Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 25. marca 1937 Cena Din 1*— Leto II Uredništvo in uprava: J i M iif /i Ljubljana, m y Novi trg št 4/II Naročnina: Štev. 6 letno Din 24’ polletno „ 12' četrtletno . 6' Izhaja vsak drugi četrtek GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Veselo vstajenje-borci! Velikonočna O, bratje, bratje, — prižel je čas O, bratje, bratje — kako je v vas? So li vaše njive zorane? Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zaman, doživi, ga le, kdor je pripravljen nanj! (Oton Župančič.) Majhen je bil naš svet pred 2000 leti. Navadni smrtniki poznamo točno prav za Prav samo zgodovino rimske države. Vse drugo so nam povedali v šolah bolj mimogrede. Sicer pa nas trenutno zanima prav ta rimska država, ki je bila sredi drugega stoletja pred Kristom še gospodar sveta, Pa je potem rapidno padala. Preveč neenaka razdelitev zemljiških Posestev je povzročila moralno propadanje v sebičnosti na eni strani od razkošja razvrata pomehkužene in na drugi strani od bede zrevolucijonirane države (latifundia perdidere Italiam). Temu propadanju je sledilo tudi fizič-Ho-biološko propadanje. Bela kuga je razsajala tako, da približno 200 let po Kristu že ni bilo med Rimljani nobenega pravega Rimljana več, a 400 let po Kristu je bila cela pokrajina Etruria brez rimskega prebivalstva. Že leta 133. pred Kristom je videl ljudski tribun T. S. Grakh, kam plove nje-8ova država, ko je vzkliknil: Divje zveri imajo svoje brloge po gozdovih, državljani pa, ki so prelivali svojo kri za domovino, nimajo drugega nego zrak, svetlobo in nebo nad seboj! 'Kmalu za Grakhom je prišel sovražnik Kima, Jugurta, podkupil Rimljane vse vprek, pa se škodoželjno posmehoval ponosnemu, toda moralno propalemu Rimu * besedami: O podkupljivo mesto, ki boš Propadlo, čim najdeš kupca! Neznosne socijalne prilike so ustvarile rodovitna tla za novo vero, korumpirani Rimljani so se umaknili zdravim narodom. Življenje jih je pogazilo samo. Novi narodi so zavladali in nova Kristusova vera je izpremenila mišljenje ljudi. Vera tlačenih sužnjev in proletari-Jata, ki je oznanjevala bratstvo, ljubezen do bližnjega in enakost. In kaj 6e je zgodilo z oznanjevalcem te nove vere? Z ljudskim preporodite-Ijem, ki je govoril: Ako se kdo iznova, ne rodi ne more videti božjega kraljestva. (Sv. Janez 3, 3) Židovski mogočniki, — katere je Krijva resnica bodla v oči, katerim je zadajala stolčke, ker je odpirala ljudstvu °ei, katere je Krist z bičem izgnal iz templja, kjer so uganjali le kupčije in barantali z njegovo idejo ljubezni, — so 8a zgrabili in peljali pred rimskega oblastnika Pilata, da mu sodi. Pilat pa se je zatekel k — »demokracij«- Vzel je razbojnika Barabo in — Krista ter vprašal — ljudstvo, koga naj *tiža. In od farizejev in pismarjev naščuvana množica je kričala: Križaj Krijta! Tistega Krista, ki je celo svoje življenje posvetil ljudstvu, je to isto Ijud-Jtvo, _ pod vplivom javnega mnenja, ^atero so umetno razširili ljudski nasprotniki — pismarji in farizeji, — izro-^lo — krvnikom!! Tako je to bilo takrat. l> če bi se danes povrnil Krist na ženijo, ali nemara ne bi moral zopet z bičem v tempelj, ali ne bi zopet moral odpilit ljudstvu oči in majati stolčke ali ne bi zopet naletel na razne obrezane in neobrezane Žide, na farizeje in pismarje, pa tudi na tako ljudstvo, o katerem je že nekdaj govoril: To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene. (Sv. Luka 7, 6) AR se ne bi morda tudi danes našla kakšna »demokracija« farizejev in pismarjev, ki bi še vdrugič kričala: »Križaj Krista«? In slednjič, ali se ne bi našel nov Pilat, ki bi si pral roke? Deset bi se jih našlo! Se jih je že našlo! Perejo si roke in se izgovarjajo na — »demokracijo«! Perejo si roke, če leti kamenje za tlakovanje ulic na — ljudi, perejo si roke, če ima samo laž prosto pot, resnica pa zamašena usta. Perejo si roke, če skuša »demokracija« zadušiti vsak klic: »Križaj Barabo«! Pozabljajo pa Pilati, da je Krist tretji dan od mrtvih vstal! Pozabljajo, da ni nič pomagal težak kamen na grobu! Nič do zob oborožena straža ob grobu! Vstala je Resnica, ker ne more umreti! Pilat pa je umrl grozne smrti... Po bliskovo gre vseh živih dan! Doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! VESELO VSTAJENJE — BORCI! T. š. Dimitrij Ljotič: Neaktualna tema Često smo rekli, da ljudi v državi ne drži toliko skupaj sila kolikor skupna misel. Če so le-ti vendarle v državi skupaj, pa nimajo skupne misb, potem gre vsak za svojo mislijo, to pa vodi do razpada celote. Kakor hitro se zapazijo v celoti znaki razpadanja, prav lahko ugotovite vzrok: manjka skupna misel. Pa vendar, tudi, če mislijo vsi enako,' ni s tem preprečen razpad celote. Tudi to se lahko zgodi, pa vendar, čeprav mislijo vsi enako, še ni to skupna misel. So misli, ki ne postanejo skupne, čeprav jih misli istočasno ves svet. Ljudje so si med seboj podobni tako po svojih nizkih kakor po svojih vzvišenih lastnostih. Vsak človek ima na sebi satanske poteze, vendar pa ima tudi drugih, ki ga približujejo Bogu. Vsak človek je lahko sebičen, obenem pa je lahko tudi požrtvovalen. Človek je lahko strahopetec, prav tako pa tudi junak. Človek je torej podoben glasbenemu inštrumentu, glasbilu, iz katerega lahko izvabimo najnižje in najvišje tone. Najti skupno misel za človeško združbo, pomeni: najti največ jo skupno mero za to združbo. Če imamo več številk n. pr. 3, 6, 12, 18, bomo našli njihovo največjo skupno mero na dva načina: ali poiščemo tisto največje število, s katerim so vsa števila brez ostanka deljiva, ali pa poiščemo tisto najmanjše število, v katerem so vsa števila brez ostanka zapopadena. Prvo število je največja skupna mera, a drugo najmanjši skupni mnogokratnik. V gornjem primeru je število 3 največja skupna mera, ker so z njim deljiva vsa štiri števila brez ostanka, a 36 je najmanjši skupni mnogokratnik, ker so vsa štiri gornja števila v njem brez ostanka zapopadena. Tako lahko najdemo dvojno, skupno mero za eno ljudsko združbo: ali tisto, ki temelji na ljudski sebičnosti, ali pa tisto, ki temelji na ljudski požrtvovalnosti. Z obema lahko izmerimo vse ljudi, kajti tudi za to sta skupni meri, ker sta tako sebičnost, kakor požrtvovalnost skupni ljudski potezi. V prvem slučaju bomo zasnovali skupno mero na sebičnih, v drugem pa na požrtvovalnih ljudskih lastnostih. I v prvem i v drugem slučaju lahko govorimo o skupni meri. Vendar pa je med obema ogromna razlika. Pri številih jih prva skupna mera: največja skupna mera, zmanjšuje, ker deli dana števila; druga: največji skupni mnogokratnik pa jih povečava, ker množi dana števila. Pa tudi pri ljudeh: v prvem slučaju temelji skupna mera na ljudski sebičnosti, manjša ne samo vrednost same združbe, temveč tudi vrednost posameznikov, ki jo