zveznih narodov za sijajne čine velikih angleških kolonij na bojišču. Vrhovni svet je preštudiral nato sedanji položaj iz vseh vidikov in sicer ob sodelovanju generala Focha in drugih vojaških svetovalcev. Sprejeti so bili važni sklepi. Med navzočimi so bili tudi: zunanja ministra Sonnino in Pi-chon, državni tajnik za zunanje zadeve Balfour, blo-kadni minister lord Milner, general Foch, sir Henry Wilson, maršal Haihg, general Pershing, belgijski gm. Guillain in stalni vojaški zastopniki zaveznikov v Versaillesu. — Dasiravno so bila posvetovanja strogo tajna, vendar so izvedeli nekateri listi, da so sklepali v Versaillesu v veliki svetovni ofenzivi proti Nemčiji in gospodarskemu bojkotu proti njej. državne f smo zapleteni, je sledeče: Na eni strani stoje narodi sveta, ne slamo oni, kr se udeležujejo svetovlne vojne, ampak tudi mnogo drugih, ki trpe pod nadvlad-btvom, ljudstva mnogih plemen iz vseh delov sveta;, tudi od naše strani. Tem stoji nasproti osamljena skupina vlad. ki nima nobenih prijateljev, vlad. ki nimajo pred očmi nobenih skupnih ciljev, ampak ki skušalo samio zadovoljiti svoje lastno sebično 'častihlepnost, doßim so narodi v njih. rokah le netivo; vlade s primitivno močjo iz 'dobe, ki nam je popolnoma tuja in sovražna. Preteklost in sedanjost ste zapleteni v borbo na življenje in smrt. Trpeti ne moremo nobene pogodbe in nobene polovičaiiske odločitve. Kaka, pcđovioarisfca odločitev bi tudi bila nemogoča. Zavezniški narodi se bojujejo za sledeče cilje, H se morajo uresničiti, še predno bo moglo priti do miru : 1. Uničenje vsakega samovoljnega vladanja in moči, ki more sama za-se in tajno motiti svetovni mir, in ako bi sedaj bilo nemogoče jih popolnoma u-ničifi. jih je treba potisniti na tla do 'dejanske brez-močL 2. Ureditev vseh vprašanj, kot teritorialnih, gospodarskih, političnih in vprašanj glede suverenitete, in sicer na podlagi svobodnega sprejetja te uie-ditve po narodu, ki je pri tem neposredno prizadet, ne pa nà podlagi kakega - materialnega interesa ali dobička kakega drugega naroda, ki si želi kake druge ureditve v svrho razširjenja svojega upliva ali vladstva, 3. Privolitev vseh narodov, da se bodo dali voditi od istih temeljnih načel časti in spoštovanja Deutscher Montag« organizira ljudsko glasovanje za grofa Czernina, kateri bi naj« po mnenja nemških političnih otrok postal mini-* strski predsednik. Od Czernina npajo Nemci dovolj kraha, mesa in še večjega preganjanja Slo- » vanov. »D. M.« poziva Nemce, naj pošljejo svóje( ngave okrajnemu glavarstvi. Ubogi, Czernin, daleč je prišel! Karel Mayerhofer, bivši katehet v »Beljaku, sedaj mestni blagajniški uradnik v Beljaku, je pove^ dom smrti nemškega pisatelja Roseggerja v^prote-stantovskih »Freie Stimmen,« predlagal vsem nemško čutečim, da naj vsakdo podari namesto dobo-vega lista na Rožekarjčvo krsto 2 K za naseljevanje Nemcev v slovenskih krajih po Südmarki. Ta predlog je višjega poštnega ravnatelja v Celovcu tako ganil, da je takoj dal v predlagani namen — 10 K. Umor nemškega poslanika v Moskvi. Dne 6. julija sta dva neznana storilca umorila v Moskvi tamošnjega nemškega poslanika grofa Mirbach. Najprvo sta streljala nanj z revolverjem in ga lahko ranila na glavi. Na to sta vrgla nanj več rečnih granat, ki so ga smrtno ranile, da je kmalu nato umrl. Storilca sta zbežala, dasiravno ata bila navzoča nemški podposlanik in 1 nemški častnik. Conci — odstavljen. Cesar je odstavil južno-tirolskega poslanca N. Concija kot I. namestnika tirolskega deželnega glavarja. — Nemški listi pravijo, da se je to zgodilo radi tega, ker se je Conci udeležil slavnosti češkega narodnega divadla v Pragi. Kako si Madžari predstavljajo enakopravnost vseh narodov. V seji ogrske poslanske zbornice dne 5 julija je poslanec grof Bethlen zahteval, naj se madžarskemu jeziku zasigura v volilnem zakonu ti- ' sta vloga, ki mu gre. Po njegovem mnenju se morajo narodnosti na Ogrskem. Čuti i pravi pripadniki o-grske države. Se le tedaj se jim sme dovoliti dostop