VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 31. AVGUST 1984
ŠTEV. 35 (2190)
Boj za ohranitev skupne vzgoje
se mora nadaijevati v de!u za prijavo k dvojezičnemu pouku
Čeprav bo KHD-jevski referendum proti skupni šoli zaključen šele danes in torej v trenutku, ko pišemo te vrstice, številčni rezultati še niso znani, je že zdaj mogoče ugotovti, da so pobudniki in nosilci tega ponovnega ..plebiscita" napravili Koroški zelo slabo uslugo: krogi, ki se samovšečno imenujejo služabnike domovine, so v resnici domovini spet enkrat povzročili škodo, ki jo bo le težko popraviti.
Tako priprave kakor tudi dogodki, ki so spremljali sam potek referenduma, so se v glavnem odvijali po režijskem konceptu, ki je bil na Koroškem že ponovno preizkušen. Enako ali vsaj podobno je bilo že leta 1958 pri protizakonitih šolskih štrajkih in nasilnih akcijah za odjavo od dvojezičnega pouka, po istem scenariju je bil leta 1972 uprizorjen zloglasni „ta-felsturm", ki mu je leta 1976 sledila priprava ..ozračja" za ugotavljanje manjšine — in letos smo doživeli reprizo te ..domovinske igre" v vseh njenih podrobnostih.
Pri tem so izvedba in rezultati referenduma le ena plat medalje. V kolikor so bile tozadevne izjave vodilnega ustavnega pravnika Un-karta resno mišljene, ko je prejšnji teden dejal, da je referendum pravzaprav protiustaven in brezizgleden, se neposrednih posledic ni treba bati. Zato pa je toliko resnejša in nevarnejša druga plat - vse tisto, kar sodi v okvir posrednih posledic.
To je predvsem dejstvo, da je vsled neoviranega hujskanja proti Slovencem in nekaznovanega razpihovanja narodnostne mržnje prišlo do ponovnega poslabšanja ozračja in mednacionalnih odnosov v deželi. Klavrna vloga, ki so jo pri
tem odigrale deželnozborske stranke — od svobodnjaške brezpogojne opredelitve za referendum mimo preobrata v ljudski stršnki od prvotne rezerviranosti k popolni kapitulaciji pa do socialistične „nev-tralncsti" —, se bo gotovo nadaljevala tudi v preostalih tednih volilnega boja. Ravno ta nastrojenost pa kaže, da merodajne politične sile iz strahu za glasove in oblast še vedno nimajo volje niti poguma, da bi se končno osvobodile spon nacionalistično zastrupljenega pro-vincializma.
Vendar je bilo prav v zadnjih tednih in mesecih videti tudi drug, razveseljiv in pozitiven razvoj — preko vseh narodnostnih, jezikovnih in svetovnonazorskih pregrad se je skovala široka fronta demokratično mislečih in v tem smislu tudi delujočih ljudi. Široki javno-
sti in predvsem lastnim strankam so nedvoumno povedali, da obsojajo zlorabljanje demokracije za nasilje večine nad manjšino; da odklanjajo volilno-taktični oportunizem in predvsem: da napad na manjšinske pravice ni samo zadeva Slovencev, temveč gre za obrambo demokracije v deželi in državi sploh.
To fronto demokratičnih sil bo treba v bodoče utrjevati in razšir-jevati, da ji bodo morale prisluhniti tudi merodajne politične strukture. Kajti ne glede na to, kakšni bodo jutrišnji rezultati referenduma, se bo nadaljeval boj za ohranitev skupne vzgoje otrok in se bo nadaljevalo delo za prijave k dvojezičnemu pouku - v korist mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja v skupni domovini.
VISOKOŠOLCI POZIVAJO PODUKE:
Nobenih skiepov
Kt Bi OGROŽAL! OBSTOJ MANJŠiNE
Visokošolska zveza na celovški univerzi je pozvala vse koroške deželne politike kakor tudi pristojne zvezne politike, naj v manjšinskošoiskem vprašanju ne sprejemajo nobenih skiepov, ki bi ogrožaii manjšino v njenem obstoju; pri ustreznih odločitvah pa se naj ne opirajo na rezultate KHD-jevskega referenduma. Na vse, ki jim je resnično za sporazumno rešitev šoiskega vprašanja, naj ne podpišejo za KHD, ki v tem vprašanju ni pristojen.
Sedaj obstoječa skupna obvezna šoia trenutno ustreza zah-
tevam, ki se ji postavljajo, poudarja visokošolska zveza in se pri tem sklicuje na tozadevne ugotovitve inštituta za uporabno sociologijo. O morebitnih spremembah oz. izboljšavah pa je treba razpravljati na pedagoško-vzgojni znanstveni ravni. Visokošolska zveza ob koncu svoje izjave zagotavlja, da hoče prispevati k temu, da bo na Koroškem nastaio ozračje, v katerem nikomur več ne bo mogoče očitati .velesiovenske propagande' (kakor to sedaj počne KHD), če se bo zavzemai za pravice manjšine.
Dragi podpisi za KHD
za woj	je wo-
7(777) ze/o <7rago	— Zn
to fa^o v wateWa/t:ew	T/
t^ejKo-TMora/HeTT: pog/et/%.
Čas ^o<7jPtsova7!;a se jicer /zfeče se/e <7aMes M torej c/o^ončn/ rez%/tat/ še Mtso znan/, vettz7ar je že /zo vwes-Mt/? /7o</at^;'/7, ^Z swo jZZ? <7o/?Z/Z Zz po-sawezt!z'7! o/?či'7i v sret/o, precej jasno razT:77no, c/a Me tnore ^Zti govora o „ve//^t ZTTMgt" tisti/:? drogov, /i/ se
Io kar se dogaja na Koroškem, je sramota za sodobno Evropo'
..Avstrijska manjšinska poiitika je eden izmed temeljnih kriterijev za oceno stopnje in kvalitete avstrij-sko-jugoslovanskih meddržavnih odnosov. Ti odnosi pa sodijo k najpomembnejšim stabilazacijskim dejavnikom v Srednji Evropi in tako je izpolnjevanje manjšinsko političnih določil avstrijske državne pogodbe tudi širšega mednarodnega pomena. Toda to, kar se sedaj ustvarja na Koroškem, je sramota za sodobno Evropo in izziv demokraciji."
Tako je nta nedeljski proslavi na Pristavit pri Črni na Koroškem, kjer so odkrili spomenik v spomin na zmago Vzhodnokoroškega odreda, dejal nekdanji komisar koroške grupe odredov Mitja Ribičič-Ciril. Orisal je razvoj koroškega partizanstva od prvega spopada Kranjševega bataljona pri Apačah do zaključnih bojev tretje armade v poslednji bitki druge svetovne vojne na Poljanah, nato pa spregovoril o današnjem položaju na Koroškem s posebnim ozirom na napade nemških nacionalistov na dvojezično šolo.
Spomnil je na obdobje, ko je Avstrija z državno pogodbo postala spet neodvisna, in dejal: Z odkritim navdušenjem smo takrat pozdravili podpis državne pogodbe in jo tudi sami sopodpisali, vedoč, da se z njo začenja popuščanje napetosti v Evropi. Prav zato, ker
smo videli v tej pogodbi predvsem njen mednarodno politični pomen, ker smo jo vrednotili predvsem kot celoto, se nismo posebej ustavljali pri njenih določilih, ki so se nanašala na zagotavljanje -manjŠinkih prtavlic.
„Sedmi člen državne pogodbe smo razumeli kot načelno obveznost Avstrije, da v skladu z mednarodnim pravom in modernimi pogledi na urejevanje demokratičnih odnosov med narodi dokončno reši probleme obstoja in nadaljnjega razvoja narodnih manjšin ter njihovim pripadnikom zagotovi popolno enakopravnost," jg naglasil Ribičič. ..Pripravljenost demokratične neodvisne Avstrije, da to stori, smo preprosto predpostavljali. Žal pa moramo ugotoviti, da po tridesetih letih določila 7. člena drž. pogodbe ne samo na niso v celoti izpolnjena, ampak da se celo vedno bolj kršijo. Ni uveljavljeno načelo, ki ga Avstrija sicer razglaša za veljavno, kadar je govora o njeni lastni manjšini v Italiji, da je mnenje manjšine in ne večine odločilnega pomena za oceno njenega lastnega položaja. V zadnjem času, ko nekateri krogi na Koroškem skušajo ponovno omejiti dvojezično šolstvo in slovensko govoreče otroke ločiti od nemško govorečih, se je položaj še zaostril. To, kar se sedaj ustvarja na Koroškem, pa je sramota za sodobno Evropo in izziv demokraciji."
7'%t/Z trgajo na č/omovZn^a ^?r$a Zn te /?o$tav/;a;o /ranZ/cZ t/oTHOMTie. 5 .s^KpnZ?n zn/etoTTi vte/? tZ/ /?o Tnort/a 7*et Mtpe/o zZraf/ pre(/pZ$ano ttcuZ/o /7o</^Ztoi7, to^/a ta reza/tat nZ v no-/?cnctn to7*nz77ie7';M z Tin^orZ Zn trei/-ttf/, ^Z to ;'ZZ? v/ožZ/Z t? ^T-Zpruvo Zn Zzwt//?o rc/frent/aTna.
Če /?o?nZt/Z?no, ^7a te 7(777) vet/no ponata t 30.000 e/anou; t/a je FPO f^Z te je rejerent/aTna /?rZ</ražZ/a ot/ tvega začetka j prZ zat/njZ/? t?o/Ztt?a/? </o/?Z/a nat/ 70.000 g/atov Zn t/a te je t? zat/ptjr-?: trcnat^a te OV7* /70/?o/-no?na /77*e;tt7ne?7/a t? ^70i/^7i7'ii7i;e 7'e/e-7'ent/atna, poletn pae prZi/eTTio t/o za-^/ja<%a, t/a je reza/tat ve/Z^a po/otnZ-ja. 7*o to/Z^o /?o/j, če apottevatno, t/a to pozZv/ t/o7not?Znt^Z/7 ^/Zcarjet? t?e-/ja/Z „vten: /(orotZcuTTi Zn 7(orotee?n", naj vent/a?* /'TviTiZjo t/on!ot?Zno ptrt/ ttratnZnzZ 5/oveTicZ — /?a te jZ/? je za „/7rZtt7ie 7(o?otce" pri teTn p/e/ntcZta ^/ja/7 teTna /7?-Zzna/o /e ttnetno tnaj/7-no ttevZ/o.
7a^o je tnoT-a/ 7(77D pot/^Zte za tvoj ;*eje7*ent/a7n t? Zt/ejno-tno7*a/ne7n /?og/et/a ze/o t/rago p/aeatZ. TVetoraz-7ne?no t?Zto^a ya je /?Z/a cena tat/Z t? TnateTva/netn ttnZt/a, ee te t^oTMTiiTTio /70/7/afe TMjmz/ZČTiejte propaguTii/e — ot/ čato^Ztot? Zn /eta^ou /77-e^o /?/a^a-tot? Zn na/ep^ tja t/o og/atot? Zn /?a-/on<%ou, t/a nZtZ ne racanatno vte/t t/ragZZ? /zt/at^ot? ;n z/attZ pot/pore, &/ to jo 7ie/?otrei/7io a/Z t?taj potret/no nat/Z/e tat/Z po/ZfZČTie tfran^e.
PREBERiTE
na
atrani
2 Vouk bi se v grobu obrni! . . .
2	Nacionatizem ne koristi turizmu
3	80-!etnica Stovenske-ga prosvetnega društva na Radišah
4	Zaktjuček tikovne ko-!onije mtadih „Vuzenica 84"
5	Mtadina treh deže! na Taboru narodnosti pri Peršmanu
8 SAK je spet prevze! vodstvo v svoji skupini
Komiteji informirajo in družijo...
Mnogo nemškogovorečih Korošcev še nikoli ni govorilo s kakim koroškim Slovencem, marsikateri sploh ne ve, da živijo tukaj, sploh pa so slabo informirani o tem kje živimo, kakšno kulturo in kakšno zgodovino imamo.
V teh okoliščinah skušajo nacionalistične sile z lažmi, polresnicami in hujskanjem povečati prepad med obema narodoma na Koroškem. Proti takšnemu stremljenju deluje že nekaj mesecev tudi ..Komite za pospeševanje kulturne izmenjave med obema narodoma na Koroškem", ki smo ga že predstavili.
Od začetka KHD-jevskega ljudskega glasovanja člani tega komiteja v več kot desetih mestih informirajo o koroških Slovencih in zago-varjtajo skupno vzgojo otrok. Aktivisti so po večini mladi nemskogo-voreči katoličani, socialisti, člani ljudske stranke in drugi. Nekateri so delili letake, drugi spet delali z informacijsko mizo. V Kdtschachu sodelavci komiteja niso delili letake samo v mestu, temveč so jih položili tudi v številne gositilne. Čtantica komiteja nam je povedala: ..Veči-
noma je bila reakcija pozitivna. V vsej Koroški je bilo opaziti, da so ijudje slabo informirani o položaju Slovencev, a tudi o ljudskem glasovanju". V Šentvidu so srečali mnogo ljudi, ki niso vedeli za ljudsko glasovanje. V zgornji Dravski dolini, kjer deluje Abwehrkampferbund, je ša največ ljudi nasprotovalo letakom za pospeševanje kulturne izmenjave. V Celovcu pa se je celo pripetilo, da so srečali ženske, ki so šele v diskusiji s člani komiteja zvedele, kaj so prej podpisale na magistratu, v Spitalu pa so ljudje spioh malo reagirali na ietake.
Letak Komiteja za pospeševanje kulturne izmenjave seznanja Korošce, da živimo koroški Slovenci že nad 1000 lat v deželi, opozarja pa 'tudi da „bi bila velika škoda za 'sožitje, če se odpravi dvojezična šola..„Vedno sta bila na Koroškem oba jezika, zakaj naj ne bi ostalo tako?" sprašujejo v stvarnem letaku, ki pa ni bil edini, saj
je nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva prav tako delil letak, s katerim poziva ljudi naj ne podpišejo.
... nacijonatisti grozijo
in ustvarjajo psihološki pritisk
Z zvočniki so vpiii svoja gesia o ..ogroženosti Koroške" v rožanske vasi, z baiončki s zapeljevati otroke, s števitnimi obiski pri znancih, sorodnikih in soobčanih so ustvarjati psihotoški pritisk, marsikaterega starejšega čioveka, ki iažje govori slovensko kot nemško, so z lažmi skušali pridobiti za podpisovanje iočevanja otrok, pripeijaii so se pred hišo in čakati nestrpno na odhod na voiišče. Vse to se je dogajaio zadnje dni v številnih vaseh južne Koroške. Takozvani ..domovinski krogi" vseh barv so živčno izvajati enega izmed navaiov na siovensko manjšino s ciijem „vse koroške site" združiti proti izmišijenem „siovenskim navaiu".