sestavljajo; v drugem slučaju pa temelji skupna mera na ljudski požrtvovalnosti, in veča, ne samo vrednost združbe, temveč tudi vseh posameznikov. • Odkod ta razlika? V obeh slučajih: prvem in drugem služi skupna mera združbe za njegov temeljni, dominantni ton in vse se urejuje po njem- V ljudski združbi je težnja po sozvočju, po harmoniji, po skladnosti do danega temeljnega dominantnega tona. Če je torej temeljni ton zasnovan na sebičnih, individualnih interesih, potem bo težila ljudska združba po skladnosti s tem tonom. Obratno pa bo v drugem slučaju, kadar je skupna mera zasnovana na ljudski požrtvovalnosti: tukaj bo težila ljudska združba kot celota, da bo v skladu s tem tonom. V prvem slučaju bodo vidni v splošni harmoniji sebičnosti požrtvovalni. V drugem slučaju, v splošni harmoniji požrtvovalnosti pa bodo vidni sebični. V prvem slučaju bodo hiteli posamezniki, ki sestavljajo združbo, za splošnim tonom, kateri poudarja, izziva in predpostavlja sebičen posameznikov interes. V drugem slučaju bodo stremeli posamezniki za tonom, kateri poudarja, izziva in predpostavlja interese višje stopnje, kakor pa so posameznikovi interesi. V prvem slučaju se ne bodo podali izjemni altruisti v splošno dirko za sebičnostjo. V drugem slučaju pa se bodo upirali izjemni sebičneži vsegamogočne-mu tonu altruizma. V prvem slučaju bomo imeli slabe vzore, ker vlada duh sebičnosti, pa bo le-ta potegnil za sabo tudi tiste, ki bi bili sicer požrtvovalni. V prvem slučaju ni skupna mera združbe, misel, ki temelji na ljudski sebičnosti v stanju, da zaščiti ljudsko združbo od razpada. Nasprotno! Ona s tem, da poudarja, izziva in predpostavlja sebične interese posameznika dejansko niti ni nobena skupna misel (čeprav so vsi prepojeni z njo), ker gre dejansko proti temeljnim pogojem celote. V drugem slučaju, kadar je skupna združbena mera misel, ki temelji na posameznikovi požrtvovalnosti, lahko govorimo o pravi skupni misli in skupnem duhu, ker se po njem poudarjajo, izzivajo in predpostavljajo požrtvovalne posameznikove lastnosti, le po njih pa more biti ljudska združba dejansko zaščitena pred razpadom. V prvem slučaju bo prekršen temeljni zakon domovine in država vržena na pot rušilnega besa. V drugem slučaju bo vladal temeljni zakon domovine v polni moči in država bo korakala po potu stvarjajočega navdušenja. • Sami ti dve poti predstoje vsem narodom. Tretje poti ni niti je ne bo. Če kdo misli, da je našel tretjo pot, naj dobro odpre oči: že samo dejstvo, da on misli, da je našel tretji izhod, je najboljši dokaz, da se je že napotil k tistemu prvemu. Častna legija »Zbora« Člani Zbora, ranjeni ob priliki napada plačane tolpe na kino »Triglav« v Beogradu, dne 28. februarja: 1. Mirko Boškovič, delavec, ranjen z nožem v roko in s kamnom po glavi. 2. Andrej Žorž, inženjer agronomije, težko ranjen s kamnom po obrazu. 3. Luka Sredojevič, delavec invalid, ranjen s kamnom po glavi. 4. Drago Uroševič, delavec, ranjen s kamnom po glavi. 5. Dr. Dimitrij Darijevič, odvetnik, težje ranjen po glavi. 6. Radoje Denic, dijak, ranjen s kamnom po glavi. 7. Vojislav Savkič, zasebni uradnik, težje ranjen s kaminom po glavi in svinčeno cevjo v prsa. 8. Velimir Mitrovič, delavec, ranjen s kamnom po čelu. Pozdravljamo tovariše, kot svetli vzgled požrtvovalnosti in odločnosti vsem nam! »Demokracija« -- ali vladavina ljudstva? V političnem besednjaku najdemo dva izraza tesno enega poleg drugega. Poleg besede »demokracija« stoji izraz »vladavina ljudstva«, tako, da izgleda, da sta eno in isto. To pa je besednjakarska teorija. V praksi sta si oba pojma še bolj oddaljena, kot severni in južni tečaj. Gtorje, , če b|i ljudstvo enkrat spregledalo to ogromno razRko in pogledalo v resnico! To se ne sme zgoditi. To bi bila smrt političnih strank, smrt politične laži in prevare, smrt sladkih korit! »Zbor« pa je tisti, ki nensmiljeno odkriva resnico. On se ne bori za ustvaritev kake teorije ali dogme — to prepušča drugim. »Zbor« se bori za obstanek, za življenje in za bodočnost vsega naroda. V tem je (Mrva temeljna razlika mted njim in med njegovimi nasprotniki. Nam »Zborašem« ni dovolj, da bi se postavili v službo svojega programa. Nasprotno — mi postavljamo svoj program v službo naroda. To je druga velika in temeljna razlika med nami in tistimi, ki se borijo proti nam. Končno verujemo neomajno, da se morata država in red prilagoditi ljudskim potrebam in narodnemu življenju; da je zločin, če se vsiljuje narodu tak red, ki je njegovemu duhu tuj, in pa taka država, ki ne odgovarja njegovemu rasnemu značaju in njegovim duhovnim in materialnim potrebam, lastnostim in zmožnostim. To pa je tretja velika razlika med nami in nasprotnimi tabori. In zaradi teli razlik nas imenujejo »fašiste« ... Sebe pa imenujejo »demokrate...« Pa še trdijo, da smo mi proti ljudskim svoboščinam — oni pa da so za te svoboščine. Bogata buržoazija (meščanstvo) je po francoski revoluciji ustvarila nov red, katerega je imenovala z lepim imenom »demokracija«. To naj bi pomenilo »vladavino ljudstva«. Resnično: lepa beseda! Toda v bistvu: strahotna laž! Kajti, dočim je buržoazija (imenovala svoj red »demokracija«, je istočasno uredila ta svoj red tako, da je kolikor mogoče oddaljila ljudstvo od države, državo pa je izročila varuhom iz svojih lastnih vrst. Med ljudstvo in državo je spretno vrinila nepremostljiv zid poklicnih politikantov. Ti politikanti pa so celokupno zakonodajo in ves red uredili tako, kot jim je narekovala korist ozke skupinske klike, male družbice tiste so-cijalne skupine, ki je imela v rokah vso oblast — politično oblast preko političnih strank — gospodarsko oblast pa preko kapitala. Da bi ironija bila še večja, je buržoazija ta svoj red proglasila za večno, neobhodno in nezmotljivo dogmo, vero, rtedigijo. Tej dogmi je podredila vse ljudsko življenje, to pa za to, da bi obdržala za vse čase oblast nad narodom — razume se — v svojo korist. Tako je napravila kopito, po katerem je oblikovala državo za svoje potrebe, nato pa je šla korak dalje. Vse življenje naroda je uredila po tem kopitu, samo da bi žive, ustvarjalne sile naroda ne mogle priti do svojega izraza. Preprečila je svobodni razvoj narodnega telesa, kakor Kitajci preprečujejo s pretesnim obuvalom razvoj nog svoji ženski mladini. Vse ljudstvo postavlja buržoazija v službo *te dogme o lažni »demokraciji«. Svečeniki njihove »svete demokracije« pa so kapitalistični in politikantski špekulanti. Ljudstvo živi kot živo bitje. Ima tudi svoje potrebe, svoj značaj, svojo narodno in ljudsko pravico. Buržoazija ee za to ne meni. Ona ve dobro, da ljudska pravica ni njena pravica. Ona ve dobro, da široki in pravični duh naroda ni njen duh, kateri je usmerjen samo na profit in na krivico. Pa čeprav narod še tako kriči po svoji pravici v svoji