do ogrske postavodaje. Sicer pa bi bila v nevarnosti skupnost ogrske države. Parlament ne sme biti izra* volje ljudskih mas, tudi ne izraz družbenih razredov ali v narodnosti razcepljenega ljudstva, temveč edino le izraz volje madžarske narodnosti. Govornik zahteva, da se naj volilna pravica podeli same tištim, ki znajo madžarsko čitati in pisati er so o Diskovali štirirazredno ljudsko šolo. — Tako si Madžari — zavezniki Nemcev — predstavljajo pravico enakopravnosti in načelo demokracije. I Slovenci, Slovenite, darujte za Tiskovni dom! lisama S. K. Z. združena » Poslovalnice slovanskih spodnještajerskih poslancev se nahaja ▼ Mar-rihoru, Koroška cesta št. 6, i. nadstropje. Pisama daje članom S. K. Z* pojasnila v vseh vojačkih, u-MMvvnih ìn oiarvonih zadevah, sestavlja prošnje aa vojaške dopust«, opioščenja itd. dstvD ni ea osvobojenje narodov. Slovenski kniet, ali f Se res lato)? Glej, stptisoči podpisov za jugosjovanako defclairacijo jim še ne zadostujejo. 'A mi, udje tega EatiftSnega nareka pa vmm vel Ba imamo san» eno Srbske čestitke italijanski vladi. Agenzia Stefani javlja: „V soboto popoldne se je podala deputatila ar bis ki h parlamentarcev na Montecitorio, da izroči Italijan siki državni zbornici pozdrave srbskega naroda. Delegati so bili sprejeti od deputacije predsedstva; navzoči, so bili tudi številni italijanski po- dobrotnikov izpolnjevati svojo vzvišeno dolžnost. Toda s strahom gledamo v bodočnost ; zakaj čaka nas še le najvažnejša naloga po končani vojni, ko se povrnejo dijaM-vojaM na visoke šole nadaljevat svoje študije, bolni in izmučeni na duši in telesu, ko bodo iskali sveta in gmotne podpore' v prvi vrsti pri svojih rojakih in podpornih društvih.. K je bomo našli potrebnih sredstev, da jim pomagamo v njihovem bednem stanju? Razpoložna, društvena glavjnica, znaša « anci. Poslanec Rotta se je zahvalil gostom za pn- ie 4561.60 K, katera svota bi se porabila v devetin «od in pozdrave in .tih zagotavljal, da bo Jadransko mesecih za osem dijakov, ako bi se jim dajalo pov- aoprje kmalu zvezalo Srbijo z Italijo. Nato te (govori- I prečno podpore mesečnih 60 K. Pomisliti pa moramo, lo še več govornikov, ki so izražali vero v zmago { da narašča draginja skoro od, dne do dne in da bo entente.“ f po vojni število prosilcev šest- do sedemkrat več>e ___ -..________............______j nego zdaj (leta 1905-6 je bilo 82 podpirancev). Da more društvo i nadalje izvrševati svoje človekoljubno delo, je naša prva naloga, da povišamo društvene dohodke in začnemo že zdaj nabirati nekak rezervni zaklad za bodočnost. Zato se, obračamo do slovenskih rodoljubov, zlasti do tistih, ki jih je Bog obdaroval s posvetnim blagom, in do slovenskih denarnih zavodov, do občinskih, okrajnih in drugih javnih za-stopov, nai podpirajo v teh obupnih časih našo revno, a nadarjeno in marljivo visokošolsko mladino z večjimi prispevki ter nam pomagajo .vsaj deloma nadomeščati izgube, ki nam jih je krvava vojna, prizar dela v akademičnem naraščaju. Kdor ni prejel tiskanega „Poročila“, niti Čekovnice, naj blagovoli denar no poštni nakaznici poslati na naslov: Ing. Henrik Mohorčič, Gradec, (Graz), Engfelgasse 13. Tedenske novice. Knezonadškof dr. Kaltner umrl. V Solnogradu je dne 6. julija ponoči umrl solnograški knezonadškof dr. Baltazar Kaltner. Vzrok poapnenje žil. U-mrii cerkveni knez je kil star 74 let Knezoškofij-sko stolico je zasedel L 1914. Poprej je bil kne-zoškoi na Koroškem. R. i. p. Duhovniške vesti. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Somrek iz Šmartina pri Šaleku na Sladkogoro, Ferdinand Žgank iz Dobrne na Prihovo in Ivan Vedečnik iz Vitanja v Šoštanj. — Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Alojzij Ciglar pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Franc Hrastelj na Dobrni in Jožef Šketa v Sevnici ob Savi. f Kardiial Martinelli. V Rimu je umrl kardinal Martinelli. Novi turški sultan si je nadejal ime Mehmed Šesti. Cesar odlikoval štajerskega kmeta. Cesar je po-i delil srednještajerskemn katoliško kmetskemu posl. Francu Wagner vitežki križ Franc Jožefovega reda. Wagner si je stekel velikih zaslug pri organizaciji kmetskega stanu. Iz ruskega vjetništva se je vrnil rezervni poročnik Ferdinand Črepinko, slušatelj graške tehnike. Leži kot vojni invalid v vojaški bolnišnici v Kromerižu. Ob obletnici jugoslovanske deklaracije je darovala Novaves pri Ptuju 140 K, Brestje pa 100 K za slovensko šolo v Mariboru. Narodna slavnost na Moravskem, Dne 15. julija se vrši v Telčn na Moravskem velika narodna slavnost. Vse občine volilnega okraja izroče pri tej priliki predsedniku Češkega Svaza poslancu Stanetu diplome častnega občanstva. Slavnosti se udeleže tudi odposlanci Jugoslovanskega kluba. V železniškem ministrstva je bil te dni imenovan nadrevidentom g. Jernej Korošak, odličen slovenski rojak, doma iz Prlekije v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Himen. V Gradcu se je 2. t. m. poročil g. dr. Pavel Strmšek, gimnazijski učitelj v Mariboru z gospč. dr. Milo Štrekelj, hčerko rajnega vseučiliš-kega profesorja dr. Karla Štrekelj. Bilo srečno! Iz politične službe. Rudolf Robnelt, bivši okrajni komisar z Celju, je imenovan za nadkomisaija. Namestniški tajnik dr. A. Kozesnik je imenovan za okrajnega glavarja, Okrajni komisar dr. Laka Wolte je pa imenovan za namestniškega tajnika. Spominska razstava lovskega bataljona št. 20 je odprta od 7. do 10. julija 1918 v trgu Neumarkt na Gornjem štajerskem od 8. do 12. in od 2. do 7. ure. Vstop 1 K. Prostor: Winklerjeva hiša, I. nadstropje. Album 87. pešpolka se naroča pri uredništvu »Albuma 87. pešpolka« v Celju. Za Maribor in o-kolieo sprejema naročila tudi prodajalna Cirilove tiskarne. Album bo izšel v slovenskem innemš- kem jeziku. Odlikovanja v južni železnici. S’ srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne iso bili odlikovani sledeči uslužbenci južne železnice: Dominik Pelegrini, Henrik Cuk, Julij Leimser, Alojzij Nekrep, Prane Novak, Janez Franci. Ignacij Kotnik, Ivan Plehan, Ivan Turk, Mihael Cesnik, M. Kranjčič, Miroslav Peruzzi, Ludovik Sedenik, Jožei Greni n ko, Jože! Dolenc, Jože! Ekart, Rudolf Hlavka, Andrej Janež, Frane Ogner, Jožef Caharija. Stefan Žigon, Leopold Burian, Anton Prunk, Anton Kata-lan, Mihael Laznik, Franc Pavlič, Julij Trotošek, J. Jeretin, Matija Ozifmič, Karel Kolarič, AJntou Plis, ' Edvard Mazi, Matija 'Soršak, Jakob Abel, Fran Ce-Jožef Jelinčič, Ignacij Možina, Jernej BukovŠek, St. Ekart, Jernej Jeras, Martin Klančar in Ant. Kozer. Slovenski dijaki v Celju so posijali Ju,goslov. klubu za, slovensko šolo v Mariboru znesek 104.30 K ob koncu šolskega leta. Vrlim fantom srčna hvala! i Podporno društvo za slovenske visokošoloe v Gradcu je praznovalo v minulem upravnem letu 1916-17 201etnico svojega obstanka. S ponosom sme zreti, na uspešno 201etno delo. V tej dobi je razdelilo y raznih podporah' 101,739 K 25 v. 399 slovenskih visoko-šolcev je pašlo v našem društvu gmotno oporo in Že anione vsi ti delujejo bodisi na bojnem polju ali pa 9 domovini za narod. Navzlic svetovni vojni je mogel /‘IrVTWT«-»? đm Vin C V. ' V' spominjajte « sloienske šolt i Mariboru! Sprejem vojaških veterinarnih akademikov. V šolskem letm 1918—19 se bode na c. in kr. živi-/inozdravniški šoli naDnnaju sprejelo 35 aspirantov in 15 aspirantov v Budimpešti kot vojaški veterinami akademiki. Prosilci se morajo zavezati, da bodo sedem let ostali v vojaški živinozdravni-ški službi. Za čas študij bodo na račun vojaške uprave skupno oskrbovani in jim ni treba plačati nobenih taks. V službi morejo doseči šaržo štabnega (višjega štabnega) živinozdravnika (Vili., VII. einovni razred). Prošnje za sprejem se vlagajo do dne 1. avgusta 1918 pri poveljstvu vojaškega oddelka pri e. in kr. živinozdravniški visoki šoli na Dnnajn, Vsi natančnejši pogoji se izvedo pri ravnateljstvu pomožnih uradov pri ... namestništvu v Gradcu. Preskrba vojaštva z tobakom. Izdane so za vojaške osebe glede preskrbe s tobakom nastopne določbe: V zaledja se