C. C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato.   - 28 ottobre 1925.
Posamezna stevllkq 25 stotink.
Izhaja:
vsako   sredo   popoldne
in  soboto  ziutraU
Stane za celo leto l.'i L.
* pol leta     8 L.
« četrtleta   4 L
Za inozemstvo celo
leto 35 L.
Nü naročlla   brez   do-
poslane   naročnine   se
ne mortmo ozirati.
Odgovorni urednik:
Polde Kcmperle.
mmmtzt
št 86        V Gorici, v sredo 28. oktobra 1925.       Leto vui.
Nefrankirana pisma se
ne sprelemajo. Oglasl
se računajo po dogo-
voru in se plačajo v n&-
prej. List   izdala kon-
sorcll
»GORISKE STRA2E*
Tisk Zadružne tiskarnt
v Gorici, Riva Piazzut-
ta št. 18.
Uprava in   uredništvo:
ulica Mameli štev. 5,
<prej  Scuolc).
Jzseljevanje.
Vprašanje izseljevanja postaja v
zadnjerm času v naši deželi vedno
bolj pcreče. Od vseh strani prihtu
jajo glasovi kaho se naši ljudje pot
nckod kar trumoma izseljujejo. V
vasi se govori o težkih časih, dragU
nji, brezposelnosti, davkih in drugih
neprilikah. Nekdo izreče: jaz pu-
stim vse skupaj in grem v Ameriko.
Kot kužna bolezen se zarije ta be?
seda v vso vas. Vse govori o Ames
riki, v zapečkih in pri ognjisčih, v
gostilnah in na dclu razmisljajo in
tuhtajo o dobrotah, ki jih nudi bla-
zena oddaljena dežela. In ne mine
dolgo časa, ko je že pripravljena
skupina moz in mladeničev, ki se
poslavljajo za odhod v tujino. Po*
tern pridejo pisma. Tisti, kateri so
imeli srečo, poročajo na široko in
dolgo o velikih loncih, do katerih
so prišli in pošljejo morebiti tudi
prve prihvanke. Po vasi razburjanje
in sum. Mladi in stari govore o sre?
či, katevo je našel sosedov. Pa je
kmalu zopet zbrana skupina za na
pot v dalnjo, neznano tujino. In bo*
lezen se širi, se vjeda in razjeda
Nihče ne pomisli na one, katerim je
bila tujina trda mačeha, ki pa o tern
radi vzaljenega ponosa ne poročajo,
temveč se zagrizejo v svojo bedo in
molče. Nihče tudi ne vidi, kako do*
mačije razpadajo in prehajajo v
druge roke, kako z amis a vse javno
življenje v vasi. Mrzlica izseljevab
ne bolezni jih je že docela prežela
in jih navavnost meče z rodne
grude.
Te bolezni, ki postaja od dne do
dne nevarnejša in usodepolnejša, se
moramo otrcsti. Priznavamo sicer,
da je naša domača dežela revna in
ponekod tudi zelo skopa. Vemo
pvav dobro, da dobrine, ki jih rodi
in nudi, ne zadostujejo, da bi vsi
mi, ki živimo na njej, sc prijetno zi-
bali v blagostanju. Nujnost vsako?
dnevnega /Avljenja zahteva z vso
neizprosnostjo, da morajo nekateri
rojaki od doma ven v mvzli tuji
svet. Toda ta tuzna pot se mora iz-
vrsiti po  dobro premišljenem  na?
črtu. »Vsakdo je svoje sreče kovač«,
pravi star pregovor. Zato mora
vsak, ki gre v tujino, temeljito pre*
tehtati, kam gre, kako je tarn, kat
mor je namenjen, koliko so vredna
bahava poročila, ki jih je mogoče
čul od kaksnega znanca itd. Cela vrt
sta je vprasanj, katera mora trezen
in previden naš človek vzeti v pre;
tres, predno vzame popotno palico
v roke.
Na dvoje stvari pa moramo ob
tej priliki še posebej opozoriti.