^ Kakšen je lahko takšen psihološki raznarodovalni pritisk smo zvedeli iz Nonče vasi pri Pliberku: družina Joška in Anite Hudi že več kot dve leti trpi pod teiefonskim terorjem. Spet in spet se javi neznani moški in jim grozi: ..Pazite na svoje otroke, da se jim ne bo kaj zgodilo." Če stopnjujejo šovinistični krogi svojo dejavnost se ta glas javi tudi 5, celo do 8 krat dnevno, tudi v času referenduma je bilo tako. Zato so Hudlovi to pri policiji naznanili. Do sedaj grozil-ca še nimajo!
Priprave za zbiranje podpisov pa
niso nosili samo najbolj zagriženi odborniki KHD-ja:
K Naprimer je v Bilčovsu svobodnjaški funkcionar z zvočnikom klical na referendum,
v Grabštanju in drugje so člani ljudske stranke pridno zastrupljali vzdušje, celo nek socialist je proti svojem prepričanju podlegel temu pritisku in podpisal.
H Mnogim starim ljudem so pripovedovali, da je treba obvezno iti podpisovat.. .
K Angažiranost OVP potrjuje tudi njen sekretar Hofer, ki je pri-
/D%/;e 7M #. sfrdT!/)

Vouk bi se v grobu obrni!...
Že nekaj mesecev se v okviru razprav o spremembi manjšinskega šolstva na Koroškem redno pojavlja termin „Voukov model". V gtavnem govori o nem šef koroške ljudske stranke S. Knafi. Zato bi bilo boij smiselno o njem govoriti kot o Knaflovem modelu.
Kaj je pravzaprav vsebina tega, kar po rajnem nadzorniku dvojezičnih šol imenujejo „Voukov model"? Znano je, da naj bi po zakonu o manjšinskem šolstvu bil v prvih treh šolskih stopnjah pouk za otroke, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, približno polovico časa v slovenščini. Ureditev, ki jo sedaj napačno imenujejo po Vouku, pa predvideva v teh prvih treh šolskih stopnjah le štiri ure slovenskega jezikovnega pouka na teden — kot to sedaj velja za 4. šolsko stopnjo in za glavno šolo. Ta dodatni pouk slovenščine naj bi bil po koncu rednega pouka in-ali izven razredne skupnosti.
Ta ureditev pouka slovenščine naj bi po mnenju Knafla veljala v šolah, ki ležijo izven tistih občin, kjer je sedaj slovenščina dodaten uradni jezik. Knaflov model se torej nevarno približuje modelu ločene šole. Tudi kraj in okoliščine, v katerem je ta način pouka slovenščine nastal in ki naj bi v prihodnje veljal za večino šol na narodnostno mešanem ozemlju, kaže na izredno sovražno razpoloženje do slovenščine: nastal je namreč v Velikovcu, kjer nekaterim ni bilo po volji, da bi neprijavljeni otroci morali poslušati med svojim poukom tudi nekaj slovenščine.
Ne more biti dvoma o tem, da to ni osnovni pouk v materinščini, kakršnega zahteva in jamči 7. člen avstrijske državne pogodbe. Gre torej za zlorabo Voukovega imena in poleg tega še za poskus zlorabe funkcije nadzornika za dvojezično šolstvo. Seveda je to tudi poskus zavajanja neinformiranih koroških Slovencev in demokratov večinskega naroda, ki vsebine tega modela ne poznajo in si tudi ne morejo predstavljati, da
očitno krčenje osnovnih manjšinskih pravic pojmujejo po uglednem in zaslužnem koroškem Slovencu.
Če celoten Knaflov predlog bodoči ureditvi šolstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške vsebinsko analiziramo, moramo ugotoviti, da se v glavnem ujema z restriktivno ureditvijo, kakršno zahtevata koroška svobodnjaška stranka (omejitev možnosti dvojezičnega pouka na občine, kjer je slovenščina po zakonski ureditvi iz leta 1976-77 dodaten uradni jezik) oziroma koroški Heimatdienst (ukinitev možnosti prijave k dvojezičnemu pouku oziroma k pouku slovenščine kot predmeta v občinah oziroma šolah, kjer sedaj ni prijav). Knafi je v svojem predlogu zahteve hajmatdin-stovcev in svobodnjakov združil (zato je požel že prve pohvale; odtod pa tudi delno sodelovanje ljudske stranke pri ljudski zahtevi Heimatdiensta). Svojega je šef ljudke stranke dodal le toliko, da v tistih 13 občinah, kjer bi bil po njegovem dvojezičen pouk še smiseln, ne predvideva ločenih šol oziroma razredov, kakršne zahtevata KHD in FPO. Seveda je jasno, da za Slovence Knaflov predlog ne more biti predmet razprave ali razgovorov z zvezno ali deželno vlado.
Očitno gre za poskus, rešiti glavno vsebino zahtev protislovenskih krogov. Tudi po porazu, ki so ga koroški nemški nacionalisti doživeli z zahtevo po ločenih šolah za slovenske otroke, naj bi njihove zahteve postale podlaga za bodočo šolsko ureditev na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. To zmago naj bi omogočil in zagotovil trostrankarski sporazum, ki naj bi prevzel t. im. ..realistične zahteve", ki jih vsebujeta ljudska zahteva koroškega Heimatdiensta in predlog FPO.
Značilno za Koroško je tudi nekaj drugega: ko odgovorni koroški politiki govorijo o spremembah in kompromisih na področju manjšinske zaščite, imajo pred očmi le take predloge, ki manjšini prinesejo očitno poslabšanje njenega pravnega položaja.
Nacionalizem ne koristi turizmu
„ . . . (feMM Z)f%ff gf/)drf MHS DeMtScZ)-Etnd morgen d:e genze
-- 3	/M podobnim; HCC/oMC-
ges/: so nacist: svoječesno
/jnJ: zd svojo ('ntper/c/;'-st/čno /)o/;t:&o, s ^dfero so poten: pr/pf/jc/: svet v nc/večjo ^dtdstro/o, Jrngo svetovno vojno,	je terj%/c
FBRIENREGIOH EBBRMr0RR-G6SSELSB0R?ERSSE SEHR GEnCHl^BTER FERIENGAST!
Wir mBchton Ihnen den Aufenthalt hier bet una so angenehm wie moglich gtstalten. Bitto full-sn Sla folgenden Pragebogan gevia- ' aarthaft aus, danit vir Ihra Viiaatha urad Anragungac arfasaap und, Ihren Brvartungan voli. trtd ganz rntapraohan kijnnan.
i) Sieaind: Hotalgaat
Pensionegaat^^ t(	) Ana dar ndiaraa
Campar(
Jd/eo ned 30 nnEjonov č/ove%:'Z) življenj.
Ne^cter: se ted: ;z te svetovne tragedije, ^i jo je povzroč:7e necione-/istične prepotened, očttno nič niso nenči/i. Ndjrdz/tenejšt pojevi neone-cizme in podobni/) zcždod so dovo/j /ne/7rte(j:v do^cz. Zzrczito necione-/istično po^ervene pc je tndi miselnost, ^i ^otrnje tcMndn „spoa!rs/jd-jem", ^d^rsnegd so st' dovo/i/i nd primer /trt' sestdv/jdnjtt vpreše/ni^c, ^t gd dc/ijo tnristom v počitniški regiji Dojtr/d vds-Gosftns^o jezero.
A/ed rez/ičnimi vprešenji, nd ke-tere ndj tnrtst odgovori, je tedi vpre-šdnje /to vzrokik, zekej /trežtv/jd svoj dopnst v tent krejn — in med odgovori, meti keterimi (ekko izkire, je tndi td, (id je to „ndjjttžnejŠd točke v nemškogovoreči Evropi"/
Teko de/eč smo torej že. Zt/i se sestev/je/ci v/trdšd/nt^d /trt tem res niso de/e/i nokenik mis/if H/i j;/n je tnrtzem desete krige, (id teko neod-govorno sprev/jejo v nevdrnost njegov nspesni rdzvoji iVjtitovd zegoto-vtid, (id žeitjo turistične /tontt(iite iz-ko/;šet; v smtsitt žeijd in poked gostov, so vender v očitnem nds/trotjtt z njikovo ndciondiittično prevzet-nostjo, s t^dtero vse nenemške tnriste itrezoitzirno toičejo /to gidvi in tep-tdjo ndrotinostnd čttstvd. Ee/gijski, ni-
Tovarna celuloze OBIR
praznuje petletnico obstoja
Prihodnji teden — v petek 7. septembra — bo tovarna celuloze Obir na Reberci praznovala petletnico svojega obstoja oziroma „novega rojstva". Ob tej priložnosti se bo delovni kolektiv spominja) predvsem tudi časov, ko so delavci s svojimi družinami po propadu bivšega podjetja živeli v negotovosti in strahu, da bodo zgubili delovno mesto. Tej negotovosti je bii narejen konec pred petimi leti, ko je tovarno prevzela nova družba, ki je poskrbela za uspešen razvoj podjetja in s tem za varna delovna mesta, kar še posebej v tem delu dežele brez dvoma pomeni veliko pridobitev za domače prebivalstvo.
V teh petih letih je reberška tovarna poleg doseženih uspehov razumljivo morala premostiti tudi razne težave. Sem sodijo prizadevanja za modernizacijo obrata, zlasti pa
tudi skrb, kako bi s tehnološkim procesom pogojeno onesnaženje okolja čim bolj zmanjšali in omejili. Ravno v te namene je podjetje že doslej investiralo precejšnje denarje in tudi v bodoče bodo temu vprašanju posvečati posebno skrb.
Ravno prejšnji teden je poslovodja tovarne Obir, dipl. inž. Feliks VVieser, predal pristojnemu referentu koroške deželne vlade deželnemu svetniku Rauscherju obsežno študijo o varstvu okolja, ki jo je pod vodstvom univ. prof. dr. dipl. inž. Helmuta Starka izdelal domačin Karl H. Haller. Deželni svetnik Rauscher je ob tej priložnosti izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da posveča vodstvo tovarne Obir takšno važnost vprašanju zaščite okolja. Zagotovil je, da bo reberška tovarna pri tozadevnih ukrepih deležna s strani dežele Koroške enakega pospeševanja kot druga podjetja.
SJ proti dvojnemu članstvu v SP in KHD
„Vsak posamteznd socialist pri hei-nnatdienstu je preveč", je dajal predsednik socialiatičnte mladine P. Kaiser na vprašanje novinarjev, koliko članov SPO je pri KHD. Na tiskovni konferenci, kjer je socialistična mladinska organizacija predstavila svoj program in načrt dejavnosti, so se temeljito postavili proti dvojnemu članstvu pri SPO in KHD.
Koroške mlade socialiste je v tej zahtevi podprl tudi zvezni predsednik SJ Alfred Gusenbauer, ki je postavil pod vprašaj socialistično strategijo integracije desničarskih
/rgHCO$^t m (/r%g( (K-rcvMO v HdhT?	Z(fa;
že vh^Mo /?re(fn/(!Č(/o /real rzewr^(W(, ^oJo %vtor/K teg% T/mgrcfm&c gotovo „%V(deŽH:'", ^er /e M/t^ovo aforno-
V(MO eHO^tdVMO Kto/v/ V HfW%OgOVO-
!*eč(, se prcvi neTTrš^; Evro/):.
Ne SC7MO, (čd „jKAovM: :7r:/)er:c-/:zew" /)orMen:' ve/:^o %oJo t%/s^e?HM /)ro?Het<(. V Mcsew /)r:'??:erM /mrMen: tK(f: gro^o ž<d:tev evfo^tonegg s/o-vens^egg /)re^:'vg/stvg te/? ^rgjev, ^g/-t: 37ove?:ce enosfgvMO zgwo/č: m /:7) s/)et en^rgt /)or:'rze v po/ožg; „ tujcev v ^07wov:M:". /r? r:e Mgzg(^M/e /)o-tMer:: se M(^grec zg /KŽne E;ro/ce, ^g-ter:7) pretežko neresno ^gsc/jec: ^rg/: gotovo segg/o Jg/;e r:g /gg ^ot Do^r-/g vgs m M/er:g o^oEeg.
A/or(/g č*:7o zg /p((E tg^e w:se/-rtost: tre^g gvodoMM ngve^er:o rtg-e:si:ČMO ges/o /)OSO(/o^):t:.' Dgr:es /e r:gšg Evro/)g m ;gtr; ^o ngse veso//e.
krogov v stranko. ..Zgodilo se je ravno nasprotno od pričakovanega: desničarsko miselnost vnašajo v stranko."
Glede manjšinskega vprašanja — z njim se je ukvarjal poseben delovni krožek mladih socialistov — so se dokopali do nekaterih nadvse zanimivih stališč in zahtev, zanimivih predvsem glede na politiko stranke kot take. Tako hočejo temeljitejšo obravnavo slovenskokoroške zgodovine v šolah, tako podpirajo zahtevo po javni dvojezični šoli v Celovcu, tako se posta vijta j o proti hkratnemu članstvu pri socialistih in pri hei-matdienstu in tako se zavzemajo za objektivno ob- in dodelavo 10. oktobra.
Kot osnovno načelo je nad temi programskimi zahtevami geslo „Pro-ti apartheidu in rasizmu", posebno aktualno materializirano v nasprotovanju mladiih socialistov heimat-dienstovskim nameram. Da ne gre samo za verbalni radikalizem, kaže tako protest proti inseratni kampanji KHD tudi v KTZ, še bolj pa plakatna akcija. Po vsem Koroškem so mladi socialisti nalepili okoli tisoč plakatov s pozivom prcitti referendumu.
Tudi s svojim siceršnjim delom na mirovnem področju, na področju zaščite okolja in v drugih političnih vprašanjih se S J skuša etabliinati kot nekakšna „slaba vest" stranke, čeprav seveda načeloma podpirajo strankino politiko in se tudti vključujejo v volilni boj. Toda njihovim prizadevanjem bi v interesu političnega in družbenega razvoja na Ko- ' roškem bilo želeti več prodornosli — in več odzivnosti pri strankinih glavarjih.