nahajajoči gažisti so upravičeni, da zahtevajo svoj vpis med odjemalce v kaki trafiki. Predložiti imajo potrdilo svoje pristojne vojaške oblasti, da ne dobivajo nikake vojaške tobačne pristojbine. Gažisti, ki se nahajajo v zaledju na dopustu več kakor štiri tedne, imajo tudi pravico do preskrbe s tobakom. Moštvo pa ne sme kupovati tobaka v trafikah. l®08podftT8k Oddaja žita v mariborskem okraja. V petkovo Stražo se je vrinila v poročilu o seji gospodarskega sveta neljuba pomota. Prav bi. se morala glasiti, da so se razun 4 občin, vsi občine mariborskega pol. okraja izjavile za pr e slovo 1 j no oddajo. Upamo, da se bodo še tudi te 4 občine pridružile ogromni večini naših občin. Oddaja žita. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: V; smislu ukaza o., kr. ur alla za ljudsko prehrano z dne 27. junija 1918, drž. zak. št. 235, ima plačevati za sledeče navedene leta 1918 pridelane žitne vrste pri oddaji na vojno prometni zavod za žito slednji t-le prevzemne cene : Za met. stot: Pšenica do 15. julija 80 K, 16. do 31. julija 75 K , 1. do 31. avgusta 70 K, 1. do 31. septembra 65 K, 1. oktobra do 20. decembra 60 K, od 21. decembra 55 K; rž (žito) do 15. julija 80 K, 16. do 31. julija 75 K, L do 31. avgusta 70 K, 1. do 31. septembra 65 K, l. oktobra do 20. decembra 60 K, od 21. decembra 55 K; ječmen do 15. julija 75 K, 16. do 31. julija 70 K, i. do 31. avgusta 65 K, 1. do 31. septembra 60 K, 1. oktobra do 20. decembra 55 K, od 21. decembra 50 K; mešanica 50 K; oves 50 K: koruza 50 K; ajda 100 K; j fižol 100 K; bob 90 K; leča 150 K; grah 120 K; proso 50 K; koruzno stročje 15 K;, grahovka 50 K; kultivirana grahovka 70 K. Za napolico in mešanico velja kot prevzemna cena najvredneie vsebovane sadežne vrste. Po polni prevzemni coni je prevzeti ono Žito, ki je zdravo, očiščeno in suho ter ne ----------- - - c— vsebuje več kot 2%‘ smetja (t j. nepitnega onečiš- oBhor dossđaj s pomočjo blagih podpornikov In vrlih lenja), preračunano po teži. Za žito, ki ne odgovar- ja tem pogojem, se odtegne od prevzemne cene primeren odbitek. Z* naravno primes tujega žitnega zrnja ni ničesar odtegniti, ce njena izmera, ne presega 3%, preračunal«) po štetja. Ce naravna primes tujih žitnih zrn presega to izmero, je odtegniti primeren odbitek od prevzemne cene. Ta odbitek ne sme znašati več kot 15% prevzemne cene. Pri drugih poljskih prMLelkih in krmilih se od prevzemne cene odtegne primerna svota, ako glede kakovosti ne odgovarjajo popolnoma trgovskim zahtevam. Prevzemne cene vse-n ujej o stroške nakladanja in prevažanja do najbližja postaje, mlina ali sdladišča. Maribor, dne 1. julija 1918. — C. kr. uradni vodja: Dr. Krammer 1. r. Oddaja živine za mesec julij. Za mesec julij je predpisano Štajerski, da bo morala oddati 21.400 glav živine. Ud tega.pride na, vojaštvo v deželi 7400 glav, za armado na bojišču 3000 glav, za dunajsko prebivalstvo 3000 glav in za civilno prebivalstvo v deželi 8000 glav«? Ud tegai Števila odpade na slovenske o-kraje : Brežice 670, Celje 1230, Konjice 310, Ljutomer 505, Maribor 1290. Ptuj 1350 in Radgona 780 glav. Kako rekviriraj o. Neki posestnik iz ptujskega okraja nam piš»- „Imel sem še 50 kg ajde v zalogi. To nau bd bila imela vsa iz pet oseb sestoječa družina za hrano in za seme. Od tega bi bil moral oddati 10 kg, a dal sem samo 7 kg, ker sem moral še sam kupiti 30 kg za seme po ceni, ki se je ne upam povedati. Za teh 7 kg ajde so mi plačali samo 1 K 33 v in sicer so napravili sledeči račun : 7 kg ajd« po 40 v je 2,80 K, 20% odbitka radi prisilnega odvzetja 58 v, ostane 2,24 K, za vožnjo 91 v, ostane K 1.33. Zato bom pa moral letos sejati mesto 150 kg le 40 kg ajde, ker nimam več semena in ostane njiva prazna.