Vsi oni, kateri imnjo doma delo
in zaslužek, naj ostanejo doma. Za;
vedajte se vsi, da je domači krov
najvarnejši in domači kruh najslaj*
ši. Lcp in vabljiv je veliki svet, toda
pri prost emu človeku, ki roma po
njem za trdim delom, nudi od svojc
sijajne zunanjosti zelo malo. VečU
noma ga samo izsesava in izmozgas
va ier ga kot iz^itega beiežnika
vr/.e nazaj ija, odkoder je začel svo-
jo trnjevo pot. Mogoče se sempatja
pripeti, da kdo najde tako imenovas
no »srečo«, ampak neprimerno ves
čje je število onih, katere nam je
tujinu pozrla. Posušite sline, ki pr'u
hajajo, ko slišite o pravljičnem bo?
gastvu tega ali onega amerikanskega
»sirica« in zadovoljite se z zashiž*
kom, ki ga vam daje rodna gruda,
kajti povsod je dobro, doma naj?
boljše, pravi stara resnica.
Proti brezmiselnemu izseljevanju
govori pri nas še drug, vazen vzrok.
Nas julijskih Slovanov je razmero?
ma malo. Nevarnost je preteča, da
vtonemo v tujerodnem morju. Ta
nevarnost se z izseljevanjem naših
ljudi in priseljevanjem drugorod*
cev seveda občulno veča. Naša sve:
ta dolžnost pa je, da ostane ta naša
zemlja, ki je prepojena s krvjo in
znojem naših pradedov, od katerih
smo jo podedovali, vedno naša. Za*
to še enkrat: ne zapuščajte lahkot
miselno svoje domačije! Vam pa, ki
vas sila razmer vrže v tuji svet, bodi
naša lepa, solnčna domovina vedno
v duši in srcu! Ljubiie jo in ostanite
ji zvesti!
Kaj se godi po svetu?
(Piše poslanec Besednjak.)
Zürich, 23. okt. 1925.
Da se je istočasno z našim zbo*
rovanjem v Ženevi vršil tudi zgo-
dovinski sestanek evropskih držav*
nikov v Locarnu, ni bilo ußodno za
narodne manjšine. Locarno je po=
stavil manjšinski kongres nekoliko
v senco. Toda kljub tcmu ic bil od*
mev ženevskih posvctovani nepri*
memo večji, nego je bilo pričako*
vati. O zborovanju manišin so po*
ročali vsi švicarski listi in tudi čas-
niki iz Francijc, An^lije in Nemči-
je. Nekateri so posvetili kongresu
posebne članke, ki so skoro brez iz*
jeme ugodni naši stvari. Omeniti
hočem tukaj dnevnik »Züricher
Zeitung«, »Journal de Geneve«,
»Der Bund«, »Journal des Debats«,
»Neue Freie Presse« in »Frankfurt
ter Zeitung«. Ugledni švicarski list
»Neue Züricher Zeitung« ie posve*
til naši stvari kar tri članke, med
temi uvodnik izpod peresa svctov*
no znanega pedagoga prof. Fr. W.
Focrsterja, ki je toplo pozdrayil
zborovanje narodnih manjšin in
prišel nalašč v Ženevo, da more sle*
diti od blizu našim razpravam.
Po končanem delu so bile napisa*
nc tudi kritične sodbe v zborovanju
ter o izgledih, ki jih ima organi?
zacija evropskih narodnih manjšin
za bodočnost. To bi utegnilo našo
javnost najbolj zanimati, kajti ja*
sno je, da se je v Ženevi delo manj*
šin komaj pričelo in da iih čakajo
največje naloge šele v prihodnosti.
Omeniti hočem v tei stvari sod*
bo, ki jo je izrekel 23. oktobra
edennajvečjih nemških dnevnikov
»Frankfurter Zeitung«.