/NgJgf/fvgM/f :z zg(^7?;e
Zabavno — v znanstvenem smislu pa tudi tragično — je opazovanje, kako se je koroška nemška historiografija spričo tega (Moro, Neumann in še kdo) preprosto brez konkretnega obravnavanja vprašanja vrnita k znanstveno že podrobno zavrnjenim Rauchovim tezam. Frass-Ehrfeldova se jc v svojem povzemanju Hg/no-vejše literature brez samostojnega zavzemanja stališča o odprtih vprašanjih temu preprosto pridružila (čeprav vsaj omenja moje drugačno mnenje o virih in mu glede interpretacije poročila v Conversio o postavitvi Gorazda in Ho-timira celo pritrjuje, ne da bi se zavedata, da s tem v bistvenem elementu podira teorijo, ki se ji sicer pridružuje!); očitno o vsem vprašanju — pač gotovo tudi zaradi neznanja slovenščine, v kateri je po vojni objavljena večina relevantne literature, pa tudi zaradi premajhnega poznanja slovenske historiografije nasploh — ni dovolj razmislila, da bi mogla podati poroči/o o stgnjK pro^/eTTMti^f (v tako obsežnem delu bi bilo to gotovo potrebno!).
To jc le eden izmed primreov, ki kažejo težave pri obravnavanju koroške zgodovine brez znanja slovenskega jezika, na katere sem opozori) že v svoji oceni avtoričine disertacije. Opozoriti želim le še na dva velika primera s tega področja.
V knjigi je sicer marsikaj o Karantancih s priznanjem, da gre pri tem za slovensko ljudstvo — toda ničesar o s tem zvezanim temeljnim vprašanjem koroške zgodovine o oblikovanju ..karantanske zavesti" ter njenim poznejšim razgrajevanjem in oblikovanjem deželnih zavesti (ter o podlagah tega procesa v srednjem veku) — le o fevdalnem rušenju dežele iti njenem vnovičnem povezovanju je marsikje govor. Le v tem smislu ..deželnega ljudstva" z „de-želno zavestjo" je seveda mogoče pravilno razumeti tudi Christalnickovo mnenje o „po-
mešanju nemških in slovenskih Korošcev" v „eno samo ljudstvo" in ne z vnašanjem sodobnih pojmov v to opredelitev, kot je to žal v današnjem koroškem zgodovinopisju običajno (tudi to odmeva v knjigi, o kateri poročam; za drugačen prikaz bi bilo treba poznati pač
vsaj razpravo D. Mthelič o Karantaniji v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja v Zgodovinskem časopisu 1977, str. 287—328, če že nc literature in virov, ki jih avtorica te razprave navaja).
!n drugi primer je srednjeveška kolonizacija, kjer se je avtorica enostransko oprla le na Kranzmayerja (in s tem le na eno vrsto virov in na obravnavo, ki je po Bezlajevi oceni tega dela v marsičem problematična), veliko večino Kosovega dela (z zadnjo analizo in zemljevidom v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev, Agrarne panoge I, 1970, in tam navedeno literaturo) pa pustila vnemar. Pri tem pa je celo o Kranzmayerjevih rezultatih nepopolno poročala: oprla se je le na Kranz-maycrjcvo končno statistiko o Izvoru krajevnih imen, spregledala pa je, da je Kranzmayer v besedilu (str. 170 sl.) o tem govoril drugače in razlikoval imena nemškega in slovenskega izvora ter nevtralne ..prevajalne pare": tako je prišel ob nevtralnosti prevajalnih parov za ozemlje, ki je do 15. stoletja ostalo nemško, pri krajevnih imenih nemškega in slovenskega izvora do razmerja 20:35, na ozemlju, ki je
ostalo slovensko, pa do razmerja 17:43. Za vlogo Slovencev pri kultiviranju zemljišča so ta razmerja pač gotovo bistvena in nekatere teze, ki jih ponavlja avtorica ob pomenu nemške agrarne kolonizacije v tem procesu, se ob teh številkah pokažejo kot močno pretirane
(čeprav so pri njej res prevzete in ne originalna stališča).
Prav tako seveda ni dobro, da je sprejela Kranzmayerjevo formulacijo, da je že do 12./ 13. stoletja nastal etnični položaj (iti jezikovna meja), značilen za sredo 20. stoletja. Za jezikovno mejo bi lahko uporabila kot paralelo le tisto iz srede /9. sto/etjg, ko je tekla še 10 kilometrov severno od Celovca (takrat jezikovnega otoka), za etnično stanje pa bi bilo pravilno podčrtati, da je bil v 15. stoletju rezultat razdelitev dežele v dva dosti čista narodnostna dela — slovenskega in nemškega. Po prvih statističnih podatkih iz leta 1846 je bilo namreč južno od etnične meje le okr. 10 "/c nemško-govorečega prebivalstva, na ozemlju utrakvi-stičnih šol po uredbi iz leta 1945 pa je bilo slovensko govorečih celo 97,5 "/H Od stanja, ki se je razvilo po plebiscitu in zlasti po „an-šlusu", se vse to seveda zelo bistveno razlikuje. So seveda še različne druge stvari, ki bi jih mogel navajati. Pa to spet ne spada na to mesto. Kvečjemu še opomba, da avtorici manjka znanje tako rekoč vse obsežne literature o Frei-sinških spomenikih, ki vendarle pomenijo pomembno kulturno dejanje bavarsRo-slovcnskc-
ga sožitja v razvijanju krščanskega življenja (z irskim predznakom!) in seveda s tem tudi karantanske kulture 9. in 10. stoletja.
Kako naj povzamem vse to? Čeprav se moji pogledi na zgodovino in njene metode ter namene v marsičem razlikujejo od pogledov avtorice, ji je vendarle mogoče samo izreči polno priznanje glede širine njenih interesov in glede požrtvovalnosti, s katero je podvrgla svoje zasebno življenje trdemu delu (sama mi ga je označila kot „Vieharbeit") pri pregledu vsega, kar je mislila, da je pomembno za srednjeveško zgodovino Koroške. Gotovo je knjiga na ta način spravila v razvid sinteze marsikaj — celo veliko — kar je doslej vedel samo dober poznavalec zgodovinske literature o Koroški in tudi nekoliko širše okrog nje. Da jo je delno spodnesla metoda — omejena na tisto, kar je po mnenju Pierra Vilara še nepopolna zgodovinska znanost in le vedenje o preteklosti — je seveda bolj krivda šole kot avtorice; da pa ji manjka vrsta bistvenih stvari, ki bi jih :wog/c spoznati in celo tMorc/a vedeti po uporabi slovenskih zgodovinskih del, je pa najbrže že tudi njena krivda (čeprav tudi kolektivna krivda koroške nemške historiografije zaradi precej splošnega prepričanja, da znanje slovenskega jezika za delo na koroški zgodovini pač ni posebno pomembno in sploh ne potrebno). Zaradi vsega tega delo pač ni idealna rešitev, zasluži pa kljub temu iskreno priznanje za dosežek, ki bi kljub vsemu povedanemu mogel pomeniti napotek v boljše medsebojno razumevanje nemške in slovenske strani na Koroškem in odstranitev vplivov starih nacionalističnih zgodovinskih mitologij v imenu zgodovinske resničnosti. Želimo pa si učinkovitosti praktičnega pouka, da o koroški zgodovini ni več mogoče pisati v celoti znanstveno utemeljeno brez znanja slovenskega jezika in brez poznanja slovenskega zgodovinopisja.
(Konec)
Nova zgodovina Koroške v srednjem veku
(BOGO GRAFENAUER)
SPD „Radiše"
prosta vi) o 80 tet organiziranega kutturnega delovanja
Zvoki Prešernove Zdravljice, v kateri naš veliki pesnik oznanja svojo vizijo o dobrem sosedstvu in svobodi slovenskih rojakov, so preteklo nedeljo, ko je Slovensko prosvetno društvo „Radiše" priredilo jubilejno proslavo 80-letnice obstoja, imeli še poseben pomen, saj so bili izpeti za uvod v mogočno
kulturno manifestacijo društva, ki deluje v smislu humane ideje Orfeja slovenskega naroda. To pa je b'l tudi povod, da Radišani osemdesetletnice svojega društva niso proslavili le v običajnem društvenem okviru, ampak je njihov praznik bit tudi praznik vseh koroških Slo-
vencev, saj so ta jubilej skupno z radiškimi prosvetaši proslavili pevski zbori okoliških društev in številni rojaki z dvojezičnega ozemlja, iz Slovenije in Primorske.
Predsednik jubilejnega društva, Ludwig Ogris, je ob tej priložnosti Pozdravil številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano radiškega kulturnega doma. Med obiskovalci pa so bili tudi deželna poslanka Gertru-de Mischitz, ki je prišla v zastopstvu deželnega glavarja, dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik, deželni Poslanec Hannes Moik, žrelski žu-Pan, dvorni svetnik inž. Ernst Do-
bernigg, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, zastopnik NSKS dipl. trg. Janko Urank, predsednik SPZ Tomaž Ogris, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, domači župnik Lud-wig Jank, častna predsednika Ši-mej VVrulich in Janko Tolmajer, zastopnik socialistične mladine Herman Propert, vodja delegacije po-
bratenega društva .Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu, Ignac Ota, odborniki občine Žrelec ter delegacija iz Grebinja.
Ludvvig Ogris je potem, ko je izrekel dobrodošlico vsem navzočim, spregovoril o zgodovini radiškega društva, zlasti o zaslugah
prizadevnih mož, ki so v teh osemdesetih letih skrbeli za napredek in razvoj slovenske kulturne dejavnosti na Radišah. Predsednik Ogris pa je zavzel tudi stališče k trenutni narodno politični situaciji, zlasti o poizkusu delitve šol na južnem Koroškem in se odločno zavzet za skupen pouk otrok obeh narodnosti na Koroškem. (Izvlečke njegovih izvajanj o društveni zgodovini in politični situaciji, objavljamo na posebnem mestu op. ured.)
Radiški prosvetaši so jubilej svojega društva praznovali s pesmijo in s tem pokazali, da je pevska
kultura njihova najobsežnejša dejavnost, saj ima SPD „Radiše" kar štiri pevske zbore in sicer mešani, moški, otroški zbor in zbor „Ra-diški fantje". Moški in mešani zbor vodi Stanko VVrulich, otroški Nežka Povše, ..Radiške fante" pa Nužej Lampichler. Čeprav Radišani na proslavi niso predstavili svoje gledališke dejavnosti, je le-ta prišla do izraza v obliki recitacij, posebno pa v besedah povezave, ki jih je v lepem jeziku in čudoviti izgovorjavi iznašal Nužej VVieser. Ob njegovih nastopih smo podoživeli vseh osemdeset let delovanja radiškega društva - uspehe, pa tudi s težavami, s katerimi so se srečavati ob njihovem kulturnem poslanstvu. Vendar so ovire, ki so prihajale s strani sovražnih elementov premagovali z uspehom, ki se je posebno pokazal v izgraditvi kulturnega doma na Radišah, kjer se po tolikih desetletjih kulturno lahko odvija v jnormalnih razmerah, pod lastno streho in prostorih.
Čeprav Radiše veljajo za otok slovenske besede v bližini Celovca, imajo radiški kulturniki stike z društvi sosednjega naroda, slovenskimi društvi v drugih koroških občinah, v matični Sloveniji in zamejski Primorski in celo daljnjim Lud-bregom na Hrvaškem. To vse je prišlo do izraza tudi v nedeljski jubilejni proslavi na Radišah, kamor so svojim prijateljem prišli čestitat pevski zbori Društev upokojencev iz Laškega, pevski zbor Sangerrunde Ebental (Žrelec), kantavtorici Eda in Silvija Velik iz Sel-Zgornjega Kota, komorni moški zbor KUD „Sta-ne Žagar" iz Krope, moški pevski zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa in ansambel ..Korenika" iz Šmihela. Vsi nastopajoči so s svojimi pesmimi, recitacijami in skladbami oblikovali zanimiv in kvaliteten kulturni spored, pri katerem je zlasti prišla do izraza koroška narodna in slovenska umetna pesem.
Poleg zastopnikov sodelujočih zborov, so Radišanom k njihovemu jubileju čestitali tudi deželna poslanka Gerturde Mischitz, ki je spregovorila v imenu zadržanega deželnega glavarja, je poudarila, da naj ljudje tvorijo most med narodi in tako prispevajo k boljšemu sodelovanju med narodi sosedi. Župan žrelske občine, dv. sv. inž. Dober-"igg. pa je izjavil, da radiško društvo opravlja veliko poslanstvo, saj je v preteklosti in tudi danes skrbi za izobraževanje kmečkega prebivalstva. Naglasi) je tudi, da je radiško društvo v času nacizma doživelo hud udarec in izgubilo mnogo svojih članov, ki so postali žrtev terorja. Zato je s svojim kulturnim delom lahko nadaljevalo šele po vojni. Dobernigg je menil tudi, da je dvojezičnost velikega pomena, da slovenska kultura naši deželi daje posebno težo, saj smo tako lahko križišče kultur treh sosednjih regij. Zato je radiškemu društvu želel, da bi pri svojem delu bilo tudi v bodoče uspešno.
V imenu Slovenske prosvetne zveze, je radiškemu društvu čestital predsednik Tomaž Ogris. Slednji je povedal, da domača beseda združuje, da je dragocena dediščina, katere ne smemo zanemariti, globoko jo moramo ceniti, skrbeti za to, da bo ostala živa, kakršno so nam ohranili naši predniki. Posebno je Ogris pripisal zasluge tistim ljudem, ki obiskujejo naše prireditve in še posebno tistim, ki v društvu delujejo in kulturno ustvarjajo. To so preprosti ljudje, a so stebri našega kulturnega življenja, je poudaril Ogris, ki je ob tej priložnosti odlikoval tri zaslužne pro-
Radiše naj ostanejo kakršne so!
Pret/sft/?!t'P jKp?7fj?!fg<! t/rttstvtt .S/^D „Rt?(/?Sf " /.tttPzvZg Ogr?s /e v svo;c?7? s/av??ott??e??! govor?? orZst?/ zgot/ov??:o t/rKStva Z?! pr? po-scP??o ofMen;/ zatPtgf prvega pret/-set/??ZPa Va/e??t???a Z.ap??crja, PZ se je zavet/a/, t/a Po ??aš ?!arot/ oPsta/ /e, če Po z??a/ Prat; p/satZ v svoje??! ???ater!7!sPe7?t jez/Ptt, Per Po /e taPo posta/ t/rag/??! er?aPovret/e??. S te??! je postav?/ ter?!e/je, ??a Pa-terZP se t/a??es s/o??t t/e/o rat//sPega t/rttstva. Ogr/s je t/t-;a/, t/a je v teP ot?MtP t/eset/etj/P rat/?spe???tt t/rtt-štva 7!ače/ova/o set/e??! prct/sf?/r?Z-Pov, P? so s po??!očjo Ot/Por?!!pOV sPrPe/Z za p/ot/??o r/e/ova?!/'e te Pa/-tar?:e orga?:?'zae?'je. 0?7sa/ je težave s Pater???!! se je r/rastvo sreče-va/o, z/ast? v časa po prv? svetov?!? voj???, ???t't/ p/eP?sc?to??!, prZ-Pot/a ?:ac!Z???a ??: ???et/ ?/rago sve-tov??o voj?!o, Po je r/rastvo P?7o razpttsčerto ??? ????:ogo ot/Por?!?Pov ??! č/a??ov posta/o žrtev jaš?z??!a. 7"ot/a po propat/tt jas?st?č?!e t/?P-tatare se je s/ove?:tPa pese??! spet og/as?7a. Ter/a j se je za rat/?sPe prosvetaše pr/če/o ?!ovo oP?/oPje. Ogr/s je op te??: poseP??o or/sa/ oP-t/opje, Po so pr/če/Z ares?!?čevat? projePt grat/?!je Pa/tar?:ega t/o???a ??! ?!aP/o?:je??ost žap??t'Pa /a??Pa, P? je otttogoč?/ ??apap starega /arov-sPega sPet/rtja ?:a Rat/ZsaP ??? to-za<7ev?:o porrroč ZSZ ??! $PZ. Ogr?s je pote??! t/eja/?