“ — Tako naš posestnik, ki podarja za ajdo prejet znesek mariborskemu Tiskovnemu domu, a da se ne pošilja drobiža, je priložila žena, kar je manjkalo do 2 K, tako da pošiljata vsak po 1 K. Hvala* — Isti posestnik se tudi pritožuje radi rekvizicije živine v ptujskem okraju ter prosi navodila za odpo-moč. Tu moramo le nanovo opozarjati na tozadevna pojasnila o rekviziciji živine v „'Slov. Gospodarju“ % dne 27. junija t, L Opozarjati moramo samo, da so navodila za nabavjo živine za mesec julij zopet poostrena. Odredba, da se mora za posestva v ravnini z 20 in ona v hriboviti legi s 15 orali olbdelanih njiv pustiti par Čez 2% leti starih volov, je odpadla. Oblinam he priporoča, naj izvolijo iz občinskega zastopa iz treh članov sestoječo komisifo, ki bi imela nalogo, da v sporazumu z nakupovalci razdeli za občino prepisano število živine pravično na posamezne posestnike. Pri tem se mora posebno ozirati na pleme in vrednost živine za užitek. Karte za sol na Češkem. Izmed vseh avstrijskih dežel je Češka vsled pomanjkanja soli najbolj prizadeta dežela. Ker dobiva Češka sol iz Nemčije, so uvedli za to deželo karte za sol. Češka je torej e-dina avstrijska dežela, v kateri se dobiva sol le na karte. Toda to bi ne bilo nič novega, kajti navadili smo se že prav temeljito različnih kart. Bolj zanimivo kot karte za sol je pa pot, katero hodi sol iz — Nemčije, predno pride v roke konsumenta. Nemški producent odda sol nemški vladi, ta jo odda avstrijski vladi, ta pa podjetniku Schenkerju, M jo odda centrali za sol v 'Pragi. Centrala jo pa izroči okrajnim razdeljevalcem, ti pa prodajalcem na drobno in od teh jo kupuje kpnlsument. Tu je torej treba sedem rok, skozi katere je šla sol, predno je prišla do konsumenta, Se .bolj kot ta pot so pa zanimive cene. Avstrijska vlada prevzame sol v Nemčiji za 31 K za 1 meterski stot. Motil bi se, kdor bi mislil, da m vsa ta mesta, ozimna te roke, skozi katere roma nemška sol, zadovoljna s primernimi dobički. Sol, ki stane v Nemčiji 31 K, se prodaja češkemu konsumentu po 62 K 88 v za meterski stot. torej se je podražila iz Nemčije v sosedno Češko za celih 102%% ! ¥ goiiiuiah trn uu 2b. junija napiči sveže sadje ne sme prodajati gostom. Dopisi« Maribor. Pozivamo vse mariborske in okoliške Slovence, da se prihodnjo nedeljo v velikem številu udeležijo CirilhMetodove slavnosti v Jarenini. Slavnost obeta biti veličasten izraz narodne zavesti prebivalstva severnega dela Slovenskih goric. Kdor se pelje z vlakom, izstopi v Pesnici, odkoder je do Jä-renine samo pol ure hoda.. Iz Jarenine pa je za povratek zvečer samo dve uri. Prosimo in vabimo ma~ ; ribarske Slovence in Slovenke vseh slojev, da pohitijo v nedeljo v našo obmejno trdnjavo. Torej, dne 7. julija v Jarenino! JciOvcc pii MaiiisoiU. Tukaj je umri 1. t. m najstarejši kmet tukajšnje občine Matevž Kaube. Bil je mož stare poštene korenine in trdnega verskega prepričanja. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni, pokazal je sijajni pogreb, katerega se je udeležila obilna množica kljub slabemu vremenu. N. v m. počiva! Št. Ilj v Slov. gor. V sredo, dne 10. t. m. se bo tukaj vršila poroka g Ivana Roškarja, sina državnega in deželnega poslanca g. I. Roškarja z g. Maliko Gornik, hčerko veleposestnika g. Karla Gornik v Selnici. Novoporočencema obilo nebeškega blagoslova! Sv. Arch na Pohorju. Arehova nedelja se obhaja letos v nedeljo, dne 21. t. m. Police pri Radgoni. „Mi pa Windiš-štajerci hočemo ostati,“ Tako nekako se glasi nemškutarski sramotilni protest. In kdo so. ki nas tako sramotijo? Graški „Tagblatt* je sporočil, da je v Policah nad' 700 Slovencev in Slovenk, pa 12 Nemcev» Vprašali Ü pr, kje so ti 12 Nembi? Tukaj imamo !» kakih & tucata „Stajerčevih“ pristašev, 'drutri pa so meščani, I ki imajo pri nas svoja posestva, stanujejo pa drugod. * in ti bi nai govorili v imenu 700 Slovencev in Slo- \ venk? Takq ne bo šlo! Naša dekleta, žene in vsi o- | stali se ravnotako v zaledju borimo, da se dajo živi- ? bi meščanom in za naše bojevnike na fronti. Zato pa ] tudi hočemo enakih pravic z drugimi narod-! Neftla- ?. mo (se pa sramotiti. Zato pa zahtevamo našo Jugo- f slavijo! I Kapela. Dne 18. junija je umrl v Radenskem j mrhu posestnik Anton Cagran. Bil je zaveden in od- ! ločen Slovenec. V njegovi hiši ima „Straža“ in „t e s p o dar“ (poslednji že nad 20 iet) odlično mesto. Svetila vrlemu možu večna luč! — Dne 28, junijajpaje v sled mrtvouda nagle smrti umrl 32 let stara mladenka Antonija Pelci v Hrastju. Njen veličasten pogreb je dokaz, da je bila pfi ljudeh priljubljena. Na I mirodvor jo je spremilo tudi večje število belo oble- | čenih deklet. Pevski zbor ji je zapel za slovo ganljivo žalostinko. N. p. v m. ! Središče. Junaške smrti za cesarja in domovino je daroval dne 20. junija t. 1. na italijanskem Lo-jišču Franc Marčec, doma v Središču, v: cvetu svoje moške dobe, star še le 42 let, svoje življenje. Zapustil je mlado vdovo z dvema otrokoma. Njegov tih z-r.ačaj nam je bil vsem prikupljiv in ostane nam vedno v spominu. Malo pred svojo smrtjo je pisal ženi : i.pojdi z otrokoma v kapelo 'Žalostne Matere božje in izprosite mi od nje srečno vrnitev.“ Toda žalibog izprositi Ti niso mogli vrnitve v domovino, pač na so Ti izprosili srečnejšo vrnitev v kraj, kjer ni ne so!>; ln ne žalovanja, ne smrti in ne ločitve, izprosil Ti so vrnitev v prelepo nebeško domovino.. Spočij se Ti, vrli mož, od dolgega truda in nemira v večno,n m ru. Neutolažljivi vdovi in otrokoma ter vsem obodni kom pa podeli ljubi Bog potrebne utehe in tolažbe! Na svidenje nad zvezdami! Ptuj. V seji občinskega sveta dne 18. junija se je sklenilo darovati Siidmarki 100, Štajerca pa 1000 K, ob enem so se za Štajerca (uredništvo) dali na razpolago brezplačni prostori. Slovenski davkoplačevalci mesta Ptuj proti takemu gospo darstva z našim davčnim denarjem najodločnejš« protestiram d. • Ptuj. V tukajšnji vojaški bolnišnici je nas med bolniki polovico Slovencev, ki pa imamu primeroma malo slovenskih knjig podučile in zabavne vsebine na razpolago. Tem potom se obračamo do dobrih src, da bi nam poslali katero omenjenih Knjig. Pošiljajo naj se na naslov; Militärseelsorge, rezervna bolnišnica Ptuj. — Že vnaprej hvaležni bolniki. Slov. Bistrica. Prejeli smo veselo vest, da se vrača iz dolgotrajnega ruskega vjetništva naš priljubljeni slovenski zdravnik dr. Leber, ki bo začel nato tiakoj ordinirati v našem lepem Narodnem domu — v hotelu Avstrija, Zlobni jeziki trdijo, da se je te' vesti tudi naš hud Nemec in zdravnik dr. Murmayr razveselil, ker se bo sedaj lažje vozil na Dunaj pobijat jugoslovanskega zmaja; njegova blagajna je že itak polna jugoslovanskega denarja. Slov. Bistrica. Vošnjakova ljudska knjižnica oe lepo razvija. Sedaj smo kupili za 200 K novih slo- ? venskih knjig. Čeprav je že zelo mnoigo pridnih či-tateljev, vabimo še nove prijatelje dobrih knjig, da | nas posetijo, ker le v izobrazbi leži naša srečnejša j bodočnost. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo od 9. j do 10, ure dopoldne v hotelu Avstrija vsakemu Slo- \ vencu \ Slov. Bistrica. Dne 15. junija je pri Asiugu | padel narednik Alojzij Marčič iz Slov. Bistrice. Slu- jj žil je od začetka vojske, bil odlikovan z veliko sre- j brno dvakrat, z bronasto in s Karlovim križcem, A \ tudi doma je bil prav: priden in tib mladenič y ra- I dost svojih bratov in sester in v veliko veselje svo- j jih zdaj žalujočih (staršev, N. v sin. p. ! Slovenj gradeč. Karte za kadilce občutni, ker v sedanjih težkih časih primanjku-e sta,ybn©ga materijala in delavcev. — Naša župnijska cerkev je dobila nova lepa okna. Dobrotnikom pa | naj veljajo svetopisemske besede: -„jBlajženi, kateri | bedo tebi zidali ! “ Želimo še kmalu videti v cerkvi nove klopi. Brežice. V oddeluem okraju Brežice se bodo tobačne karte za stalne odjemalce delile v času od 8. do 14. julija in sicer za Brežice pri brežiški finančni straži, v vseh drugih krajih pa pri trafikah, pri katerih so se oddale tozadevne priglasnice. Vsak se naj izkaže s kako legitimacijo. Sv. Peter pod Sv. gorami. Karte za tobak v okraju nadzorstva c. kr. finančne straže pri Sv Petru pod Sv. gor. se bodo delile sledeče: Za občino Sv. Peter pod Sv. gor. dne 11., 18. in 14 t. m. pri c. kr, finančni straži v Sv. Petru; za občine Podsreda, Gorjanc, Križe