državi, mu daje buržoazija samo po svojem kopitu ustvarjeno mrtvo »demokratsko« državo. Ona mn daje kapitalizem. Daje mu prazne fraze o svobodi in enakosti — na papirju? V jedru je ta lažni »demokratski« red obenem najbolj suženjski red. V njem narod ni gospodar svoje države in svoje usode. Gospodar države je politikant, gospodar narodne usode je stranka. Izkoriščevalec narodovega znoja je kapitalist. Tako gleda na te stvari naš »Zbor«. Zato ga je nedavno napadel znani poslanec Milanovic v parlamentu, ko je klevetni-ško namigaval, da dobiva »Zbor« pare iz Nemčije. Ta naročeni poslanski gramofon z zlato iglo (izobrazba 4 razredi ljudske šole), pa je zasviral tedaj še en značilen očitek na račun »Zbora«: da se namreč govori »Zborovih« govornikov prav nič ne razlikujejo od govorov komunistov ... To pa je interesantna zadeva. Res je, da »Zboraši« povsod odkrito in pogumno govorijo proti izžemanju s strani liberalne demokracije, pa tudi proti izžemanju s strani brezvestnega, čisto internacionalno-brezdomovin-skega liberalnega kapitala, in to na temeljit način, da tudi marksisti tega ne morejo temeljiteje opraviti in so slednji pri tem postali takorekoč nepotrebni. Toda »Zbor« nikdar ne pozabi omeniti najvišjega protektorata kapitala, t. j. internacionalnega židovstva in kar je glavno: »Zbor« ve, kje je meja te borbe, kje se neha borba za narodovo pravico in kje pričenja rušilna besnost anarhije, ki uničuje, kar bi se kot nacionalna in ljudska lastnina ne smelo rušiti. »Zbor« podira samo trhlo, a obenem gradi zdravo novino. Marksisti ne poznajo tiste prave meje in je nočejo poznati. Zato kričijo, da je »Zbor« proti »demokraciji«, torej proti ljudski svobodi! Tako pa kričijo tudi drugi nemarksi-stični »demokratični« politikantski papagaji — tudi poslanec Milanovic. če se dvdga narod in zahteva svoje pravice, je to »fašizem«! Če zahteva »Zbor«, da se že vendar enkrat mora narod rešiti in odstraniti vse zajedalce in parazite, ki so mu ugrabili državo — potem je »Zbor« proti ljudski in narodni svobodi! Če je »Zbor« tako pošten, da ne dovoli, da bi tolkli liberalni »demokrati« in liberalni politikanti in kapitalisti po narodu z desne strani pod lažno firmo »demokracije — vladavine ljudstva«, da pa tudi ne dovoli, da bi udarjali po ljudstvu marksisti z leve strani pod lažno firmo »diktature proletariata« — potem ga je treba z »združenimi silami« temeljito zamazati češ: Hitler mu daje pare! Ne verujte »Zboru« — verujte nam!... Dol z »Zborom«, ki nima smisla za batine po hrbtu naroda, ne iz desne, ne iz leve 6trani, ki hoče osvoboditi ljudstvo iz okovov suženjstva, ki ne da oblasti nam — ampak jo vrača ljudstvu v roke njegovih ne strankarskih, ampak stanovskih zastopnikov! Res je, da se bori »Zbor« proti svobodi nekaterih. To pa ni svoboda ljudstva. Svoboda, proti kateri se bori »Zbor« — to je Svoboda politikantskega in kapitalističnega izkoriščevanja naroda in njegovih življenjskih sil. Dokler imajo politikanti in njihova špekulantska bratovščina s te in one strani meje polno svobodo gospodarjenja z narodovo usodo in izkoriščevanja ljudskega dela — tako dolgo ljudstvo samo ne more imeti ni-kake svobode. Če hočemo, da bi postal narod svoboden, se mora vzeti svobodo politikantom in mednarodnim špekulantom. Račun je čist, jasen in enostaven. Ker pa vidi »Zbor« svoj ideal ravno v osvoboditvi naroda, ki bi mu omogočila naj večji razvoj v vseh njegovih bogatih možnostih — zato je nepomirljiv nasprotnik vseh tistih, ki ljudstvu to svobodo odvzemajo. Ker hoče »Zbor« pravo resnično vladavino ljudstva — zato kričijo in besno naskakujejo nanj tisti ki vladajo nad ljudstvom z lažjo o »demokraciji«. Njihova »demokracija« izključuje vlado naroda. »Zibor« pa hoče vrniti narodu državo, ki mu je bila odvzeta. On hoče pravo narodno vlado, ljudsko vladavino. Zato kričijo politikanti: »To je fašizem!« Misel »Zbora«, izražena v nekaj besedah, je ta: Na temeljih ljudske pravice, ki je globoko vsajena v narodnem srcu, hočemo ustvariti vladavino svobodnega naroda, ki naj sam razpolaga s svojo usodo brez varuhov in pokroviteljev. Zakričali so narodni varuhi in pokrovitelji: »Zgrabite tatu!« Istočasno pa so pod ogrinjalom krepko stisnili svobodo, katero so vzeli narodu. Krepko so stisnili državo, katero so ljudstvu ukradli. In da bi svoj plen odnesli na varno mesto, se poslužujejo vseh rušilnih sil boljševizma in anarhije. Vsa sredstva so dovoljena v borbi, katero vodijo narodni varuhi in pokrovitelji za ohranitev svojega plena. Tiste sile, ki so z lažjo o »demokraciji« vladale in vladajo nad narodom, so se združile s tistimi, ki hočejo ljudstvo prevesti iz kapitalističnega v boljševiško suženjstvo. Vsa ta mrzka trhla in gnila druščina ima samo en cilj: Hoče preprečiti, da bi narod prišel do svoje pravice, do svoje države! Čas hiti. Koraka zgodovine nihče ne more ustaviti. Narod se je zganil, se giblje. Ljudstvo hoče resnico in pravico. Hoče Svobodo! Hoče ljudsko vladavino, vladavino naroda. To pa pomeni: Lažna »demokracija« je svojo vlogo doigrala, treba jo je z odločnim zamahom izbrisati iz političnega besednjaka, kjer naj ostane samo še pojm prave vladavine naroda. »Zbor« je vzniknil iz ljudstva. »Zbor« je izraz upora proti laži o »demokraciji« in proti kapitalistični krivici. »Zbor« je narod na pohodu! Naj se napenjajo, naj lažejo, naj klevetajo, naj napadajo in rušijo, naj se penijo v besnosti vsi sovražniki naroda, njegove svobode in njegovega edinega rešitelja »Zbora!« Vstaja zarja nove dobe. Iz rušenih laži o »demokraciji« in kapitalistične prevare vstaja nova zgradba: zgradba ljudske pravice — zgradba vladavine naroda! Borci — v »Zbor«! Dan. Gr. Predstavnik »Slovenske besede (»slovensko« jo namreč sam imenuje) se je začel v svoji lastni »besedi« prati na nedavnem unionskem shodu v Ljubljani očitanih mu umazanosti v zvezi z njegovim županovanjem v Ljubljani. Ko se bo perilo dodobra posušilo, bomo videli, kako je oprano. Smola je le, da je vreme tako neprikladno za sušenje. Skrajna desn Gospod minister dr. Krek je glasom poročila ljubljanskega radija kot zastopnik notranjega ministra dr. Korošca nedavno napovedal boj »skrajni levici« in »skrajni desnici«. Po vsej pisavi gospodu ministru bližnjega časopisja, kakor tudi po polpretekli odredbi glede naše mladinske organizacije in pravkaršnji glede »Zbora« sploh, si moramo biti precej na jasnem, da smo s tisto »skrajno desnico« mišljeni mi. Ta ne baš precej blagohotna izjava, pa ima za nas vendar tudi svojo dobro stran. Z njo imamo avtentično mnenje političnega izvedenca o tem, na katero stran se nas ima plasirati, in s tem dokument za slučaj, če bi nas kdorkoli iz ministrove bližine, — ker bi mu trenutno tako bolj prijalo, — hotel prestaviti z desnice na levico, kakor se na primer prestavi