„Stgar?:o P? to t/rttstvo v tej oP/ZPZ t/a?:es ??e ??!og/o t/e/ovatZ, če ??e P? ??Me/o rta razpo/ago šte-
vZ/rtiP vzg/er/r??P Z?! ?:eastrase??ZP aPtZvZstov. Zato se r/artes, op tej prZ/ožrtostZ vse??!, PZ so ?:a PaPr-še?! Po/Z ??ačZr? prZspeva/Z P te?r:a razvoja, prav ZsPre?!0 zaPva/ja-je??:. ZaPva/jaje??! se vse??? pret/set/-r?ZPo??:, ot//or?!tPo???, pevce??!, Zgra/-ce??? Z?? vse??!, PZ so, a/? pa, PZ s svoj???! sot/e/ova?:je?7! po???agajo ter sPrPZjo za to, t/a Pot/o Rat/Zse osta-/e t??t/Z v Pot/oče faPs?!e PaPrs??e so.
Na??:e?!o??!a se??! repe/, taPs?:e PaPrš?!e so, Paji? agotovZt? ??!ora?r:, t/a as???!!7aeZja zaje??!a tat/? ta ?!as jezZPov?!! otoP. Čeprav je oPo/Z ?:as sPoraj vse ??er??sPo, Z??!a???o v ??aše??! t/raštva vp?sa?:ZP /20 č/a-?!ov, tr? pevsPe zPore, otrošPZ zPor ter ze/o ??!OČrto Zgra/sPo sPap???o. Ze/o ?'azvese/jZvo je, t/a pr? vseP sPap??!aP sot/e/aje tat/? ??asa ?r:/at/Z-??a. A/ort/a tat/? to gotove Proge rrtot/, Per je to pač ??:/at/Z??a, PZ je v pretež?:? ??:erZ PZ/a vzgoje??a ot/ t/o???ačZP ačZte/jev, zato P/ ??a te??! pot/ročja rat/Z t/oseg/Z sprcrr?e??:Po.
Rav??o v teP t/?!eP teče rcjere??-t/a??: poto??! Paterega Počejo t/ose-č? spre??:e??!po šo/sPega zaPo?!a. ZaPtevajo t/e/o??!a za??!e??javo ačZ-te/jev Z?? t/e/Ztev otroP. 7'o po??!e??Z /oče?!e šo/e, a/Z pa vsaj /očerte raz-ret/e, Z?: Pjer je stevZ/o otroP pre-??:ajP?:o, pa razpastZtev so/e. Po te??! pret//oga P? tat/? ??asa rat/ZšPa so/a ??!ora/a zapret? svoja vrata. Razvese/jZvo je, t/a ve/ZPa več/?:a to aPc/jo /Č77D Z?! fPO ?!e pot/-pZra Z?: t/a je v ?!e???šPZP vrstaP ???r?ogo /j?tt/Z, PZ PaPrsrto Po/Z t/e-/Ztev ot/P/a?!jajo.
V Z??!e?!a rtasega t/rastva Z?! v Z??!e?!a vseP fZstZP, PZ so za sPaprto vzgojo Z?: s te??: za er?aPoprav?:ott ter ??!Zr?!o sožZtje v t/eže/Z, ot/ zvez-??e v/at/e zaPtevarrto, t/a ot//oč?:o zavr??e vsaP po/zPas pos/aPsa?!ja ?:a so/sPe??! pot/ročja Z?! taPo svetov???' jav?!ostZ poPaže, t/a ?:? prZ-prav/je??a s/et/Zt? ??e??!ŠPo?!ac!0?!a/-??/??? Z?!tereso??:, a???paP, t/a se zav-ze??!a za ertaPopraver? razvoj vseP v zlvstr/j? ž/več/P ??!a??jsZ?! Z?: s te??? t/opaže, t/a ?!arot/?:e r?!a??jsZ?!e r:Zso oPre??!e?!Ztev, ??!arveč, t/a so res to, Par pret/stav?!?PZ v/at/e vet/-?!0 prav/jo Z?: potrjajejo, ?!a???reč ??!ost ???et/ ??arot/Z Z?! Pa/tar??a 0P0-gatZtev za repaP/ZPo zlvstrZjo."
svetaše, katerim je v znak hvaležnosti za njihovo dolgoletno delovanje v društvu izročil plaketo SPZ (Eli Uschounig, Tomi Rogaunig, Tomi Lampichler). Končno pa je Tomaž dejal, da bi naše vasi bile revnejše, če ne bi bilo dvojezičnosti. Zato je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi referenduma KHD-ja, isto-
časno pa svoje zadovoljstvo nad tem, da imamo koroški Slovenci mnogo prijateljev med večinskim narodom in le-te pozval, naj postanejo poslaniki in posredniki med tistimi ljudmi, ki še niso spoznali, da je Koroška naša skupna domovina, da bomo potem vsi imeli lepše življenje.
Likovna kolonija mtadih „Vuzenica'84" zaključena
ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV vabi na
obisk partizanskih krajev in spomenikov
V NEDELJO 9. SEPTEMBRA 1984.
Ob 9.30 uri je zbirno mesto v Veiikovcu pri giavni pošti in Detov-nem uradu (Arbeitsamt).
Od tam se bomo peijati z osebnimi avtomobiii (ne z avtobusi, ker pot ni primerna!) preko Djekš in raznih krajev po Svinski pianini na Poiiing, kjer bo zakijuček ob maiici in pijači.
Prosimo, da vzamete matico s seboj!
Preko Št. Andraža v Labotski doiini se bomo vrniii nazaj v Veiiko-vec in na svoje domove.
Naprošeni ste, da pridete točno na zbirno mesto!
V Savudriji na letovanju
Sedemnajst mladih, navdušenih slikarjev s Koroške, se je v organizaciji Slovenske prosvetne zveze mudilo na letošnji 14. likovni koloniji mladih v Vuzenici. Tam so se skupno z domačini in otroci iz Porabja - slovenske narodne skupnosti na Madžarskem — teden dni urili v slikarskih veščinah, tokrat s slikanjem na steklo.
Med svojim bivanjem v Vuzenici
PrcJ	je	v z4^on-
yh!H	KJtz p J.
/z Do/?% pr; P/Z^fr^K. Za zru/jen-r&ega tovarna M je ;z^ra/a W;7r/:c/-wa ^e^owAerja /z ZaPac, Ja $: Po^ra Je/Ja JoPro ;7: JaPo r;a njaMz ž;u-/;er;sp; pot/. Neve^ra /vanPa ;zPaja Zz zr;a^e zn zaveJne Pojar;Potze Jra-žZrrc. Po zaveJno.5t je vcJrro ta Jz zz-^azo-oa/a fc ro^zro rrz/aJo Je^/e.
Iščemo za ZADRUGO MARKET v Kotmari vasi
KVALIFICIRANEGA
PRODAJALCA
Znanje obeh deželnih jezikov, ob-viadanje računovodstva in kaiku-iacija so predpogoj.
Prošnjo z živijenjepisom pošijite na Posojiinieo Biičovs-Kotmara vas, 9072 Biičovs 33.
so poleg slikanja imeli na sporedu tudi izlete v okolico Vuzenice, športno dejavnost in kulturne prireditve. V tem okviru so v Vuzenici prejšnji četrtek priredili vsakoletni koroški večer. Tokrat, kot smo že poročali, je pri sporedu sodeloval otroški pevski zbor SPD „Danica" pod vodstvom Stanka Polzerja, učenki glasbene šole v Pliberku Katja Kranjc in Martina Piko, Teo-
P%^o ^zzj ^fMzJzz zrccuTno ??JzzJo /vzzrz-w/gJzrz$^;77 sMfan^Z/? ^ot oJ-
jzorrzzco Zveze ^(overzzz^e zrz/zzJzrze zzz Pot vneto trt zvesto pevPo /(oroiPegt! pzzrtzzzzniPegzt pewPegz: zPorzr zn U Pz /zrPPo nzz^tevzzP. ^PrafPz!, /vzznpa je Pz/a veJno przprzrv/jenz; JePzfž zz! nzzio naroJno ^Pzzpno^t, Pz zc Porz Zz! yvoj oP^toj. NzPo/z prz njenj nž Pz7o — Pz;j pa Pom JoPz7z; zz! Jc/o. VeJno ^e je oJzvzJz! Vz!pz7zz Zz! nztroJov /J<!-gor, pz! čeprz:v to veJno nz Pz7o /ztP-Po. Čeprav zc je /vz:nPz! oJ/očz7z:, Jz! v Pojoče ne Po več PoJz7z: M zn z! po tezn /epezn yvetzz, ^zno preprzčz!nz, Jz! tzzJz v Pojoče ne Po oJnePzJz! z Je-(ozn zz! nz!roJno ^Pnpno^t ter Jz! Po te Po/j zz!vetino toJe/ovz:/z! v ngtzP orgz!nzzz:czjz!p Zz! nz:to tPzzpno ttvz:r. /vz!nPz zn njeneznzz toprogzz že/zzno tz!zno trečne zn tozzčne Jnz' nz: njnnt tPnpnz' potz ter teveJz! zJrz!vegz! nz!-rz!tčz:jz!.
ikej.
dor Domej pa je zbranim spregovoril o šolski problematiki na Koroškem, zlasti o referendumu proti dvojezični šoli. Prireditev je bila v telovadnici vuzeniške osnovne šole, kjer je goste in udeležence pozdravil ravnatelj Lojze Gobec, ki je tudi pobudnik in organizator vuzeniške likovne kolonije.
Mladi udeleženci in starši so nad izvedenim sporedom bili zelo zadovoljni, zlasti nad informacijo o šolstvu in seveda tudi nad ubranim petjem in igranjem na inštrumente. Veliko zanimanja je zbudila tudi razstava del, ki so jih mladi likovniki ustvarili v Vuzenici. Kot zastopnik SPZ. se je prireditve udeležil njen podpredsednik dr. Avgust Brumnik, ki je ravnatelju Gobcu izročil knjižno darilo s koledarjem SPZ v katerem so objavljene reprodukcije slik udeležencev vuzeniške likovne kolonije, in član nadzornega odbora Jože Mečina.
Uspela prireditev Kapelske mladine
Minulo nedeljo je Krajevno združenje Zveze stovenske mladine Železna Kapla priredilo pri Šejinu v Beli keglanje na naravni progi. Tekmovanja, ki je trajalo od 9 do 19. ure zvečer, se je udeležila velika množica ljudi, predvsem mladine. Samo prijav za keglanje je 52.
Tekmovanje je bilo zelo napeto in privlačno, saj je imel vsak tekmovalec, tako moški kot ženska, možnost da zmaga. Ne znanje, predvsem sreča je na tem tekmovanju igrala veliko vlogo. To srečo je imel že na začetku igre Heinzi Urbančič, ki je ob koncu tekmovanja tudi zmagal z osmimi kegli.
Vrstni red najboljših je bil: 1. Urbančič Heinzi, 2. Mačk Pepi, 3. Rozman Franc st., 4. Otip Metod st., 5. Dobaje Otto.
Nagrade, ki so jih prejeli najboljši kegljači so darovali: svinjo — Bistrič-nikova družina z Obirskega; zajca — Hirtlova družina iz Lepene; petelina — domačin Šejina v Beli ter pokal — Posojilnica Železna Kapla.
Krajevno združenje ZSM izreka vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je prireditev tako lepo uspela, še prav posebno Šejinovemu Andreju, ki je dal na razpolago kegljišče, iskreno zahvalo.
Po razdelitvi nagrad je spregovoril predsednik kapelške mladine Joško Maloveršnik in pozval občinstvo, da naj ne podpiše KHD-jevskega referenduma za ločitev otrok v šolan. Med drugim je tudi poudaril pomembnost slovenskih prireditev, ki naj bi se jih v čim večjem številu udeleževali.
V	torek 7. avgusta ae nas je s Koroške odpeljalo 40 otrok skupno s štirimi vzgojitelji na letovanje v Savudrijo ob sinjem Jadranu. Že prvi dan smo pokazali, kako znamo plavati, nekateri med nami pa so le bili tudi neplavalci. Naslednjega dne skozi okno niso pokukali sončni žarki, nasprotno, na tla so padale debele kaplje. Čeprav je deževalo, smo bili dobre volje. Priredili smo razne družabne igre ali pa se zaposlovali vsak po svoje, tako da nobenemu n'i bilo dolgčas. Deževalo je kar do sobote. V nedeljo pa se je prikazalo sonce in lahko smo šli spet na plažo. Z velikim veseljem smo poskakali v vodo, plavali, se sončili, iskali v vodi školjke, tisti pa, ki nliso znali plavati so jih vzgojitelji naučili te
Tekma koscev na Obirskem
V	nedeljo 26. avgusta je Alpski klub „Obir" že tretjič priredil tekmo koscev. Nastopilo je kar 27 koscev, ki so tekmovali v petih skupinah. V skupini od 17 do 45 let je zmagal Kogoj Herbert iz Lobnika pri Železni Kapli in bil tud! najboljši dneva. Kraj košnje je bil, kot že prejšnja leta, pri Jerebu na Jerebovi seli. Tudi tokrat so gledalce in kosce zabavali obirski vižarji in trio Pavlič. Med častnimi gosti je predsednik društva Rudi Mak pozdravil tajnika NSKS Franca Wedeniga z družino, občinskega odbornika EL Železne Kaple Franča Smrtnika s soprogo ter dr. Ludvika Karničarja.
Rezultati: Fantje do 17 let: — 1. Pavlič Ditmar, 2. Kogoj Rudi, 3. Li-pusch Helmut.
Ženske — 1. Kogoj Rosi, 2. Logar Kati, 3. Brumnik Lizi.
Moški od 45 do 60 let — 1. Smrtnik Jakob, 2. Pavlič Vincenc, 3. Už-nlik Lenart.