in Koprivnica od 10. do 14 t. m. pri pristojnemu županu. Sv. Vid pri Planini, Dne 29. junija smo spremljali v prezgodni grob deklico Amalijo Cepin, hčerko občelspoštovanega Jožefa Cepin, posestnika v Planinski vasi. Umrla je v cvetu mladosti, v 22. letu svoje starosti. Bodi ji Bog milostljiv sodnik! Sladkagora pri Šmarju. Po dolgih treh letih so je vrnil iz ruskega vjetništva Mihael Svetelšek. Na potu je bil od 14. aprila do 20. junija. Nahajal se je pri Črnem morju. Domači so ga zelo veseli, ker se je že dolgo pogrešal. Razne novice» Koza ia mestna gospa. V nekem nemškem mesta je kupila profesorjeva žena kozo od vinogradnika. Živalici so napravili lep nov hlevec, da pa je bilo veselje videti. Čez tri dni je prisopihala meščanka k vinogradniku s skrbjo na čelu: »Le čujte, koza, katero ste mi jo prodali, more bit; bolna, ker ne da niti kapljice mleka!« — »Ni mogoče, gospa. Koza je bila zdrava in je imela dosti mleka.« — »A če povem, da ga nima niti kapljice! Tri večere sem ji postavila piskrček v j hb vec. pa je bil vsako jutro prazen . . .« j Pratika za iuAj. Julij se imenuje tudi Kvinti- j lis, ker je bil pri Rimljanih peti mesec v letu. Koje ? pa Julij Cezar preosnovai koledar, je dobil ta mesec I im njemu svoje ime. — Julij ima 31 dni in bo po | Knauerjeviero stoletnem koledarju vroč mesec z gro- I raenjem in nalivi. Proti koncu meseca bodo pa spre- \ raenljivi dnevi. Ker pa sedaj itak nobeno vremensku j prerokovanje ne 'drži veliko, nas bo najbrže tudi me*- f see julij ogoljufal. — Solnce stopi dne 23, v znamen- ; .je leva. Začetek pasjih dni. Dan se skrči za 55 mi- j nut in, je dolg 16 ur 1 min, do 15 ur 3 min. — Pomenljivi dnevi so: Sv. Marjeta 13., Sv. Magdalena 22., Pasji dnevi 2j3., Sv. Jakob 25. in Sv. Ana 26. Ljudsko prerokovanje pravi: Ce je drugi dan julija lepo, bo ostalo 40 dni tako: če je pa grdo, bo 40 dni mokro. Ce na sv. Marjete dan deži, ne bo veliko lešnikov in ne sadja, Ce ima sv. Magdalena dež, bo deževje trajalo dolgo časa. Ce pasji dnevi prinesejo dež, bo kislo vino. 'Sv, Jakob jasen, bo Božič krar sen; če je pa deževen, se čebelar joka, ker bodo njegove Čebele stradale. — Ce je mesec julij presuh, o-stane drobno grozdje; če pa porosi,le včasih dež, se grozdje zdebeli in je sočnato. Ce je julij moker in hladen, se razume, da sad zemlje rad gnije. Ce julij dežuje in grmi, bo malo ječmena in rži. Umrljivost na Dunaju. Meseca aprila t. 1. je umrlo na Dunaju 4041 oseb, med temi 533 vojakov. Za jetiko in skrofulozo je umrlo 918 oseb. Nova bolezen v Evropi. V Španiji se je poja-, vila nova bolezen, ki je podobna naši influenci. Bolezen se močno razširja tudi v druge države, kot v \ Nemčijo in v Avstrijo. Pri nas v Avstriji, zlasti na Dunaju, se je že pojavilo več sto slučajev te čudne bolezni. O španski bolezni, hripi posebne vrste, ki se f razširja, tudi po naših krajih, se piše od zdravniške f strani: Bolezen se nanagloma, brez vseh predznakov f uti človeka in sicer večinoma v oblila katarja sopii, hudega nahoda in mučnega kašlja. 'Obenem se pojavi vročica, ki naraste lahko do 40 stopini. Značilno je, da se človek že prvi dan čuti skrajno onemoglega in da ima tako težko razboleno glavo, kakor sicer šele po večdnevni vročici. Včasih nastopijo tudi bdlečihe v raznih delih telesa in motenja prebavil \ Začetni mučni glavobol kmalu poleže, vročica so iz- ! gubi v dveh do štirih dneh, nakar bolnik hitro okre- j va. Hujših nasledkov, doslej ni bilo opažati. Na vsak način je nasvetovati, da se oboleli takoj poda v po- j stelj, ker tako mnogo lažje premaga bolezen. Nalez- j liivost je velika; po navadi oboli en rodbinski član f za drugim. Granate na brzovlak. Iz Berolina poročajo, da so bile v bližini kolodvora v Halternu vržene ročne infialateli is založnik:, Konsordi „Straža.9 IHIgnviirai —«gniTm BaBa*aa Sfapas» granate na hamburški brzovlak. Vlak se je takoj u* stavil. Zločinci (so zbežali. Obleka iz papirja za mrtvece. Bavarsko mini» strstvo je izdalo naredbo, ki določa, da se