politično nepokornega učitelja iz doline v hribe. Ko nas gospod minister po zapadno evropskem pojmovanju plasira daleč od skrajne levice, ima deloma prav: smo odločni nasprotniki vsakega internacijo-nalizma in s tem predvsem komunizma, posebno pa njegovih rušilnih metod in sredstev neslovanskih, nesocijalnih in anacijonalnih propagatorjev komunizma. Z ozirom na prakso »protiboljševiškega boja« pri nas, pa moramo radi polne jasnosti vendar poudariti naslednje: komunist je za nas le dejanski propagator komunizma v celoti, z vsemi brutalnimi, vseuničujočimi sredstvi in nameni. Pri nas pa se je udomačila drugačna praksa: če fant zapusti dekle in ga to naznani, da je komunist, ga tudi pomanjkanje vsakega drugega dokaza, pa niti sam preklic dekleta ne reši težkih posledic. Če se delojemalec jezi, ker mu delodajalec pritrguje itak težak zaslužek, zanašajoč se, da je navadno gmotno slabejši tudi procesno slabejši, pa se stvar zasuče vendar v prilog delojemalca, — se slednjega ovadi, da je komunist. Komunista se imenuje pri nas delavca, — pa najsi dejansko pripada po nazorih kamorkoli, — če seže po obup-tnem obrambnem sredstvu stavke, ker tvori velik del tovarnarjevega dobička vsota, katero si le-ta prihrani, ker ne plača delavcu niti najskromnejšega eksistenčnega minimuma! Takim »komunistom« bomo dajali brez izjeme vso našo pomoč. Smo mnenja, da je najučinkovitejše bojno sredstvo proti komunizmu socijal-na pravičnost, gospodarski red, ki daje tudi najmanjšemu človeku pošteno zasluženi kruh in človeka dostojno streho. Ječo in slične stvari je uporabljati le kot skrajno, čisto izjemno sredstvo proti resnično zlohotnim, nevarnim in brezvestnim zavajalcem. »Kundak« le v skrajnem slučaju silobrana proti neupravičeno razdivjani masi, ko so vsa druga sredstva že brezuspešna. Nikdar pa ta sredstva ne rode dobrega sadu proti mirno stavkujočim v upravičenem boju za pritrganim kruhom, — čeprav smatramo stavko kot nezadostno sredstvo za dosego delavčevih pravic. • Radi tega bomo delali proti komunizmu s tem, da bomo ljudstvo poučevali, da je zgodovina že neštetokrat, dosledno in brezizjemno dokazala, da je ideja doslednega komunizma, ki je že stoletje stara, absolutno neizvedljiva utopija, ker je proti človeški naravi«. Da je spričo temu komunizem, pa često tudi stavka politični »šlager«, katerega eksploatira židovstvo kot novo obliko zasužnjevanja sveta in posebno kot sredstvo proti osvoboditvi slovanske ruske duše. Zadnji moskovski proces še posebno dokazuje, da je tam vsekakor nekaj gnilega; če je res, kar trdi Stalin, potem so bili v prvih vrstah komunizma ljudje, ki so bili sposobni, da prodajo celo svojo komunistično domovino sovražnikom proleta-rijata. Če pa je res, kar trdi Trocki, potem je na čelu slovanske Rusije tiran, ki po krutosti presega Ivana Groznega in ubija najpožrtvovalnejše svoje sobojevnike iz revolucijonarnih dni. Tako je zamišljeno naše protikomunistično delo in se moti, kdor bi od naše tkzv. »skrajno desne« usmeritve pričakoval, da zbiramo vrste naših borcev za to, da bodo na povelje ene ali druge čar-šije ali kake sedaj merodajnim bližje zunanje sile korakali kot »Kanonen-futter« lažidemokracije, lažislovanskega in lažikrščanskega kapitala v boj proti našem poštenem, za vsakdanji kruh se borečem delavcu! ica ali levica? Če smo torej v nacijonalnem oziru, po zapadm» evropskem pojmovanju, »skraj-Pa desnica«, potem smo v gospodarskem in socijalnem oziru, po zapadno evropskih pojmih, najskrajnejša levica v Jugoslaviji!! 'Mi odrekamo marksistom vseh barv pravico, da bi se imenovali sploh kakšna levica, ker je marksizmu dosega delavčevih pravic samo krinka, pod katero naj bi jim delavstvo služilo za sredstvo v dosego židovske svetovne nad* oblasti, medtem, ko se mi dejansko bo* [rimo za dosego delavčevih pravic, za socijalno pravico vseh državljanov naše države, za gospodarsko in politično osamosvojitev naše države.. Vendar pa bomo vedno točno pazili in s posebno pazlji-vostjo zasledovali bojne pozive raznih protikomunističnih svetovnih in manjših avtoritet in njihovih tuzemskih glasni* kov: ali gre bojna gorečnost res proti komunizmu, ki je nevaren obstoju etične človeške duše, ali pa se morda skriva za to krinko mržnja proti Slovanstvu sploh ali pa vsaj proti nekatoliškem, pa čeprav krščanskem Slovanstvu. Smo proti komunizmu, smo pa prepričani Slovani, kar smo za vsakega pametnega že dovolj jasno povedali v na^em članku v »Zboru« št. 2 z dne 28. januarja tega leta pod naslovom: ».Slovanstvo* in slovanstvo, vojna in mir.« Tam je vse čisto nedvoumno objasnjeno in niti pičice na tem ne moremo izpremeniti, ničesar vsemu tistemu dodati niti odvzeti. Kajti »Zbor« ne bo prav nikomur na ljubo iz-preminjal svojega programa! Tisti, k* se je radi omenjenega našega članka naj' bolj razjezil, češ, da se kot čistokrvni »nacijonalist« čuti z njim prizadetega, je danes — zaprt radi širjenja letaka, v katerem piše, da danes med »nacijona-listi« in komunisti ne sme biti noben« razlike!!! Če so kljub temu pni nas ljudje, ki bi na vsak način hoteli naš program apli' cirati na kogarkoli drugega, so pač * veliki zmoti. Naš program je samo naš program, pa zastonj iščete analogij z® nas po svetu v sedanjosti in preteklosti! Mi smo prvi, ki smo naš program čr-pali iz našega človeka samega, iz ljud' ske duše in življenja, žitja in bitja rodne naše jugoslovanske grude! Prvi, ki imamo lasten jugoslovanski program, ki združuje misli Aleksandra Stambolijske-ga, Stjepana Radiča, Vošnjaka in pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Tisti, ki iščejo analogij, pač ne čutijo utripa srca našega človeka, ker so se mu že preveč odtujili, ker so izkorinjen-ci, papige in opice, ki posnemajo tuje (pa vseeno ali zapadno evropsko demokracijo, židovski komunizem ali fašizem), ker ničesar svojega več nimajo. Zato ee tudi ne znajdejo v labirintu tujega, zato od samih dreves ne vidijo gozda-Naj lepo opuste svoja iskanja. Ti ni* kdar več ne bodo našli niti sebe, nit* »Zbora«, niti Jugoslavije. Vsi ti sodijo ideologije ljudi z zapadnjaško puhlostjo po tem, kje ti ljudje sede v parlamentih, kje posade svojo zadnjo plat na poslanski stolček, ali na desni ali na levi strani parlamentne dvorane... Po tem p* nikdar ne bodo dojeli »Zbora«! Nismo niti fašisti niti komunisti niti skrajna desnica niti skrajna levica, tem* več smo jugoslovansko ljudsko gibanje! Zrcalo demokracije »Drina Mining Company«, London, ustanavlja podružnico v Beogradu. Koncem lanskega leta je bila ustanovljena v Londonu akcijska družba »Drina« s kapitalom 50.000 funtšterlingov, ki je porazdeljen na 200.000 deležev (akcij) po 5 šilingov. Cilj družbe je kupovanje, iskanje in eksploatiranje rudniških objektov in izvrševanje vseh ostalih poslov, ki so s tem v zvezi. Po informacijah »Jugoslovenskega Kurirja« je ta angleška družba dobila dovoljenje, da ustanovi svojo podružnic® v Beogradu. Začetna glavnica je l.OOO.OOO dinarjev. Predstavnik družbe za Jugosl®' vijo je g. Georg Herman Šelens. Našlo* družbe v Londonu je 4 in 6 Trogmorto® Aveni, London E. C. 2. LEP NAPREDEK V NAŠEM TUJSKEM PROMETU! Iz Nemčije izgnani žid gospod Grendef je novi lastnik avtobusne zveze Ljublj®11® —Sušak!! —f: Telesna vzgola naroda in »Zbor« v zdravem telesu, v zdravem državnem Zdrav duh zdrav narod ustroju! Važno in odgovorno nalogo ima teles-vzgoja naroda z ozirom na ženo. Ali V meri odvisen narod od žene, . fave matere? Zavedati se moramo, da J® in bo veličina in moč naroda odvisna 11 zene, bodoče matere. Krepkega in zdravega otroka, generacijo in narod nam bo dala in vzgojila le krepka in zdrava mati! Naloga države je, da posveti veliko P&znjo in pozornost temu vprašanju, če ®oe uspešno rešiti in izpolnjevati na-zakone, ki jih sta vi ja telesna VzSoja naroda. ^ri tem ne smemo pozabiti, da je si-8 eni liberalne demokracije s svojim strojem človeka v vsakem pogledu za-Vjfnjil. Človek je postal stroj! Današnja je odtrgala ženo od družine in jo Stavila v isto vrsto z možem. Kakor ‘jtoo že uvodoma omenili, jo vidimo pri ezkem delu Vsepovsod: v tovarni, v r,1dnikih, na cesti in drugod. Nihče se P® ne vpraša: Ali je zavarovano njeno zdravje, nje-®° telo? Le prečesto vidimo ženo pri delu v ^zdravih in nevzdržnih razmerah, kjer k v malenkostni meri, toda redko y*ai preskrbljeno za njen razvoj v smi-**u pravilne telesne vzgoje naroda. Si-#em liberalne demokracije onemogoča Meliki večini žena, da bi se pripravljale vzvišeni poklic materinstva. Boj za ^stanek sili tudi njo k slehernemu po-. iicu, mnogokrat neoziraje se na to, ali ■|e to delo koristno ali ne za njeno zdrav-■*e ‘in telesno konstitucijo. Današnja doba socijalne bede nas je e to sicer vprašanje zdravnika, ki pa ?dvisi v veliki meri od pravilno izvajane telesne vzgoje. Kdor hoče izvrševati aktivno in pozitivno ljudsko politiko, mora postaviti potrebne pogoje za zdravje svojega naroda, tako z gospodarskega kakor tudi socijalnega vidika, v smislu naravnih načel pozitivno izvajane telesne vzgoje naroda! Naloga države, telesnovzgojnega vodiva je, da uredi delovni standard, ter zasigura delovni masi čiste in zračne plovne prostore. Če danes pogledamo v delovne prostore, so ti večinoma nezdravi in nehigijenični. Ni v zadostni meri Preskrbljeno za čistočo, tako za obrat, _ai šele za delovno moč. V teh prostorih v*dimo poleg moža tudi ženo. Nihče se vpraša, če ji njena telesna konstituira dovoli izvrševati ©dkazano ji delo. *Vršuje ga v boju za obstanek. Vpra-aBJe je, ali je njeno težko delo koristno 5® zdrav in pravilen razvoj v smislu na-e* telesne vzgoje naroda po »Zboruc? »Zbor« si je stavil veliko nalogo: vrniti ženo domu, družini; vrniti ji njeno dostojanstvo. Dosegli bomo to po prehodni dobi. Do popolne zmage »Zbora« pa je potrebno, da pomagamo ženi tudi z vidika telesne vzgoje. Telesno vzgojne igre in vaje naj ženi, kakor tudi možu, nekako regenerirajo moči, ki jih pri delu troši in porablja. Neobhodno potrebno je, da ima vsak obrat telesno vzgojne naprave: kopalnice, umivalnice, prostore za telesnovzgojne vaje, telovadnice, pla-vališča itd. Skrb za osebno čistočo je največja garancija za pozitivno izvedbo telesne vzgoje naroda v vsakem pogledu. Ne moremo si predstavljati zdravega telesa, če je to umazano in zanemarjeno. Osebna čistoča slehernega državljana zasigura čistočo doma naroda in države! Telesnovzgojni prostori naj bodo za jačenje telesa in duha. Utrjujmo na igriščih in športnih prostorih s telesno-vzgojnimi igrami zdravje in telo, nadoknadimo sile, ki smo jih pri delu izgubili. Telesna vzgoja se ne sme samo omejiti na del naroda, na industrijsko delavstvo in nastavljence, nego se mora s primernimi načrti razširiti na podeželje, na ves narod. Enako ne smemo v tem pravcu vzgajati samo mladine, temveč moramo tudi ostale državljane pritegniti, jih uvesti v telesno vzgojo, v telesno-vzgojne igre, katere naj telesno gibčnost osvežujejo in ohranijo ter človekovega duha okrepijo. Narod mora prepričevalno spoznati pozitivne sadove telesne vzgoje in če mu bo vodstvo telesne vzgoje to omogočilo, bo to najboljša propaganda in obenem dokaz velike in neobhodne potrebe telesne vzgoje naroda. S telesno vzgojo in njenimi naravnimi načeli bomo naš narod preporodili in neprisiljeno vzgojili k zdravemu in pametnemu življenju. Dvignimo tudi. potom telesne vzgoje nivo našega naroda, vrnimo slehernemu tudi potom telesne vzgoje veselje in spoštovanje do življenja in dela, vrnimo narodu s pozitivnim delom po smernicah in načelih »Zbora« zaupanje v državo in nacijonalno skupnost ter ljubezen v našo lepo in mogočno Jugoslavijo. (Dalje prih.) Kal se uči slovenski otrok v koroški ponemčevainici o boju na Koroftkem? (Nadaljevanje.) 2. Ljudsko glasovanje (Die Volksab-stimmung). Z obrambenim bojem je bilo doseženo, da naj bi odločilo ljudsko glasovanje, če naj se Koroška razdeli. (Pogosto smo že poudarili, da je to »ljudsko glasovanje« prišlo za 50 let prepozno. Tekom zadnjega pol stoletja pred plebiscitom so nam s ponemčevalno šolo temeljito pojaničarili ljudstvo! Tako smo plebiscit morali izgubiti. Nemci so pozneje pisali, da so pri plebiscitu zmagali, »wie es auch nicht anders zu er-warten war« — kakor tudi ni bilo drugače pričakovati. Še enkrat ponovimo: Ta plebiscit je bil za nas rafiniran rop, s katerim so nam ugrabili Koroško! Slov. Korotan bi bil po pravici po razsulu moral pripasti nam, in 6icer brez plebiscita! Zato trdimo: po krivici in nasilju smo izgubili naše slovensko ozemlje na Koroškem!) Glasovalno ozemlje je bilo razdeljeno v dva dela, cona A (cona = pas) in cona B. To se je zgodilo na predlog Jugoslovanov. Mislili so: Če tvori vsa Celovška kotlina eno cono, ne bodo mogli dobiti jugoslovanske večine, ker v severnem delu (cona B s Celovcem) stanuje mnogo več Nemcev. V pasu A stanuje poleg 49.000 Slovencev samo 23.000 Nemcev (po tedanjem avstrijsko-uradnem štetju; dejansko in v resnici je v coni A bivalo komaj pat tisoč Nemcev in 70.000 Slovencev). Ta cona je bila pod ljubljansko vlado. To priložnost so izkoristili, da bi prebivalstvo pridobili zase, pa niso imeli uspeha (seveda ne! tudi janičarja in poturice ne moreš spremeniti čez noč; lotili smo se psihologično nemogočega dela. Edino pametno bi bilo, da bi si plebiscita na noben način ne bili pustili vsiliti. Wilsonu so naši delegat je skušali dopovedati, da pojaničarjeno ljudstvo ni sposobno za plebiscit in da bi bil tak plebiscit krivičen, a Američan tega ni mogel razumeti. Trdovratno je zahteval plebiscit na podlagi izpovedb Milesove komisije. Kaj je Miles vedel, pod kakšnim silovitim germanskim pritiskom je 6talo naše ljudstvo mnoga stoletja, da, celo tisočletje, zlasti pa zadnjega pol stoletja pred plebiscitom in da je zdaj prišel čas, ^ bilo treba staro krivico korenito popraviti, ne pa storiti novo!). Prišel je 10. oktober 1920, dan glasovanja v coni A. Večina se je odločila za Avstrijo in s tem je bila Koroška zopet prosta, domovinska zvestoba je zmagala nad surovo silo (kakšne gorostasnosti! Slov, Korotan je bil zopet zasužnjen, postal je zopet nemški plen, nemški imperializem je začel zopet prosto vladati v Slov. Korotanu; zopet se je začelo potujčevanje slovenske dece in sicer še bolj neženirano kakor prej in s podvojeno silo. Krivica in nasilje je zmagalo! Nad Slov. Korotanom je zopet zavladala črna noč narodnega robetva! Janičarstvo je zmagalo! Domovina je bila zopet zasužnjena in hujše nego prej. Prosto je zopet zavladal koroški nemški imperializem nad nedeljeno Koroško! »Karnten frei und ungeteilt!