Moški od 17 do 45 let — 1. Kogoj Herbert, 2. Hribar Milan, 3. Miklau Flori.
Moški nad 60 let — Brumnik Han-zi, 2. Miklau Ciril, 3. Durnik Simej.
..umetnosti". Imeli smo srečo, da je bilo do konca letovanja lepo vreme, tako da smo bili vsak dan na plaži. Po večerih smo se zabavali ob športnih igrah in vsak tretji večer prirejali plese, ki so nas še posebno navdušili. V našem skupnem domu so bili tudi otroci iz Slovenije in iz Beograda.
Veliko prehitro je minil čas in treba se je bilo posloviti. Kar težko smo se ločili od tamkajšnjih otrok in vzgojiteljev. Besede zahvale smo izrekli kuharicam, ki so nam vedno pripravljale dobro hrano in zdravnicama, ki sta skrbeli za naše zdravje. Ločitev od Savudrije je bila res težka. Upam, da se bomo prihodnje leto v Savudriji spet srečali tako veseli kot letos.
Hanzi Filipič, Velinja vas
Nov mejni prehod
Med Avstrijo in Jugoslavijo je bila pred nedavnim podpisana pogodba, ki daje planincem in turistom na mejnem območju Karavank razne olajšave. Ena takšnih olajšav bo sedaj na območju Jepe. Pianinci in turisti z avstrijskim državijanstvom se bodo lahko na Jepo povzpeli tudi preko jugoslovanskega ozemlja in sicer preko zahodnega grebena. S sed-!a Jepee (1438 m) bo vodiia pot po jugoslovanskem ozemiju mimo nekdanje Anna-Hiitte, Maie Jepe-Klei-ner Mittagskogei na vrh Jepe. Kar pa je še posebno razveseljivo je to, da jugoslovanski planinci lahko poleg planinske postojanke Berta-hiitte na Borovščici obiščejo tudi slovensko postojanko ..Kočo nad Arihovo pečjo" na Bleščeči. Včeraj so zastopniki avstrijskih in jugoslovanskih oblasti in planinskih organizacij (Be-ljaška sekcija Avstrijskega planinskega društva in Slovenskega planinskega društva Celovec) skupno prehodili pot od sedla Jepee do slovenske koče na Bleščeči, kjer je bila majhna zakuska in razhod skupine.
PRIREDITVE
OBIRSKO	ŽELEZNA KAPLA
POLETNA NOC
v soboto 8. 9. 1984 ob 20. uri v gostilni Kovač na Obirskem Za ples bodo igrali: Fantje iz Vern-berka
Prireditelj: Alpski klub „Obir"
REBERCA
SEMINAR ZA LUTKOVNO IN ODRSKO DEJAVNOST
od sobote L 9. od 14. ure do sobote 8. 9. 1984 v Mladinskem centru na Reberci. Seminar je mišljen za: Lutke mladje KDZ, Oder mladje KDZ, Kabaret mladje KDZ, lutke Šmihel. Vodijo ga priznani režiserji iz Slovenije.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza.
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli, Slovensko prosvetno društvo Obir na Obirskem in Krajevno združenje Zveze slovenske mladine vabijo na
2 POHOD PO POTEH LE NARTA IN GAŠPERJA v nedeljo 9. septembra 1984 (ob vsakem vremenu) Zbirališče: ob 8. uri pri VVbt-felnuvLobniku Cilj: Spominski dom pri Perš-manu v Lepeni.
PRAZNIČNO ZBOROVSKO PETJE
v soboto 8. 9. 1984 ob 18. uri v farni cerkvi v Železni Kapli.
Poje Komorni zbor Gallus iz Kranja, vodi Angela Tomanič.
Prireditelj: Katoliška prosveta.
KOTMARA VAS
PREDAVANJE .PREDNOSTI DVOJEZIČNOSTI
vsredo, 12.9. 1984 ob20.uri Predava: dr. Dietmar Larcher.
CELOVEC
PREDSTAVITEV DVOJEZIČNE ANTOLOGIJE — KOROŠKA SLO VENSKA POEZIJA
v četrtek 6. 9. 1984 ob 19. uri v Domu umetnikov (Kunstlerhaus) v Celovcu. Od 12. do 21. ure bo isti dan razstava Omanovih ilustracij (Kleine Galerie)
Program bo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
Prireditelj: Mohorjeva založba.
Slovensko prosvetno društvo „Borov-lje" vabi na
DVODNEVNI IZLET V TRST
od 1. do 2. septembra 1984 Prijave: pri Melhiorju Verdelu, 9170 Borovlje, Josef-Ogris-Gasse 3; telefon (0 42 27) 21 3 92
Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto
GLASBENEGA PEDAGOGA
za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi
Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost
Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10 ali Viktrin-ger Ring 26, Celovec Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji
Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk
nastavitev absolventa Pedagoške akademije
za delovno območje izobraževanja odraslih
Interesenti naj se oglasijo pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer R. 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28-23 ali 24
Slovensko prosvetno društvo „Rož" vabi na
IZLET NA ..KRAVJI BAL
v nedeljo 9. 9. 1984
Kraj prireditve je na zahodni obali Bohinjskega jezera. Prijave sprejema: Posojilnica Šentjakob in odborniki društva
KONCERT
SLOVENSKEGA OKTETA in HUBERTA BERGANTA (orgie)
Renesansa, barok, pravoslavna liturgija in črnske duhovne pesmi Umetniški vodja in dirigent je Anton Nanut
v soboto 1. 9. 1984 ob 20. uri v farni cerkvi v Železni Kapli
v nedeljo 2. 9. 1984 ob 14.30 uri v farni cerkvi v Podgorjah
Prireditelj: KKZ in Katoliška prosveta
Menjava denarja	
Stanje v četrtek 30. avgusta 1984	
Za 100 dinarjev dobite	10.50 šil
Za 100 dinarjev plačate	12.50 šil
Za 100 tir dobite	1.095 šil
Za 100 tir plačate	1.185 šil
Za 100 mark dobite	693.50 šil
Za 100 mark plačate	709.80 šil
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KOROŠKt PARTiZANSK) PEVSK) ZBOR
r a z p i z u j e t a
natečaj
za bezedito nove ztovenzke pezmi, ki naj vzebuje ziedeče eiemente:
a)	odpor korolkih Sioventev ptoii (alizmu in boj proti pojavom neofalizma
b)	boj za narodno enakopravnozt t) prizadevanje za mir v zvetu
Pezem naj bi jedrnato izpovedaia, da je antifaliztični boj bi! in vedno bo boj za humanizem, čtovelko doztojanztvo, prijateijztvo med narodi in mir v zvetu.
Sioventka protvetna zveza in Korolk) partizanzk) pevzki zbor bozta pozkr-beia za ugiazbitev bezediia in bozta nagrajene pezmi objavita v tizku. Be-zediio pezmi je treba poztati na naziov Siovenzke prozvetne zveze (Gazo-metergazze 10, Ceiavet) do L 10. 1004. Bezedito bo oteniia ztrakovna ko-mizija in podeiita ziedeie nagrade:
1. nagrada IH. 3000.— 3. nagrada lit 3000.— 3 nagrada Iti 1000.—
T abor narodnosti pri Peršmanu v Podpeci
Srečanje bivših pregnancev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 23. septembra 1984 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu ,,Danica" v Šentprimožu v Podjuni svoj
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo, kakor v zadnjih letih, tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM
kjer bo dovolj priložnosti za obujanje spominov na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja, za sproščen pogovor, kakor tudi za izmenjavo mnenj o perečih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Prireditev bodo obogatili domači prosvetaši s svojim kulturnim sporedom.
Poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV, ki je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, tudi letos prepričljiva manifestacija našega priznavanja in naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati velike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci.
Prisrčno vabljeni na DNEVU IZSELJENCEV v nedeljo 23. septembra v Šentprimožu v Podjuni!
Zveza slovenskih izseljencev
Rožek
Zveza slovenske mladine na Koroškem je v četrtek 23. avgusta pri Peršmanu v Podpeci, kjer je muzej NOB, priredila Tabor narodnosti, v okviru katerega so sodelovali zastopniki mladinskih organizacij iz Koroške, Italije in Slovenije oz. Jugoslavije. Mladina je v razgovorih in diskusijah izmenjala medsebojne izkušnje in se seznanila z našo koroško problematiko.
Otvoritvena govora, predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa VVieserja in
(Svobodnjakarji) na dvojezično šolstvo so prepričljiv dokaz za intole-ranco na Koroškem.
Z ogorčenjem so udeleženci tabora označili to politiko za očitno rasno diskriminacijo. Na obrazih udeležencev se ni odražalo samo nerazumevanje, temveč celo strah pred prihodnostjo, da se ponovijo spet znani temni pretekli časi.
Na vprašanje, ali je na dvojezičnem ozemlju obvladanje obeh deželnih jezikov v korist obeh narod-
ne mladine Avstrije Alfreda Gusen-bauerja. Slednji je govoril o političnih in socialnih problemih avstrijske mladine, medtem ko se je Kaiser osredotočil na dvojezično šolstvo. Med drugim je izrazil željo po sodelovanju z ZSM, v obliki izmenjave informacij. Poleg obeh mladinskih zastopnikov je spregovoril tudi mandatar pliberške Enotne liste Mirko Kert. Njegova izvajanja so zbudila pri mladini še posebno zanimanje. Oglasila sta se tudi zastopnika slovenskih mladinskih organizacij v Italiji (organizirani v okviru SKGZ in Slovenske skupnosti) ter orisala politično situacijo v tej državi. V Italiji je namreč tako, da socialisti in komunisti podpirajo Slovence pri njihovih zahtevah po tako imenovanem „Za-ščitnem zakonu", zato je tudi situacija pri volitvah takšna, da Slovenci poleg slovenske stranke „S!o-venska skupnost" volijo tudi socialiste in komuniste.
V zvezi s to ugotovitvijo je odbornik ZSM Bojan Schnabl menil, da je situacija na Koroškem povsem drugačna, ker velike stranke ne kažejo interesa za našo narodno skupnost in zato zanj tudi ne pride v poštev, da bi tem strankam dal pri volitvah svoj glas.
Častni gost mednarodnega tabora, predsednik Socialistične mladine Jugoslavije Goran Radman pa je pokazal veliko zanimanje za problematiko slovenske narodne skupnosti, tako v Avstriji kot v Italiji. Zanimal pa ga je tudi socialni položaj delavstva in kmečkega prebivalstva v deželi. V razgovorih z raznimi ljudmi - obiskal je tovarno celuloze „Obir" in puškarno v Borovljah — je Goran Radman izrazil željo po intenzivnejšem sodelovanju med zamejskimi Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Prav tako je naglasil velik pomen mirovnih in alternativnih gibanj v Evropi. Poseben poudarek pa je dal prizadevanju za mirno sožitje vseh narodnih skupnosti, ki pa je mogoče samo v obliki plemenitega medsebojnga spoštovanja.
Uspeli tabor narodnosti 1984 pri Peršmanu v Podpeci je bil izrednega informativnega značaja in hkrati podlaga za nadaljnje še bolj razgibano sodelovanje med Zvezo slovenske mladine ter mladinskimi organizacijami na Koroškem, v matični deželi Sloveniji in zamejstvu.
Prihodnje srečanje „Tabor narodnosti" bo, kot dogovorjeno, v Kanalski dolini v Italiji.
V nedeljo 19. avgusta so rožeški prosvetaši kulturnega društva „Peter Markovič" v Rožeku spet vabili na prireditev. Tokrat je bil na programu folklorni večer, ki so ga oblikovali: folklorna skupina SPD „Tr-ta" iz Žitare vasi, pod vodstvom Marice Kukoviča; tamburaški zbor iz Hodiš, ki ga vodi Franci Spitzer in moški pevski zbor SPD „Jepa-Baško jezero", pod vodstvom Aleša Šusterja. Prireditev se je odvijala v gostilni VVoschitz pd. Na muti.
Zbrala se je velika množica ljudi, med njimi tudi veliko tujih gostov, ki letujejo v naših krajih. Predsednik društva Franci Katnig je v okviru svojega pozdravnega govora orisal zgodovino naše narodne skupnosti in seveda tudi trenutno si-
tuacijo ..., tajnica Margit Lesjak pa je skrbela za povezavo med posameznimi točkami sporeda ter se ob tej priložnosti tudi spomnila koroškega pesnika Perkoniga in citirala iz njegovih del. Perkonig, ki je umrl pred 25 leti, je bil koroškim Slovencem zelo naklonjen in zato tudi ta lepa gesta, da so se ga spomnili.
Po prireditvi, ki jo imajo rožeški prosvetaši za najbolj uspelo v letošnjem letu, je bilo še dolgo prijetno družabno razpoloženje ob slovenski pesmi, ki je še prav posebno ugajala tujim gostom, ki so tako imeli tudi priložnost spoznati slovenskega človeka, kako se kulturno izživlja in prizadeva za ohranitev svoje identitete.
tajnika NSKS Franca VVedeniga, sta dala dovolj misli in pobud, zlasti s Področja šolstva, za živahno in konstruktivno diskusijo. Za boljše razumevanje problematike dvojezičnega šolstva in referenduma KHD (ločitev slovensko in nemško govorečih ^trok), je bila predvajana tudi reportaža ljubljanske RTV, ki jo je aato s svojimi izvajanji dopolnil po-slovodeči tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Med drugim je naglasil, da is bila šolska politika po letu 1958, tič kaj drugega, kot sredstvo za asimilacijo. Napadi KHD in FPO
nlh skupnosti, je bil jasen odgovor, da je to samo po sebi umevno. Rezultat te diskusije je bil ugotovitev, da ostanki preteklosti, ki so zlasti na Koroškem še močno prisotni, ne obremenjujejo samo slovensko govoreče Korošce, temveč tudi kulturno in duhovno življenje nemško govorečih sodežlanov.
Na podijsko diskusijo je predsednik ZSM Marjan Pečnik povabil razne zastopnike mladinskih in drugih organizacij, med njimi predstavnika Socialistične mladine Koroške Petra Kaiserja in Socialistič-
Jugoslavija se uveljavlja z računalniki na zahodnem trgu
Predstavniki delovne organizacije Iskra Delta so Združenim državam Amerike prodali znanje in tehnologijo za dve kompleksni računalniški napravi. Po iskrini licenci, bodo tako v Ameriki proizvajali najmanj tisoč teh izdelkov na leto. V tovarni Iskri pričakujejo še večji učinek glede na prodajo izdelkov v večjih količinah, saj je po pogodbi zagotovljen določen odstotek od vsakega prodanega izdelka.
Pogodba predvideva tudi možnosti nadaljnjega prenosa tehnologije za kompleksne mikroprocesorske naprave, ki jih bi po Iskrini licenci tudi proizvajali v Ameriki.