smejo, v bodoče mrtvejcl pokopavati samo. v obleki iz — pa* pirja. Namesto Špeha — opeka. Na Dunaj, v Gradec* v Brno, v Zateč in v druga avstrijska mesta pridejo številni zavoji Špeha iz Ukrajine, ki so pa večinoma! oropani svoje prvotne vsebine, kajti v njih se nahaja navadno več. kot polovico opeke namesto Špeha,. Vsebino oropajo baje nemški in madžarski železniški taro vi, ki so izborno organizirani. Sneg iv, Argenti'niji. Iz Buenois-Airesa poročajo, 'da tam in na mnogih krajih, kjer ni nikdar še snežilo, sneži, istotako je padlo precej snega po drugih krajih. Prisilna naobrazba mladine v vojni stroki. V, pruski poslanski zbornici so podali svobodni konservativci predlog, da :sei ndbdSnla 16—20 let prisi/ti k naobrazbi v vofni stroki. Majhna zmota. Lord Jurij Hamilton pripoveduje sledečo anekdoto: Nadškof French se je vedno,bal,, na ga bo zadela kap. Bili so nekoč pri večerji. Škof se zelo čudno obnaša, slednjič globjoko vvcilhme jQ reče z glasom umirajočega: „Moja zadnja ura je že prišla.“ — Sosed ga vpraša: „Kaj pa je?“ — „Sem ohromel, že deset minut se ščipljem v nogo in nič ne čutim.“ — „Opzostite, eminenca, res Šči pijete v nogo, pa žalibog ne v svojo, ampak v — mojo“, odvrne, so* sed mirno. Vagon masla — razteklo. En vagon surovega masla se je stopilo na kolodvoru v Lipskem v Nemčiji. Ker se je vajgon vozil dolgo časa v vročini, se , ; maslo razlezlo po celem vagonu. Debela gospa na zagrebškem kolodvoru. Na južnem kolodvoru v Zagrebu se je pojavila neki dan j alko debela gospa. Stražniki so jo nekaj časa opa-zoya|li in; občudovali,; slednjič jim pa le ni hotel; v glavo, kako more biti kak človek tako debel v sedanjem vojnem času, ko vendar vsi tožijo, Lako so sušijo. Eden stražnikov je končno povabil dotično gospo v urad, kjer so preiskali njeno debelost. In glejte! Šestnajst kilogramov lepega Špeha,, je bilo ovitega okoli njenega telesa. Špeh so zaplenili in uboga gospa je zapujstila urad precej suha. Zlate resnice. Nedavno umrli Rosegger je zapisal: Vse beži od pluga v mesto k kladvu, od k landra k šestilu, od tega E peresu, k doktorstvu in če mogoče do plemenitosti. Nikomur se v državi ne por ljubi več biti podlaga, vsi hočejo biti gor na vrhu., ali se natfi čudimo, če bi se stiavba nekega dne prekucnila? — Drevsa so kakor ljudje: v najboljših leglih morajo na bojišče. — Včasih napadajo človeka s kamenjem in ga teptajo z nogami; včasih pa poklek* nejo pred njim s pobešenimi očmi. Prvo počenjajo , dokler potuje po zemlji in diha, drugo pa, kadar leži na parah. Naj prisegne komisija! Prekmurske „Novine*' poročajo: „V Austriji je se zgodilo. Prišla je reksf* žici iška komisija k pavri, On je pelo nje vu hišo „ postavo je na stol raz petje i dve gorečivi sveči i je pravo: Moja gospoda, lehko iščete po celom mojem lirami, nego prvle vi prisežte, da samo z tistoga, ži* vete, ka vam je po naredbah nibano i dano! Gospo* na je ne prisegala i je pri pavri ne rekvirirala.“ K. K. Paška vas: Pismo z obema dopisnicama dobili. Mislimo, da se ne splača se kregati st' takimi duševnimi revami. Jugoslavijo bomo ustanovili brez njih. Pozdrave! IZCtUBLJEN je bil v nedeljo zvečer od Weberjeve gostilno v Kamnici na glavni cesti — Gartengasse — Weinbau gasse moder gumijev plašč in dežnik za moške. Pošteni najditelj naj odda oboje proti lepi nagradi v Weinbaugasse 33. 138 Kislo vodo ln «Ido razpošilja A. Oset, p. Gustai)!, Koroško. 70 ZAHVALA. Povodom prebridke izgube našega ljubega očeta in starega očeta, gospođa MATEVŽA KAUBE se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so izkazali ljubav ob bolezni ia smrti našemu predragemu rajnkemu ter ga spremili na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo vlč. gosp. župniku v Kamnici, cenj. učiteljstvu, pevskemu | zboru ter vsem, ki so dragega rajnega spremili v tako obilnem številu h zadnjemu pn-čitku. Dragega rajnega pa priporočam® v mo 1,1 - in blag spomin. Jelovec-Kamnica, 6. julija 1918. Neža Čiček. Janez Kaube. ^ žBial tiskarne ss» Girila e MariBmh