«) = nemštvo vlada nad celo Koroško (ali: Slov. Koroška ječi in umira v krempljih brezobzirnega koroškega nemškega imperializma! Po pravici je tiste dni po 10. oktobru 1920 zapla-kala mati Slovenija in ž njo vred vsako rodoljubno slovensko srce! Iztrgali 60 nam enega najlepših kosov naše zemlje in 100.000 bratov po krvi in jeziku! Naravno, da je nemštvo slavilo zmagoslavje. Toda neomajno verujmo s Prešernom naprej, da vremena Korotancem bodo se zjasnila, jim lepše zvezde kakor zdaj sijale!) Korotanec. Iz Maribora Obrtniki, kaznilnica in socialni čut... V četrtek, 18. marca je bilo v Mariboru zanimivo zborovanje. Številni zastopniki poedinih obrtniških strok so v svojih izvajanjih prišli do zaključka, da imamo v Mariboru tovarno — moško kaznilnico. Pa da se ne bi kdo motil, pojasnimo, da ta tovarna ne proizvaja lopovov, ker ji itak današnji asocialni politični sistem nudi dovolj materiala, ki se mora potikati po ječah. Pač pa je omenjena kaznilnica razpredla uspešno tovarniško podjetje v vseh strokah obrtniškega področja in za svoje izdelke našla tudi primeren trg... Mi ne 'bomo jadikovali nad ubogimi obrtniki, kakor je to moda vseh strankarskih časopisov, ki si s tem skušajo pridobiti »zaupanje«. Zavedamo se, da bo edino stanovsko urejena država res ščitila obrtnike v boju za njihove osnovne pravice in zato že s tem pomagamo obrtniku, če širimo misel stanovske ureditve, do katere bo slej ko prej moralo priti. A nekaj drugega nam ne da miru. »Slovenec« in »Jutro« sta napisala zelo sentimentalen članek o »ubogih obrtnikih«. čudno, saj so gospodje iz krogov naših političnih dnevnikov imeli — od-n^no imajo možnost, da pomagajo upravičenim zahtevam obrtnikov. Torej nas to jadikovanje prav nič ne prepričuje, nasprotno, polagoma bo tudi preprost človek moral uvideti »socialni čut« strankarskih dnevnikov. Če bo mariborska kaznilnica otvorila frizerski salon (kar je zelo verjetno), bodo pa ravno ti jadikovalci prvi hiteli čez most in nastavili svoje filistrske brade ostrini kaznilniške britve! Morda pa bodo tudi to zasukali v patriotsko smer in hiteli v kaznilnico že radi gesla: »Podpiraj domačo obrt?...« Se je zjasnilo.,. Preteklo nedeljo nas je obiskal tovariš Šturm iz Ljubljane. Kljub prepovedi občnega zbora, se je zbrala velika skupina borcev pred lokalom. Prišli so mrki možje postave in zahtevali razhod. Šli smo, nekdo pa je korajžno pripomnil> »Vraga, se bo že zjasnilo!« Te preroške besede sem prestavil v duhu za nekaj let naprej — pa sem se zmotil. Že čez dobre pol ure se je zjasnilo, zlasti obraz tovariša Šturma, ki se je popoldne zadovoljno poslovil! Iz tajništva. Dne 4. aprila, prva nedelja po Veliki noči, bo občni zbor J. L. G. »Zbor« za mesto Maribor. Zbor bo dopoldne ob deveti uri in vabimo nanj vse tovariše in (tudi somišljenike. Nadaljnja obvestila slede. Jesenice Jeseniško delavstvo v borbi za obstoj. Kolektivna pogodba delavstva pri tovarni KID je podpisana, pa tudi ni. To se pravi, eni so jo podpisali, drugi ne. Kaj pa je na pridobitvi nove kolektivne pogodbe za obedve stranki, se je že pokazalo. Tovarna je pridobila z novo kolektivno pogodbo znesek od štiri do pet milijonov dinarjev letno, dočim jih je ravno toliko delavstvo zgubilo na svojih plačah. So pa pri tem udarjeni tudi ostali stanovi, predvsem trgovci, obrtniki pa tudi država, ker bo za toliko tudi manj potrošnje. Smemo se vprašati in to po pravici, ali je danes več vredno življenje par finančnih mogotcev, kakor pa 10 ti-sočev delavskih družin, ki nimajo pri današnjih razmerah prav nikake pravice, niti te, da živijo vsaj skromno življenje na svojih domačih tleh. Seveda, sedaj se očita neuspeh te borbe vsem, tistim, ki so jo vodili in onim, ki je nilo. Kdor pa opazuje take borbe iz čisto objektivnega vidika, bo sodil drugače in si je lahko že pred koncem delavskih pogajanj napravil zaključek, kateri je moral priti vpričo razmer radi neenotnosti delavskega stanu. Ne mislimo tukaj napadati delavskih zaupnikov, niti strokovnih organizacij, kajti tudi te niso krive neuspeha, kakor tudi ni kriv otrok siromašnih staršev, ako se je rodil v tako bednih razmerah. Kriv je pač današnji družabni red ali sistem, ki urejuje odnose človeške družbe. Izkušnje nas dnevno uče, da po tej poti ni mogoče več naprej. Rešitev našega delavskega stanu kakor tudi ostalih stanov, je v tem, da vrže raz sebe svojo politično uniformo in pristopi v enotno fronto svoje stanovske organizacije, proti tujem in domačem velekapitalu, ki brezobzirno izmozgava naše delavno ljudstvo. Daleč smo od tega, da bi ščuvali naše delavstvo, kajti, prepričani smo. da že tudi naš delavec končno spozn&va, kje mu je pravo mesto in to ne v sedanjih političnih strankah in grupacijah temveč v vsenarodnem ljudskem gibanju Zbor«, ki stremi za tem, da mora dobiti delavec vse svoje delavske pravice, za katere se zaman bori že cela desetletja in s katerimi mu bo osigurano človeka dostojno življenje. Na neenotnosti delavstva pa bo vedno imel profit velekapital in z njim plačani trabanti, kajti še vedno velja narodna prislovica »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Tako je bilo tudi pri slehernih pogajanjih našega delavstva z raznimi kapitalističnimi družbami. Zato kličemo in pozivamo vse delavstvo brez izjeme v naš Zbor, kajti le v Zborovski stanovsko urejeni državi bo delavec dobil to, kar mu kot enakovrednemu človeku gre. Nobenih kompromisnih pogodb z velekapitalom več. Kapital se mora podrediti interesom skupnosti vseh stanov. Le taka in na tej bazi temelječa kolektivna pogodba bo držala, katero bo delavstvo združeno v enotni stanovski združbi zapisalo v knjigo novega družabnega reda. Le na tej podlagi je močna enotna fronta delavstva, le v njej se bo delavstvo znebilo verig modernega sužnja in le v taki enotni fronti bo tudi delavstva Vstajenje. Š. L. Letna dividenda »Belgijsko-Rudarskega A. D.