Zgoraj omenjena kompjuterska firma Iskra Delta pa namerava tudi pri nas na Koroškem proizvajati računalnike in sicer na Talah pri Šentjakobu v Rožu. Tu gre za kompjuterje s trgovskega področja. Iskra Delta bo skupno z Zvezo slovenskih zadrug in neko dunajsko firmo ustanovila mešano podjetje z imenom Iskra-Delta-Computers, ki bo začela s proizvodnjo že letos jeseni.
Družabniki tega mešanega podjetja nameravajo investirati 40 do 50 milijonov šilingov in s tem priskrbeti 20 delovnih mest. 75 odstotkov proizvodnje teh računalnikov bo izdelanih v Avstriji, namenjeni pa so na zahodni trg.
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
/fzf&OVM? pogovori V	Cf/ovfc
28
Popularni ženski tednik Jana je imel na ovitku svoje letošnje 20. številke napis: "Vsakomur 'svojega' pujska." Kaj neki to pomeni, sem se vprašal. Da bi bit kdo tako velikodušen, da bi bil pripravljen vsakomur ( = komur koli) podariti svojega pujska? To se mi ni zdelo verjetno in šel sem gledat članek na 14. strani. Tudi tem je bil enak naslov, v članku pa sem potem le (dvakrat) našel zapisano tisto, kar je bilo v resnici mišljeno: „Vsakdo le nima svojega pujska." Če je tako, potem je bil naslov zapisan napačno, moralo bi biti "Vsakomur njegovega pujska", pa naj se to komu pri Jani še tako čudno sliši. Morda pa se sliši čudno tudi vam, dragi poslušalci? Poglejmo, kako je s tem.
"Svoj" je povratni svojilni zaimek, in o takih zaimkih pravijo slovnice, da jih uporabljamo "za izražanje svojine osebka v stavku". Ker morda ni vsakomur jasno, kaj to pomeni, pojasnimo stvar s kakim zgledom. „Pot-nik je dobil nazaj svojo izkaznico, ne pa denarja. " Rotnik je tu osebek stavka, zato smo rekli svojo iz-
kaznico. Isto vsebino pa lahko izrazimo tudi drugače: "Potniku so dali njegovo izkaznico, ne pa tudi denarja." V tem stavku potnik ni več (slovnični) osebek, zato je rabljena oblika njegovo izkaznico. Osebek so tukaj neimenovani "tisti", ki so mu dali izkaznico.
Še kak zgled? "Dijak mi je prodal svojo knjigo, pa še nekaj sošolčevih." Tu je vse jasno: dijak je osebek stavka, zato pravimo svojo knjigo. Pa povejmo stvar drugače: "Od dijaka sem kupi) njegovo knjigo, pa še nekaj prijateljevih." Osebek stavka sem zdaj jaz, ki sem kupoval, čeprav nisem posebej imenovan, in pravilna oblika je seveda njegovo knjigo. Ker imamo veliko stavkov, v katerih je osebek zamolčan in ga je treba šele razbrati, uganiti iz zveze, se prav lahko zmotimo in uporabimo napačen zaimek.
Zato je napačen tudi pogosto rabljeni izrek 'vsakomur svoje'. Tudi tu imamo nepopoln stavek, s katerim je mišljeno: Dajmo vsakomur — njegovo, ne svoje', saj je v tej obliki očitno, da smo tu osebek stavka mi, ki dajemo, in ne vsakdo, in seveda ne dajemo svojega, temveč njegovo. Takšna zveza lahko nastane po napačni naslonitvi na pravilne, recimo Vsak(do) je dobil svoje", zakaj ta stavek je drugačne vrste, tu je tisti "vsak(do)" res osebek stavka.
In zdaj poglejmo še enkrat v Jano! Pravilen je bi! dvakrat zapisani stavek v članku: „Vsakdo le nima svojega pujska" — saj je "vsakdo" osebek tega stavka in se njegova svojina izraža z zaimkom "svoj". Napačen pa je naslov "Vsakomur 'svojega' pujska", ker je to skrajšan stavek, ki bi se lahko recimo glasil "Dajmo vsakomur — njegovega pujska", ker smo osebek tega stavka m i in ne "vsakdo ".
Počitniški jezikovni posladek sem našel v Dnevniku (29. 6 ). Tam piše, da so do glavne sezone delavci "uredili obalo" in da obljubljajo tudi poživitev "rastlinja na sami 'obali'." Ker pa pišejo o Blejskem jezeru, naj jih opomnim na pravo rabo, da imajo jezera bregove in ne 'obal'.
Še ena jezikovna spodbuda iz matične dežele. ..Spodbuda, ne tepih", se je glasil neki naslov dne 11. julija, v Dnevniku, kje pa drugje. Najprej sem pomislil, da so stavci naredili kako napako. Ampak v člančiču, ki ga je podpisal France Kmetič, je bilo na koncu povedano, da morajo biti "sedanji dosežki predvsem spodbuda, ne pa tepih, s katerim bi prekrili gnilobo". Le kako pride časnikarju na misel, da zapiše (celo v naslov!) germanizem, ki ga naši jezikovni priročniki še kot napako ne zapisujejo?! Nič čudnega potem, da avtor ves čas tudi piše o 'domačinih' namesto gostiteljih.
DR. TOME JELEM
Po evropskem jugozapadu
Med najtepše in največje evropske trge sodi „Ptace de Katatunya" na drugem koncu Rambte. Ta trg in pa Rambta sta center turističnega prometa trgovcev, mornarjev, postopačev, pa tudi mladine, kjer pleše navdušeno svoj pritjubljeni katatanski koto „Sardano".
Mi smo imeti krasno priiožnost, doživeti barcetonske vodne igre na terasi pred Paiacio Nacionat, nad „Pta-ca d'Espanya" in butvarjem kratjice
smrti diktatorja Franca pa je stopito tem bolj sitovito na dan in španska ustava je morata Katataniji priznati avtonomijo. Tujcu se to najprej pokaže v obtiki dvojezičnih napisov, ki nosijo „oba španska jezika".
Barcetona je tako potna zanimivosti in znamenitosti, da bi napotnite knjigo. Naš postanek v mestu je bit za to pa te prekratek. Morati smo naprej na „Montserrat", največjo kata-tonsko Marijino božjo pot, ki teži se-
		H 3 M	
F ^ JBrtSS		g	
Lj NA ^ n	^ Str 3
p n	
§	X j
BARCELONA
Kristine. Vskiadeno z godbo raznih vetikih sktadatetjev, z mnogobarvni-mi žarometi, igrajo nešteti vodometi čudovite igre. Ni potrebno mnogo fantazije, da vidiš kako ptešejo vite po tabodjem jezeru, se sktanjajo, dvigajo, ti prihajajo naproti, pa zopet bežijo, kakor živa bitja. Redke so priložnosti za tako doživetje.
Ko smo v začetku potovanja rekti, da gremo pogtedat, kaj tiči za .španskimi vasmi", si pač nismo mistiti, da bomo razen resničnih vasi videti tudi .špansko vas" sredi Barcetone na obronku hriba Montjuiha. Tam so arhitekti zgraditi turistično atrakcijo, kjer stojijo hiše in patače kot posnetki znanih in tipičnih stavb raztičnih mest in vasi. V njih pa se vrstijo delavnice in prodajatnice ročnih det in umetnin.
Da so Katatani posebna veja španske narodnosti, smo že omeniti. !z raznih pokrajin je zrasta tekom stoletij enotna država. Obe Kastiiji sta kot izhodišče reconquiste, osvoboditve, igrati seveda posebno vtogo. Iz njihovega ptemstva so prišti kratji, ki so poskušati vsititi Katataniji kastitj-ščino kot enoten španski jezik. Kata-tanija se je borita za svojo svojstve-nost proti Mavrom, Kastitjcem, Francozom in naposted še proti frankovem fašizmu. Ker je stata med državtjan-sko vojno na strani repubtikanske vtade, ki ji je bita priznata avtonomijo, jo je po svoji zmagi Franco udarit s posebno krutostjo. Prepovedat je vsako potitično in kutturno udejstvovanje Katatanov, zabranit tisk, pouk katatanskega jezika in tudi vsako javno uporabo tako v profani kakor cerkveni javnosti. Vse narodno živtjenje Katatanije se je ohra-nito v tistem času samo v itegati. Po
verno od Barcetone. Njeno ime pomeni .razžagano goro". 2e od dateč dobiš vtis, da stojiš pred ogromno kamenito žago, katere zobje štrtijo visoko v nebo. Pod tem skatovjem, visoko med stenami, se dviga bazilika s samostanom in gostišči za romarje, vse kakor prileptjeno ob zid. Mont-serrat sodi med največje romarske kraje jugozapadne Evrope poteg Lurda, Fatime in Santiago de Composte-ta. Mašuje se tukaj v katatanskem jeziku. Čeprav španščine nevešči, smo vendar koj ugotoviti raztiko med obe-mi narečji. Žat nam je močno deževje preprečilo datjši ogted.
Mimo Barcetone, okrog Tibidaba, smo z avtoceste videti še obronke ob-obatskih gričev in Coste brave, v že preobiini meri z nemškimi markami zabetonirano, nekdaj najbotj pritjub-tjeno špansko obato. Mimo Gerone, skozi vrtove, vinograde in kamenite ptanote smo kmatu prekoračiti francosko mejo. Tudi tukaj smo še biti v Katataniji s središčnim mestom Per-pignanom. Ker pa ta det Katatanije pripada Franciji, je tu seveda izbrisana vsaka javna sted za katatanščino, ker .demokratična" Francija v svojih mejah razen francoščine ne pripozna nobenega drugega jezika.
Pri mestu Narbonne nas je sprejeta zopet stara znanka — avtocesta .Languedocienne" proti Montpetlieru, na desni nekoiiko odmaknjeno Sredozemsko morje, in pa .Camargue", stepska pokrajina med tokovi ustja reke Rhone in tagunami, kjer živijo divji konji, ovce in druge stepske Živah.
Mimo starega mesta Artesa, še rimskega porekta, kakor vse v Provenci, kjer je det svojega burnega časa preživet nizozemski stikar Van Gogh,
smo se btižati novemu cilju, mestu Marseitte, nekdanje Marsitije. To mi-tijonsko mesto, drugo za Parizom, je največja in najvažnejša francoska trgovska tuka. Nekoč je stoveto kot najbotj pregrešno in najbogatejše. Mornarji so vnesti pregreho v temne, ozke utice, da se je tam vsidrata kakor podgane v kanatih. Ko so po drugi svetovni vojni porušiti temne hiše stare tuške četrti, je tudi dober-šen det takih podgan izginit. Da je Marseitte bogato mesto, vidiš kot popotnik že na tem, da se v uticah, prenatrpanih z avtomobili, zgubiš v vrvežu. Čez cesto pa je najbolje, da zapreš oči, ker si sicer od strahu ne upaš čez. Pasanti na cestah s svojo raznobarvno poltjo ne morejo zatajiti svojega izvora in domovine. Mesto je že po svojem nastanku posebnega porekta. Ustanoviti so ga okrog teta 600 pr. Kr. Grki iz matoazijske Fokije. V času rimske vtadavine je bilo v sporu med Pompejem in Cezarjem povezano s prvim. Po Cezarjevi zmagi je bito kaznovano in zapostavtjeno. Leta !720 ga je opustošita kuga in pobrata 50.000 prebivalcev. Kot trgovska tuka se je razvita posebno po zavzetju Atgerije, še botj pa po izgradnji Sueškega prekopa. Med drugo vojno je pretrpet Marseille težka bombardiranja z obeh strani.
Nad luko kratjuje na hribu cerkev .Notre Dame de ta Garde" kot mestno znamenje, zgrajena v romansko-bizantinskem stogu. Vrhu cerkve stoji poztačen 10 metrov visok Marijin kip. Poteg .Are de Triomphe", stavo-loka, pomnika na francosko revolucijo in na Napoteonovo cesarstvo, so znamenite stavbe Baziiika svetega Viktorja, stara, detoma porušena katedrala La Major, muzeji in znamenite hiše javne uprave.
Blizu Marseja teži nekdanje gtavno mesto Provence, zgrajeno od Rimtja-nov na temetjih premaganega kettsko-tigurskega mesta kot vojaško taborišče. Ker so tam tudi termalni izviri, so Rimljani imenovati mesto Aquac Sextae. Danes je mesto znano kot ter-matno kopatišče Aix en Provence. Leta 102 pr. Kr. je rimski vojskovodja Marius premagal napadalne Tevtone in jih vrget nazaj proti severu.
Touton, gtavno francosko luko vojne mornarice, smo obšli po vzhodni avtocesti. Cannes, Antibes in druga letovišča, ki takorekoč .brez šiva" prehajajo drugo v drugega, nas spremljajo na poti ob modri obati .Cote d'Azur" proti Nici, središču departementa .Atpes Maritimes". Kot grška kolonija se je imenovata Nikaia. Med preseljevanjem narodov in med saracenskimi vpadi je mesto mnogo trpeto in bito večkrat porušeno. Nica je bita že v drugi potovici prejšnjega stoletja najmodernejše in najbotj pri-tjubtjeno zimsko okrevatišče angleških Lordov in ruskih knezov. Še danes je zimska in zgodnjepomtadanska sezona s svetovno znanim karnevatom zbiratišče vseh bogatašev in snobov. Nekdanje mirne in pritjubtjene promenade so postate danes hrupna avtomobilska dirkališča. V starih rimskih razvalinah in termah in pa v arheološkem muzeju še živi rimska kultura in zgodovina.
Nismo še mimo zadnjih hiš v Nici,
pa smo že zopet v .inozemstvu", v kneževini Monaco. Samostojna državica, ki pa se denarno poslužuje francoskega franka. Obsega 1.5 kvadratnih kitometrov, v gtavnem skalnatega rtiča Monte Carta in tuke. Ko so se Genuezi, Francozi in Španci prepirati o posestnih pravicah nad temi kraji, se je knez Grimatdi pov-zpet kot .smejoči se tretji" do vladarja nad kneževino Monaco. Dunajski kongres je prisodit to mato kneževino kratjevini Sardiniji, od katere se je Grimatdijcem posrečilo doseči popotno svobodo. Knez Chartes III, je teta 1861 prodat Franciji dve naselbini, Mcnton in Requebrune, in z izkupičkom štirih mitijonov Frankov zgradit Monte Carto s kazino, ki ga nekateri danes imenujejo .hudičev tempetj". Za kneza se je pa vsekakor ta investicija izptačata, saj mu obrestuje v tožene mitijone kar zadovoljivo. Lastnik vsega tega je danes knez Rainer III.-Grimatdi, ki je teta 1956 vzet za kneginjo petično ameriško fitmsko igratko Grace Ket-ty. Pri avtomobitski nesreči nad Monte Cartom je izgubita živtjenje in je pokopana za gtavnim ottarjem v katedrah, kjer počivajo vsi čiani družine Grimatdi. Razen tega groba, ka-tedrate, knežje natače, oceanografskega muzeja, smo si seveda ogtedati, tudi Kazino, ki z denarjem zaprav-tjivcev vzdržuje ves ta sijaj. Kazino je načrtovat in gradil teta 1878 francoski arhitekt Charte Garnier, gradi-tetj pariške opere. Pred knežjo pata-čo stoji spomenik kneza Atberta I.; topove, ki so tudi tam razstavtjeni, je poktonit .sončni kralj" Ludvik XIV. Vsak dan točno ob 11 uri in 55 minut se menjava straža pred pata-čo, kar pomeni veliko turistično atrakcijo. Ktjub draginji se tukaj pritok turistov in radovednežev ne zmanjša.
Koj za Monte Cartom smo že na itahjanski meji. Avtocesta se dvigne visoko nad obato, rije iz ene rebri v drugo, iz ene skate v drugo, čez
Le nekateri sopotniki so občutiti sunke potresa, ki je tisto noč stresat srednjo Itatijo. Drugi pač niso raztočevati cestnega trušča od potresnega.
Genova je bita nekoč mogočna in bogata mestna država v Ligurskem zalivu, pritjubtjena tudi kot motiv za razne drame in pesnitve. Danes je najvažnejša tuka severne Itatije v zapadnem Sredozemtju. Mnoga križna potovanja evropskih potovatnih podjetij imajo svoja izhodišča v Genovi, ki je razpotagata in še razpota-ga z vetikimi in komfortnimi prekooceanskimi ladjami. Spominjamo se parnika .Andrea Doria", ki ga je doieteia podobna usoda kot nekdaj Titanic.
Vremenski bog se ni mato znašat nad nami. Ves čas potovanja nam je bil za petah. V Tetodu, Cordobi in na Montserratu nas je hotet kar raztopiti, menda misteč, da smo iz „cu-kra", pa se je urezat. Pri Genovi nas je znova začet zatezovati. Mi pa smo rekti, da mu bomo tokrat raje pokazati pete in šh domov za topto peč. Proti Mitanu, mimo Piacenze, Mantove in Padove se je še kdaj pa kdaj zasmejalo sonce. Od Benetk naprej pa se je dež kar pritepit na našo poslednjo etapo in ni pretrgat svojih curkov tja do doma. Še itahjansko-avstrijska meja ga ni ovirala. Ker pa Furlanijo vsi precej poznamo, se nismo pustiti od dežja preveč žatosti-ti, saj smo imeli seboj recitatorja, ki je moral nastopiti poset in citirati najtepše Prešernove, Gregorčičeve, Zupančičeve in Kosovetove. V Vidmu sta nas tudi že zapustita dva dotenj-ska prijatelja in je tako avtobus zgubit nekoliko na teži. V Zabnicah v Kanalski dolini pa ni šlo več naprej, bil je tam .zapik". Menda je tam pač težko drveti mimo znane Šojar-jeve gostitne in trgovine. Treba se je bito še založiti z zamejskimi dobrinami. Tisti pa, ki si je izbrat ravno ta dan za svoj god, se je morat .rešiti" običajne dotžnosti. Tako smo nastopih zadnjo etapo svojega potova-
MONACO
visoke mostove in viadukte, skozi ne-broj predorov. Vsa ta avtocesta nad San Remom in naprej proti Kolumbovemu rojstnemu kraju Genovi, je zgovorna priča itahjanske gradbene tehnike. Tik pred mestom se spustimo proti luki. Genova, Kotumbovo rojstno mesto, nekdanja tekmica Barcelone, se dviga kakor amfiteater v terasah nad obširno luko Ligurske-ga zativa. V neposredni bližini Kolumbovega spomenika nas je sprejel hotel častitljive starosti. Brez dvoma je dobro grajen, da je še tako čvrst.
nja tja do Cetovca, pa še tudi naprej-Kakor smo se bali, meja res ni zadf* žata dežja, kar naprej je lilo in kapa* to, dokter tudi naši Rožani niso začeti odkapati in se je v Cetovcu .popotni bife" že precej izpraznit — do čvrstih Podjunčanov, ki so imeti naj-datjšo rajžo do doma. Razšh smo se z iskreo žetjo, da se čez teto dni vst tako čih in zdravi spet odpravimo na nov pohod po Evropi. Bo že šlo, saj ni treba vedno in povsod ob po! treh zjutraj vstajati.
KoHff
RAD!0 — TELEV!Z!JA
^..* _____________________
______ A V S T R ! J A !
PETEK. !t.	9 00 Poročila
—	9 05 Za pred$o!ske otroke
—	9 50 Ruščina — 10.0 Živtjenje z etektričnim tokom — 10.15 Če se Kmetje zahvaijujejo — 10.50 Kviz v rdeče beto-rdečem — 11.25 Tom & Jerry — 11.45 Orientacija — 12.15 Aibanija — Od Skenderbega do Enver Hodie — 15.00 Poročita
—	15 00 Buddenbrookovi — 16.00 Erobika za družino — 16.15 Lou Grant — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročita — 17 05 Za predšoiske otroke — 17.50 Don Kihot — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.15 Modna revija
—	21.20 Anneiiese Rothenberger predstavijo meiodije operetnega sveta — 22 20 Šport — 25 20 Poročiia
SOBOTA. 1. 9.: 9.00 Poročiia — 9.05 itaii-janščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10 55 Zmešan za fiimom — 11.55 Nočni studio — 15.00 Poročiia — 15.00 Zmešani Bomberg — 16.55 Peanuti — 17.00 Poročiia — 17.05 informacija z igro in šaiami — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.50 Čas v siiki — 20 00 šport — 20.15 Stavim, da . . —
22.00	šport — 25.00 Nebeški hčerki — 0.00 Poročiia
NEDELJA. 2. 9.: 11.00 šport — 12.00 Ura tiska — 15 00 Angieščina v osnovni šoti — 15 00 Cervantes — kraijevi pustoiovec —
16.50	Živaiski raji — 16 45 Listamo v siika-nici — 17.05 Nenavadna hišna živa! — 17.15 Tao, tao — 17.40 Heimi — 17.45 Kiub seniorjev — 18.50 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.25 Kristus v času — 19.50 Čas v stiki in šport — 20.15 itaiijanska iegenda — 21 15
Pies '84 — 22.45 Gias isiama — 22.50 Nočni studio — 25.55 Poročiia PONEDELJEK. 5. 9.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.50 TV kuhinja — 10 00 šoiska TV — 10.50 Cervantes — kraijevi pustoiovec — 12.00 Žarišče Aipbach
—	15.00 Poročiia — 15.00 Buddenbrookovi —
16.00	Erobika za družino — 16.15 Lou Grant
—	16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročiia — 17.05 Za predšoiske otroke — 17.50 Muppets Show
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 ži: vaiski svet — 18.50 Mi — 19 00 Avstrija danes — 19.50 čas v stiki — 20.15 Ponedeijski šport — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Džerdžap — 22.50 Poročiia.
TOREK. 4. 9.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.50 itaiijanščina — 1000 šoiska TV — 10.50 Boinica ob robu mesta — 11.20 Ponedeijski šport — 12.15 Siike iz Avstrije — 12.40 šiiing — 15.00 Poročita — 15 00 Pot v Baii — 16.50 Top cat —
16.55	Spoznavajmo nevarnosti — prepre-čujmo nesreče — 17 00 Poročiia — 17.05 Za predšoiske otroke — 17.50 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Hoimes & Yoyo — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v siiki — 20.15 Poročiia in ozadja — 21.15 Učiteijica —
22.50	Poročiia
SREDA. 5. 9.: 9 00 Poročiia — 9.05 Tudi pošaiiti se je treba — 9.50 Francoščina —
10.00	šoiska TV — 10.50 Budatosti miadega Karia — 11.55 Možje brez živcev — 12.05 Poročiia in ozadja — 15.00 Poročiia — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Erobika za družino — 16.15 Lou Grant — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče —
17.00	Poročiia — 17.05 čudežna jaboika —
17.50	čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18 00 Pisarna, pisarna — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes in novosti iz Južne Tiroiske — 19 50 čas v siiki — 20.15 Tihi strup — 22.00 David brez frače — Kneževina Liechtenstein — 22.45 šport — 25.45 Poročiia.
ČETRTEK. 4. 9.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.50 Dežeia in ijudje — 10 00 šoiska TV — 10 50 Ziikovec — 12.15
Kiub seniorjev — 15.00 Poročiia — 1500 Moby Dick — 16.50 Secret squirre! — 16 55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročiia — 17.05 Za predšoiske otroke — 17.50 Levo od pingvinov -*"
17.55	Otrokom za iahko noč — 18 00 Prosim k mizi — 18.50 Mi — 19.C0 Avstrija danes
19 50 čas v stiki — 20.15 Vražji fantin ^
21.55	Giydnebourška zgodba — 22 55 Poro-čiia
ORF - KOROŠK! RAD!0 Stovenske oddaje
PETEK, 51. 8.: 14 10 Obzornik — Domo^
SOBOTA. 1. 9.: 9.00 Voščita NEDELJA. 2. 9.: 7.05 Duhovni nagovor Voščita.
PONEDELJEK. 5. 9.: 14 10 Obzornik — Zb"-
TOREK, 4. 9.: 9.50 Domača zabavna g<o*' ba — 14.10 Obzornik — Jazz za vas SREDA, S. 9.: 14.10 Obzornik — Da jih pozabimo — Za stareješe tetnike ČETRTEK. 6. 9.: 14 10 Obzornik — Literat
><X><-0<-000<><><>0000000^00^0-^00000^000^0^^00000000^00 oc><'0^000<>0^00<^0<>0'>0c>^00<>^000^00000<>0^0^000<x>0<><><>000^0<^00 c>ooc<o<>coo^ooco
OD LETA 1393
Pliberški sejem na travniku
NAJVEČJE !N NAJSTAREJŠE LJUDSKO SLAVJE JUŽNIH PREDELOV KOROŠKE
V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. Domači župan g. Mikusch bo načepii prvi sodček piva.
Zvečer velik ognjemet.
OD SOBOTE 1. SEPTEMBRA DO PONEDELJKA 3. SEPTEMBRA 1984
V nedetjo množično srečanje sejemskih gostov iz vseh strani od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča. Na sejmu živahna prosta zabava.
O
O
^OOOOO-OOOO-OOO^OOOOOOOOOO^OOOOOOO^^-OO^OOOOO^O-^OOOO^^O^^-C ^O-OOOOO^^OOOOOOOOOO^O^OO^OOOOOOO^O-O-OOO^OOOOO^OOO^O-^OO oooooooooo<xx>o
ČEVLJARSK) MOJSTER
Valentin Kar nitschnig
P!iberk-B!eiburg
Priznana trgovina s čevlji vseh vrst na glavnem trgu (lO.-Oktober-Platz)
Kupujte pri nas — zadovoijni boste!
GoHBr
BIER
Pliberški sejem na travniku
Pliberk se oteva v praznično obleko, kajti v prihodnjih dneh bo spet stal v znamenju tradicionalnega sejma na travniku. „Jormark", kot ga domačini imenujejo, je najstarejšo ljudsko slavje južne Koroške, poleg tega pa se mesto Pliberk za to priložnost predstavlja s svojo gospodarsko zmogljivostjo.
V tem okviru je v Pliberku več prireditev; pričele so se v centru mesta, kjer so 18. avgusta postavili tržni simbol Pliberka, jutri pa bo svečana otvoritev, ko bo povorka krenila na sejemski prstor proti travniku, kjer bo župan Franc Mikusch z ..načepitvijo" soda s pivom otvoril to sejemsko prireditev z večstoletno tradicijo. Tam bo tudi pozdrav častnih gostov, katerim bo spregovoril tudi pristojni mestni svetnik Stanko Vavti. Kot znano, je pliberški sejem na travniku v prvi vrsti namenjen trgovanju in kajpada tudi razvedrilu in zabavi.
Na pliberškem sejmu na travniku so močno zastopana tudi slovenska gospodarska in trgovska podjetja, ki obiskovalcem nudijo bogat izbor vseh vrst blaga in potrebščin za uporabo v gospodarstvu in gospodinjstvu. V teh dneh pa imajo obiskovalci Pliberka možnosti ugodnega nakupa tudi v tamošnjih trgovinah, ki se s tem vključujejo v sejemsko prireditev. Ob tej priložnosti našim bralcem svetujemo, da obiščejo podjetnike, ki oglašajo v našem listu. Posebej še opozarjamo, da obiščete tudi šotor Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost", kjer boste preskrbljeni z vsem potrebnim, da se boste dobro počutili, kajti naši pliberški pro-svetaši so tudi tokrat poskrbeli za kvalitetno godbo, ki bo igrala za zabavo in ples.
Prepričani smo, da bo tudi letošnji sejem na travniku v Pliberku zadovoljil vse, zato obisk „jormaka" priporočamo vsem, ki iščejo ugoden nakup in veselo družabnost.
LJUBLJANA
LARNAKA
CIPER
VAŠ DOLGOLETNI LETALSKI PREVOZNIK VAS VSAK ČETRTEK POVEZUJE Z LARNAKO NA OTOKU CIPRU — KRIŽIŠČEM POTI BLIŽNJEGA VZHODA IN TURISTIČNIM BISEROM SREDOZEMLJA
Prodaja kart in informacije: AA Ljubljana, Kuzmičeva 7, tei.
061-313 366.
2 LETI NOVA ZADRUGA - 2 LETi NOVA ZADRUGA
K. G.
ZADRUGA
PUBERK
Na „PLiBERŠKi JORMAK " se vidimo v ZADRUG)
[	Tri dni
]	jubilejne in
*	sejemske cene
Nedeljo in ponedeljek non stop odprto
ZADRUGA PUBERK-ZADRUGA PUBERK
TOVARNA
CELULOZE
O B i R
9133 Miklavčevo-Miklauzhof Reberca-Rechberg Telefon (042 38) 504
se priporoča vsem cenjenim dobaviteijem brusnega iesa inžamanja
Kupujemo na panju, ob cesti in franko tovarna
... nacionatisti grozijo
(fM^dljefanje s 7. str^ui)
zna!, da je ljudska stranka dala KHD-ju na razpolago stojala za lepake, medtem, ko je „Volkszei-tung" v sredo s KHD-jevskim oglasom pozivala ljudi k množičnejšem podpisovanju referenduma.