« V Aleksincu iznaša 123 frankov na delež. »Belgijsko-rudarsko a. d. v Aleksincu je objavilo v Belgiji tole leto bilanco za preteklo leto: dohodki znašaja 3,271.782 frankov, od katerih odpade na amortizacijo 1,450.000 frankov, tako da bo za preteklo poslovno leto porazdeljenih delničarjem 1,821.783 frankov. Dividenda na delež odpade 125 frankov, kakor je bilo za predlansko poslovno leto.. »Politika« naš glavni sovražnik Ni več dvoma za nas: glavni sovražnik našega gibanja je dnevnik »Politika«, ki izhaja y Beogradu. Evo dokazov: 1. Odkar obstoja »Zbor« je »Politika« zlohotno prikazovala njegov razvoj. Mnogo uspelih zborovanj tov. Ljotica in ostalih tovarišev sploh ni beležila. Omenjala je samo zbore, kjer so komunisti-čno-boljševiški plačanci delali nered. Takih zborov ni bilo ne deset, ne tisoč, a vendar jih je ta list vse vemo zabeležil v luči svojih nevestnih sodelavcev, ki so komunistično usmerjeni; kajti »Politika« plava v vodah blumovskega levičarstva in kabalero-boljševističnega razpoloženja, pa ne trpi sodelovanja drugih nacionalno-konstruktivnih elementov. Oni so samo včasih dekorativno maskirali tisto glavno namero: razkrojevanje gospodarskih in kulturnih temeljev naroda in države. »Politika« je beležila naše neuspehe sadistično in s prikritim strahom pred našim gibanjem, ki razkriva njeno tajnost popolnega in sigurnega rušenja. Beležila je neuspehe z namero, da prikaže javnosti »jalovost« naše vere v zmago narodnih načel pravice, reda in blagostanja. Vse je bilo izračunano na podcenjevanje in poniževanje »Zbora«. Z druge strani pa je ona odkrito in prikrito de-lovan je marksistično - boljševiškega ko-minterizma podpirala, krepila in razvijala do skrajnih mej, od uvodnih člankov do najdrobnejše reportaže. Ona je bila in ostala veliki propagator politično-kulturnega boljševizma. Ravno zato pa smo se mi v duhu naše ideologije zoperstavili »Politikini« boljševizaciji družbe pod pajčevinastimi draperijami komin-ternske »demokracije«. »Politika« se je pbrnila proti našem gibanju ter. je neštetokrat izvršila izdajstvo nad načeli javnega mnenja. 2. »Politika« že več let — zvesta svoji destruktivnosti in pripregi z revolucio-narno-rušilnimi silami v svetu — po nekem satanskem načrtu prikazuje na brez-primerno lažnjiv način nacionalno-gra-dilne pokrete v svetu, preprezajoč svoje »ideološke« niti skozi ljudskofrontaško in skozi trockistično-leninsko tkivo. Ona je neštetokrat na notorično neobjektiven način pisala o vseh naporih drugih narodov za osvoboditev iz kapitalističnega in komunističnega suženjstva. Tako je na primer uspela razširiti v široke naivne množice svoj mit o »fašizmu«. Za »Politiko« je fašizem — vrag, katerega Ona vsak dan črni s svojim črnilom. »Fa-šizem« je za »Politiko« označba za vsako do v svetu. Moskovska »Pravda« in beo-gradska »Politika« pišeta z istimi frazami, z istim psihotičnim slogom, z isto patološko mržnjo o fašizmu, razumevajoč seveda pod fašizmom ne samo to, kar je protikomunističnega in akomunističnega, temveč tudi vse tisto, kar ne gre s komunizmom. V kolikor se »Politika« n$, more in ne sme boriti javno in strastno za komunizem — se pa javno in strastno bori proti »fašizmu«. »Antifašizem« — to je najbolj zvita krilatica Kominterne, katero je »Politika« v celoti sprejela. Politični antifašizem pa je prikrit komu« nizem! Čeprav v naši državi ni ne sledu o kakem »fašizmu« — zato je »Politika« ▼sako kakršno koli prebujenje nacionalne misli kratkomalo krstila za »fašizem«, da bi tako svoj politično-kulturni boljševizem obdržala v stalnem naraščanju. Tu je psihološki in politični koren »Po-litikine« peklenske gonje proti »Zboru«, katerega je ta list tudi ovil v svojo črno bajko o »fašizmu«, da bi tudi »Zboru« nalepila na njegov čisti obraz zasramovano in gnusno krinko izmišljenega, preje oblatenega in ponižanega »fašizma« — da bi tudi »Zbor« končno porinila v nasilno in namišljeno antifašistično gonjo. 3. »Politika« je glavni arhitekt in stili zator bajke o aferi »Zbora«. Danes je to jasno. »Fašizem« naj bi kompromitiral misel »Zbora«. Podla bajka o aferi »Teh nične unije« naj bi kompromitirala čast »Zbora«. Kajti po peklenski logiki »Politike« je prodrla morala tov. Ljotica in ostalih članov »Zbora«, njihova stroga etika in etični rigorizem naše ideologije ▼ teoriji in praksi — že vse predaleč v zavest našega ljudstva. Potrebno je bilo to skalo navrtati in z dinamitom klevete razstreliti. Kajti če bi se to ne zgodilo, bi vsa peklenska misel »Politike« o službi in podkupljevanju »Zbora« s strani tujcev ostala tisto, kar v resnici tudi je": namreč navadni veterni mlin klevete in laži »Politike«. Zato je prišla »afera«, da bi premostila prepad med »Politikino« lažjo o »fašizmu« »Zbora« in med moralnim heroizmom »Zbora«. Treba je bilo zasaditi nož v srce »Zbora«! Tista »Politika«, ki se šopiri s svojim poštenjem in ki je znala zamolčati (molk je zlato) mnoge in strašne afere v tej državi, skrivajoč pazljivo svoje lastne afere — ta list že cele tedne ustvarja, si izmišlja in napihuje »afero« Tehnične unije in jo veže na »Zbor«. Tista »Politika«, ki je kričavo dete, razvajeno od radodarnega kapitalizma, od vsakovrstnih režimov in od salonskega komunizma, pleše že dolga leta s svojim rdečim orgijskim baletom, pomešanim s kabalero-španskimi in blumovsko-stalinovimi figurami, balet, ki je bogato plačan. Ta list je pravi »en-fant terrible« iz divjega komunistično-buržoaznega zakona — pa je pozabil, da tudi nji ne more in ne sme biti vse dovoljeno, najmanj pa to, da bi čast ljudskega gibanja natezala na svojo afera-ško prokrustovo posteljo. 4. Ta in taka »Politika« s svojim namišljenim sovražnim razpoloženjem proti »Zboru« seje seme mržnje proti naši misli in delu. Ona je inspirirala in prebudila v komunistično-boljševiški tolpi psihozo napada celo na fizično eksistenco našega pokreta. Njeno zahrbtno in pro-vokatorsko pisanje o nas je opredilo ta-kozvano »antifašistično« mladino na zločinski izgred o priliki našega velikega zborovanja v Beogradu v Sarajevski ulici. Reportaža »Politike« je bila skoz in skoz zlohotna in fiktivna in dokazuje, v koliko je ta list sam sporazumen z izgredniki, katere sta vodila tudi ju-deokomunista Baruh in Paternoster. Po poročilih »Politike« o teh izgredih ni mogoče dvomiti, da je ta list z dušo in srcem na strani zločincev. Ona je kar glorificirala »junaštvo« plačanih delinkventov, »Zboraše« pa je zopet hotela zasmehovati. Niti z besedo ni obsodila protizakonitih napadov na z zakonom dovoljeno, toda nezaščiteno zborovanje »Zbora«. Niti besede obsodbe tistih, ki so prelili nedolžno kri ljudi in razbili tujo lastnino. Kdor od neinformiranih preprostih ljudi, posebno tistih, ki vse svoje politično znanje črpajo iz vrstic »Politike«, bere o našem zborovanju v Beogradu, on bo nekako takole mislil: »Plačanci in izdajalci domovine, aferaši in fašisti so imeli zborovanje — toda pošteni rodoljubi in idealni nacionalisti 90 napadli in premlatili lopove. Alal im vera!