K Živčnost je očitno zajela tudi KHD-jevski štab. Po slabi udeležbi ob začetku referenduma je prišlo do obširnih nočnih plakatnih akcij po vsem južnem Koroškem. Z barvnimi lepaki so prelepili volilne lepake SP, deloma celo VP in to po vsem Rožu, nato ob deželni cesti mimo Tinj in Škocijana, pozneje pa še ob hodiški deželni cesti. Ni jim zadostovalo, da jih stranke niso
naznanile žandarmeriji, in tudi ne da so pustili viseti lepake več kot tri dni: izdelali so še poseben letak na katerem je pisalo „1919 Lan-desvervveser — 1984 Landesverges-ser" in s temi prelepili predvsem socialistične plakate, mnogokrat tudi VVagnerjev obraz. Očividno jim je bila socialistična ..nevtralnost" premalo, želeli so si popolno podporo dežele, kot pač začasa plebiscita!
K Zanimiv je sveda obrobni pripetljaj v Šentjakobu, ki kaže kako ti ekstremno nacionalistični krogi prihajajo v konflikt celo s tistimi silami, ki tradicionalno spadajo v ..domovinske kroge". V svoji podivjanosti so zagovorniki ljudskega
glasovanja prelepili tudi vabila šentjakobske Landjugend na njihov ustanovni občni zbor; To je bito članom Landjugend preveč: počakali so jih ponoči in jih zasačili!
Vsekakor vse te oblike pritiska niso žele uspeha, prispevale so tudi k večji kritičnosti med člani večinskih strank, tako da se je marsikdo še bolj oddaljil od teh krogov.
Tudi VGO proti referendumu
Tudi avstrijsko združenje zelenih je ta teden odklonilo referendum za ločevanje šolarjev po narodnosti. Večina ne more enostavno preglasovati manjšino je poudaril generalni sekretar VGO Wolf-gang Pelikan v ponedeljek v Železnem na Gradiščanskem.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -Začetna ofenziva je uničila nasprotnika
Piše: Justin Polanšek Dobria vas : SAK 0:4 (0:3)
Dobria vas, 250, Ott.
Gote: Jovičevič (9 ), Poianšek (10.), Razcynski (25.) in Velik (75.).
V Soboto so slovenski nogometaši igrali v Dobrii vasi. To je bii njihov letošnji četrti prvenstveni nastop in že kar tretji v gosteh. Po prepričljivi zmagi v Št. Andražu so navijači pričakovali podoben rezultat. Resda SAK v Dobrii vasi dotlej še nikoli ni izgubil tekme, toda tokrat je domačine v pravem pomenu mimogrede pohodil in visoko zmagal. Dobrolčani so pred tekmo precej gob-cali in se širokoustili, a so po tekmi — vsaj nekateri — bili toliko športni, da so priznali ..slovensko" nadmoč. Trener Jagodič je nasprotnika nekajkrat opazoval in prišel do zaključka: ..Moštvo je mlado in se pridno bori. Srednji napadalec se mi zdi najbolj nevaren, zato bom s Sadja-
kom poizkusil eksperiment. Nasprotnika nikakor ne podcenjujem, kljub temu zahtevam zmago, ker smo enostavno boljši." Poleg ..Sadjakovega eksperimenta" kot srednjega branilca (Vorstopper) je prišlo tudi v napadu do novih kombinacij. V moštvo se je vrnil Luschnig z vlogo povlečenega srednjega napadalca, Velik je igral desno in Ratajec levo krilo, sredino pa so tokrat tvorili Raczynski, Polanšek in Jovičevič.
Tekma se je začela proti pričakovanju, kajti gledalci so pravzaprav pričakovali naval domačinov; prišlo pa je ravno obratno, SAK je takoj prevzel iniciativo in poskrbel za strašen pritisk. Že v deveti minuti je Jovičevič po krasni podaji Raczynskega prelisiči! nasprotnega vratarja. Samo minuto navrh sta imela svoj nastop Luschnig in Polanšek, ko sta dvakrat — najprej z nogo in nato še z glavo
—	igrala dvojno in prodrla v kazenski prostor. Lepo akcijo je zaključil Polanšek in po desetih minutah je bilo že 2:0 za SAK! Sledili so trenutki pravega nogometnega užitka. Slovenski akterji so popolnoma nadigrali domačine in pokazali lep in moderen nogomet, ki je navdušil celo gledalce nasprotnega tabora. V 24. minuti so v šestnajstmeterskem prostoru ..foulirali" Luschniga, ki je ta dan igrat zelo kolektivno, in odličen sodnik Ott je brez pomisleka dosodil enajstmetrovko. Roman Raczyn-ski jo je hladnokrvno in zanesljivo izvedel. Tako se je zgodilo, da je tekma bila po pičlih tridesetih minutah odločena. Prezgodaj? Da — a samo za publiko, ker je minila vsa napetost. Za igralce same ne velja noben ..prezgodaj", kajti borba traja
—	in če vodiš še tako visoko — celih 90 minut, nič več in nič manj. Po vodstvu 3:0 se je SAK pomiril, vendar je kljub temu vedno kontroliral nasprotnika. V drugem polčasu sta prišla v igro še Zablatnik namesto poškodovanega Polanška in Lampich-ler namesto Luschniga. Slika je ostala nespremenjena, se pravi, da je SAK bil skozi dominator na igrišču. Za zadnji ..poskok" gledalcev je poskrbel Marjan Velik, ko je po podaji Ratajca v 75. minuti povišal na 4:0. To je bil tudi končni izid, katerega so si igralci tudi v tej višini več kot zaslužili.
Potemtakem je SAK v vzhodni podligi 1984-85 prvič v vodstvu. Zanimivo je dejstvo, da je slovenska enajsterica zabeležila iz treh tekem v gosteh maksimalno število točk (namreč šest) in goldiferenco 9:0.
POSTAVA: Naschentveng, Kreutz, Štern, Woschitz, Sadjak, Polanšek, Jovičevič, Raczynski, Ratajec, Velik, Luschnig.
Jovičevič je dobro pomeri) in že v 9. minuti premaga) vratarja. Tudi ostati trije goti so siediti iz točnih in hitrih kombinacij siovenskih nogometašev.
21. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev
Stovenskega Primorja, Furianije — Juiijske krajine, avstrijske Koroške in Porabja (Madžarske) — 7. oktobra ietos v Portorožu
IDRIJA — Šahovsko društvo Piran bo v okviru letošnjega tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze organiziralo ob 35. letnici delovanja šahovskega društva Piran in v počastitev praznika občine Piran, v nedeljo, 7. oktobra 1984 ob 9. uri v kongresni dvorani hotela „RIVIE-RA" v Portorožu 21. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih
PRV) RAZRED Skupina B
Kostanje : Sebach 6:0 (1:0)
Izredno napadalni domačini so zabili kar pol ducata golov. Lepa in požrtvovalna igra Kostanjčanov. See-bach, lani še v zahodni podligi, gre pot navzdol. Gole so dali Peter štiri, Habernig in Steiner.
Skupina C
Donau : Kotmara vas 2:1 (0:0)
Po štirih kotih so Kotmirčani še vedno brez polnega uspeha. Vsi zadetki so padli v drugem polčasu. Mrazek je bil zaradi ugovarjanja izključen. Gol za Kotmirčane je da) — kot po navadi — Ternjak.
Bitčovs : Treibach 2:3 (1:1)
Bilčovs je doživel tretji sezonski poraz. Treibach je slej ko prej v vodstvu. Za poražence sta zadela Partl in Hobet.
mest in krajev slovenskega Primorja, dežele Furlanije — Julijske krajine, avstrijske Koroške in Porabja (Madžarska).
Na letošnje tekmovanje šahistov so organizatorji povabili 47 moštev s štirih dežel ob meji in pričakujejo udeležbo 20 do 30 štiričlanskih ekip. Turnir bo potekal po Bergerjevem sistemu v eni skupini, če bo prijav-
Skupina D
Gtobasnica : Žitara vas 5:1 (3:0)
Globasnica doma nepremagljiva? V dveh tekmah štiri točke in 9:1. Kar tako naprej! Beliš dva in Wolbl dva sta prava ..golgeterja".
Ktopinjsko jezero : Grebinj 4:1 (1:0)
Po visoki in povsem zasluženi zmagi nad Grebinjem je Klopinjsko jezero prvič prevzelo vodstvo v svojem razredu. Zato je poskrbela Železna Kapla, ki je Rudi odvzela točko. Prihodnje kolo je na sporedu predod-ločilna tekma med vodečima (Ruda : Klopinjsko jezero).
Žetezna Kapta : Ruda 1:1 (0:0)
Kapelčani so se zelo borili in pravzaprav nesrečno oddali točko. Sodnik Rupitsch, ki je bil slab, je rešil Rudo pred porazom, ker ji je nemotivirano dosodil enajstmetrovko. Gol za Kapelčane je dal Germadnig, Rozman pa je z glavo samo za las zgrešil vrata.
Ijeno do 24 moštev ali v dveh skupinah, če bo več kot 25 moštev. Vsak igralec bo imel 5 minut časa za razmišljanje za celo partijo.
Prvi mednarodni šahovski turnir obmejnih mest in krajev je bil organiziran 4. avgusta 1963 leta na prostoru sedanjega letnega vrta v Bovcu. Na dosedanjih dvajsetih turnirjih je sodelovalo 87 moštev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Na vseh dvajsetih turnirjih je sodelovala samo ekipa Nove Gorice. Zanimivo je, da so šahisti Kopra v 18 nastopih na turnirjih zbrali 829 točk in so na prvem mestu, slede: Trst 810 točk iz 15 nastopov, Nova Gorica 761 (20), Idrija 700 (15), Piran 682 (17), Postojna 672,5 (14), Tolmin 603,5 (18), Sežana 578 (16), Ajdovščina 544,5 (14), Anhovo 483 (l3) itd.
ših šest ekip bosta orga-i Primorska šahovska zve-
DOOO nagrajeni, rza oi or-letošnje najbolj množične ije šahistov ob meji kar ripravili in izvedli prire-rošajo vsa šahovska dru-
društvo Piran, Župančičeva 30-1, do 30. septembra letos.

Šmihel v gosteh še brez točke
St. Leonhard : Šmihe) 4:1 (1:0) Reichenfets, 200, Trag).
Go)e: Weber (E), Ragger, Dieter in Franz Riegter oz. Šuter.
Čeprav so se domačini „požviž-gali" na prednost domačega terena -— igrišče obnavljajo, zato so se izognili v Reichenfels —, so tokrat zaigrali dobro in slavili „doma" prvo zmago. Šmihel je nastopil s standardno enajsterico. Vrhnjak je igral od začetka naprej; igralec-trener Mačk ni obul čevljev in je pred tekmo dejal: „Vsaka ekipa mora pred tekmo imeti določen cilj. Brez tega igranje nima smisla. Upam, da bo danes moje moštvo pokazalo borben in učinkovit nogomet ter da se vrnemo domov neporaženi." Na žalost se želja niti najmanj ni izpolnila. Šmihelčani so se predstavili v slabi pripravljenosti in samo prvih 45 minut so se branili dokaj resno. Po odmoru so se do-
mačini pošteno stopnjevali in gostom iz Šmihela zabili še tri komade. Rezultat 4:1 za St. Leonhard je v redu in pove vse. Edini gol za poražence je dal legionar Šuler. Šmihelčani so doživeli drugi prvenstveni poraz iu to spet v gosteh. Vsekakor so na domač h tleh znatno močnejši in uspešnejši, kjer so po dveh nastopih zabeležili prav toliko zmag. V nogometnem žargonu temu pravimo domača enajsterica.
Naslednjič Šmihelčani igrajo doma proti še vedno neporaženemu novincu Weitensfelda, ki je teden prej v St. Leonhardu (torej proti istemu moštvu na istem igrišču) senzacionalno
zmagal s 4:2!
Pričakujemo zanimivo in predvsem napeto tekmo.
POSTAVA: Guetz, Andrej, Šuler, Lopinsky, K. Perchtoid, W. Perchtold, Vrhnjak, Vauče, Krištof, Blažej, Buch-wald.
Drugi zaporedni poraz za Selane
Sete : Annabicht 0:1 (0:1)
Sete (pod Košuto), 200, Glanz.
Go) Schumi (38.).
Smola, nespretnost in neizkušenost označujejo prvi poraz Selanov na lastnem igrišču. Poraz še bolj boli, če si boljši od nasprotnika, če imaš več od igre. Toda kaj to pomaga, štejejo le goli. V začetnih fazah se je razvila previdna in mirna igra, v kateri so Celovčani pokazali svojo
NO GO METNI TERMINI
V	PETEK, 31. AVGUSTA 1984 SAK šolarji : Vetrinj šolarji
ob 17.30 uri na Košatovem igrišču
V NEDELJO, 2. 9. 1984 SAK mladina : Magdalen mladina ob 14.00 uri
SAK pod 23 : KAC pod 23 ob 15.15 uri
SAKI:KACIobl7. uri Igrišče: Kcschat
V	SOBOTO 1. septembra 1984 Šmihel : Weitensfeld ob 17. uri
V NEDELJO 2. septembra Borovlje — Sele ob 17.15 uri
nevarnost. Že v 38. minuti je Schumi povedel goste in poskrbel za zgodnjo odločitev. Do odmora se Selani niso več trudili. Ker so prvi polčas „zaspali", jih je trener Ferav pavzi „zbudil". Končno so domačim zaigrali borbeno in napadalno, a žal pred nasprotnim golom neučinkovito. Vendar je treba omeniti, da je poem strani celovški golman odlično branil, po drugi strani pa so Selam imeli kar precej smole tako, da jim m in ni uspel zadetek. Ostalo je prt 0:1. Selški fantje so „kasirali" svoj drugi zaporedni poraz, še bolj za-skrbljivo pa je dejstvo, da v zadnjih dveh tekmah niso zadeli v polno. Vse to je mimo in treba je misliti na prihodnjo tekmo, ko bo prišlo v Borovljah do takoimenovanega lokalnega derbija. Boroveljčani so se z zmago nad Žrelcem nekoliko opomogli m zdaj hočejo premagat še Selane!
POSTAVA: Užnik, Jakopič, Vrhovec, A. Doujak, J. Čertov, Travnik, F. Doujak (A. Čertov), Olip, Oraže, Hobel, FIribernik (Falle).
BRAUSTATTE
SORGENDORF-
BLEIBURG
(^EE7 BRAUEREI
LJUBLJANA
inex adria aviopromet
BEOGRAD ,
LARNAKA
C!PER
VAŠ DOLGOLETNI LETALSK) PREVOZNIK VAS VSAK ČETRTEK POVEZUJE Z LARNAKO NA OTOKU CIPRU — KRIŽIŠČEM POTI BLIŽNJEGA VZHODA IN TURISTIČNIM BISEROM SREDOZEMLJA
inex adria aviopromet
Prodaja kart in informacije: AA Ljubtjana, Kuzmičeva 7, te).
061-313 366.