« »Politika« pa tudi hoče ustvariti tako sodbo. Samo malemu številu ljudi bo jasno, da stojijo stvari v resnici obrnjeno: da so rodoljubi in nacionalisti imeli zbor za dobrobit vsega naroda, pa da so jih plačanci in komunisti napadli. Ali še bolje rečeno: Poizkus idejno moralnega uboja »Zbora« se je razširil v poizkus fizičnega uboja pristašev gibanja! Skratka in jasno: »Politika« je intelektualni krivec krvopre-litja v Sarajevski ulici! Brez dvoma je: glavni naš sovražnik je dnevnik »Politika«, ki intelektualno, moralno in fizično napada »Zbor«. Sprejemamo borbo! Kot pravi borci bomo s prvim udarcem strgali sovražniku masko iz obraza. Naj ve ves narod, da današnja »Politika« ni več tista nekdanja »Politika« narodnih herojev pokojnih bratov Ribnikarjev. To tudi ni več »Politika« Tanovica in Milenovica. Danes je »Politika« spaka Vladislava Ribnikarja in njegove boljševiške druščine. Sprejemamo borbo, da obranimo slavo padlih bratov Ribnikarjev in vsega, kar je zgrajenega na mučeniških kosteh zA čast, lepoto, pravico in svobodo našega naroda. (Iz »Otadžbine«, Beograd.) Tovariši! „Zbor” ne sme gradiva! ORGANIZACIJA »ZBORA Jesenice. Tukajšnji pripr. odbor JLG Zbor je priredil v nedeljo 14. t. m. v gostilni g. Tancerja, drugi informativni sestanek, ki je do zadnjega napolnil prostorno sobo in mnogo jih je poslušalo tudi v sosednjih prostorih gostilne. Zborovanje je otvoril tov. Šifrer in toplo pozdravil vse navzoče, posebno pa delegate iz Ljubljane. Kot prvi je govoril tov. Šimnovec, ki je nam v kratkem orisal početek našega gibanja Zbora, kakor tudi njegov program. Posebno pa je podal življenjepis našega predsednika tov. Dimitrije Ljo-tiča, ki so ga vsi z zanimanjem poslušali. Nato je dobil besedo tov. Marjek, ki je obravnaval delavsko vprašanje, kar je posebno važno za ta industrijski kraj. Nanizal nam je nebroj resničnih, toda žalostnih dejstev, ki jih danes doživlja sleherni delavec, posebno pa družinski oče. Pozival je, naj se vse delavstvo združi v enotno fronto proti izkoriščevalcem, ki so povečini inozemci ali pa hlapci tujega velekapitala. Njegova izvajanja so bila pazno poslušana, saj smo vsi navzoči čutili bridko resnico, ki jo moramo odpraviti združeno, vsi delavci skupno z ostalimi stanovi. Zadnji je govoril tov. Šturm, ki je v dveurnem govoru podal sliko današnjega političnega, socijalnega in gospodarskega 6tanja. Obračunal je z vsemi, ki se še oprijemajo starostrankarske politike po vzorcu liberalno-kapitalistične demokracije, posebno pa je razgalil delo tistih, ki imajo dnevno na jeziku, da so proti izkoriščanju našega delavstva po tujem kapitalu, dočim njihovi lističi nosijo na zadnji strani velike inserate teh velekapitali-stičnih podjetij. Bilo je nekaj vpadov in medklicev med govorom tov. Šturma, toda krepki in udarni odgovori so tako učinkovali, da so morali vpričo nepobitnih dokazov, osra- KDOR SE ČUTI DUHOVNO IN IDEOLOŠKO MOČNEGA, STOPA Z RESNICO IN POŠTENJEM NA DAN, OSTALI PA S KLEVETAMI, NERESNICO, NEPOŠTENJEM IN TERORJEM! ' L«»taft tista krasarctt- Prtubtermik krnid)* Tar* fttmna. Ceiovika M. CM«a*«rai nredaik « močeni utihniti, nekateri teh junakov pa so celo od sramu morali zapustiti pr£J" store, ker jim ni ugajala bridka resni" ca, za katero pravi pregovor, da v t>cl bode. Ob koncu sestanka je bilo še nekaj resnih, največ pa zelo neresnih vprašanji na katera je odgovarjal zadnji govorni*' Poudarjamo, da smo s tem drugim sestal1" kom na Jesenicah prebili led, sedaj Pa j bomo začeli s podrobnim delom za usta' novitev krajevne organizacije JLG Zb0, ra na Jesenicah. Po odloku gospoda ministra notranjih zadev nam je v bodoče prepovedano i®®' ti sestanke v krajih, kjer smo že ii®el1 ustanovne občne zbore in imamo org®®1” zacije z odbori. Dovoljeni pa so nam se' stanki radi vpisovanja članov in sestav' ljanja odborov v krajih, kjer teh še nl' mamo. Na podlagi tega odloka so nam bili Z® dne 20. oziroma 21. t. m. prepovedani se' stanki v: 1. Mariboru 1. breg, 2. Slov. Konjicah in 3. Oplotnici, kjer naj bi bili ustanovni občni zbori Z® sestavljanje odbora; 4. Dolu pri Hrastniku in 5. Savodnu pri Škofji Loki, kjer naj bi bila sestanka radi sestavlj®' n ja pripravljalnega odbora; 6. Mostah, 7. Trbovljah in 8. Žireh, kjer naj bi bili članski sestanki. Iz vsega gornjega je jasno razvidni kje in kako bomo v bodoče imeli sestafl' ke, oziroma kje in kako nam jih bod° dovoljevali. Prav tako pa je iz tega posebno jasno razvidno, da smo po z#1', gonu »Delavske politike« — priviligiraB® stranka... ZboraSi! V bol za stanovsko demokracijo! TISKARSKI ŠKRAT ČITA MISLI »NEODVISNOSTI«. G. dr. Vekoslav Kukovec je po poročilu »Neodvisnosti« z dne 20. februarja rekel v Zagrebu dne 4. okt. 1936 med drugim tudi to-le: »Sledili so veliki dnevi kmečko delavskega gibanja (Kukovčevega namreč — op. ured.), ko je kmet s svojo gmotno in duševno podporo podrl delavca v boju za zboljšanje njegove bedne mezde ...« Predstavnik »Neodvisnosti« nam pa nikakor noče izdati tajnosti, kakšen bo politični sistem v njegovi neodvisni Sloveniji. Kakor smo že v zadnji številki omenili, nam je do sedaj izdal samo toliko, da demokratičen ne bo, kajti zaupal nam je, da mu je tista demokracija le sredstvo, o smotru pa še vedno molči. Vsekakor pa bo to tak sistem, da se ne bo treba šele »glihati« za ministrsko pokojnino. A: Kako se počutite obrtniki v zbornici za TOI? B: Hvala, kakor Aibesinci v Društvu narodov. Lipe: No, prijatelj, praviš, da si za aborovsko misel, zakaj pa ne pristopiš? Jak: Moj osebni interes mi veleva, da sedlam vedno le na — gotovo V DOBI RESNIČNIH IN NAMIŠLJENIH AFER. A.: Ti, kaj pa je prav za prav s tel® Puškinom. Zadnji čas nekaj mnogo p1' šejo o njem. B.: Hm, hm, ne iboj se, tudi to zadet® bodo prej zatušali, preden pride vse B® dan. SAMO NE DELA! A: No, kako pa kaj v obrtnem odsek® delate? Gotovo Vam gre spričo sporazuma dobro od rok. Saj sta vam obe vodeč1 politični stranki zagotovili stvarno 10 uspešno delo v bodočem sestavu naše zbornice, kakor je svoj čas razglasil® neka okrožnica? B: Ne bodi no siten, saj vendar poznal naša gesla. Kot prijatelju ti pač lahko zaupam, da vodeči kratici nista nikako* zainteresirani na tem, da bi obrtni odsek delal. Mislim pa, da bo do prihodnjik volitev konstituiran. Medtem se bodo P® gospodje zastopniki pač zadovoljili s sv<^ tovnim naziranjem, kar (mora veljati tu«1 za volilce. A: Hvala ti lepa, razumem te. Oh0 kratici sta toraj svoj namen dosegli • ■ Brez borbe ni zmage! Iran Marjek, Cslorik« 300. Ti ikaraa »Slovenija« (predstavnik A. Kolaaa). ▼« v Ljublj*®4,