»S plamenečimi obtožbami« —
pravi list — »bi zborovanie ne bilo
doseglo svojega namena, kaiti smo*
ter je bil vplivati na vlade večin*
skih držav bolj s prepričevalno be*
sedo. Misel voditeljev kongresa je
pač ta, poskusiti pri vladah najprej
s pozivom na njihov razum. Vse*
kakor je treba po dosedanjih izku*
stvih prccej dvomiti, da bi mogli od
te poti mnogo pričakovati. Čim se
pokaže, da po tej poti ni mogoče
doseči glavnega smotra, to se pravi
odstraniti krivicc, ki se gode manj*
šinam, ne bo mogel več drugi ali
tretji kongres prepreeiti tega, kar
se je zdelo to pot še nevarno in ne*
prikladno: treba bo tcdaj govoriti
bolj določno. Sele tedaj, ko bo kon*
gres postal vsaj pri enem delu ve*
činskih držav nepriljubljcn, se bo
morala izkazati njegova življenska
moč. Preizkušnjo bo prestal le te*
daj, ako bo tudi v težkih razmerah
ohranil tisto sijajno enotnost, ki jo
je dokazal s tern, da se ie sestal in
srečno izvršil svoja posvetovanja.«
Beseda o koroških Slovencih.
»Seveda ni povsem izključena
možnost, da bo že sedan ie zborova*
nje prineslo ncko zboljšanie v raz*
mere narodnih manjšin. Pokazala
se je namreč vsaj pri znatncm dclu
vdeležencev najboljša volia, vpli*
vati v duhu vzajemnosti na večin*
ske vlade lastne krvi; da bi zapusti*
le pot nacionalističnega boja ter se
odrekle politiki preganjanja in vni*
čevanja drugorodnih manišin. Bil
sem sam priča razgovora med
ncmškim poslancem iz Jugoslavije
in koroškim Slovcncem, ki sc je pri*
toževal, da niso pustili koroškim
Slovcncem niti ene narodnc sole in
da ni mogoče svobodno zahtevati
slovenske sole, ker te proglasijo za
»hujskača« in te preganjajo in ši*
kanirajo. Nato jc odvrnil Nemec:
»Voditelj mora take stvari pač pre*
nesti, kakor so jih prcnesli nemški
voditelji v Jugoslavia. Toda če je
položaj res tak, bodo Nemci iz Ju*
goslavije priobčili te pritožbe svo*
jim sorojakom v Avstriji.«
Na zborovanju se je govorilo
sploh mnogo o duhu sporazuma in
vzajemnosti. Ako se ta moralna za*
hteva spremeni v resnična dejanja,
potem se bodo videlc vsekakor
knifilu dobre posledice.«
»Manjsinski kongres ic prepo*
trebna dopolnitev tega, kar se jc
sklenilo v Locarnu. Rekli bi lahko,
da se je isto vprašanie načelo isto*
časno z dveh strani. Na eni strani
zastopniki velikih narodnih držav,
ki sklepajo pogodbo za ohranitev
miru, na drugi strani stoic vodite*
lji majhnih, od svojih narodov iz*
luščcnih ljudskih drobcev. ki žive
pod tujimi vladami, izložcni nevar*
nosti narodnega vničenja, in ki so
izkusili in izkušajo še dnevno na
lastni koži, kakšnc sadovc rodi duh
narodnc ncstrpnosti in pohlep po
politični nadvladi. Oni so rcsnično
poklicani, povedati državnikom
vclesil in članom Zveze narodov,
da človeštvo nc more več živcti po
dosedanjih političnih načinih.«
Nacionalizem nas je pritiral
do prepada.
»Duh, ki gospoduje v državah, se
mora sprcmeniti. Prenapeto načelo
narodnosti nas je pripelialo na rob
prepada.«
Šele, ko bodo države spoznalc,
da z nacionalizmom le samim sebi
škodujejo, bo zagotovliena narod*
na strpnost.
Te misli je kongres izrazil v for*
melni zahtevi po svobodi narodne*
ga prepričanja in pripomniti mora*
mo, da se zahteva narodna strp*
nost od vseh držav, v katerih me*
jiih žive drugorodne narodne skit*
pine.
Države morajo vzeti nase dol*
žnosti, da zagotove narodnim
manjšinam kot celotam svobodni
kulturni in gospodarski razvoj. S
tern je izražena v obliki načela ista
zahteva, ki je bila stavljena na
zadnjem zasedanju Zveze narodov:
naj se raztegnejo dolžnosti do na*
rodnih manjšin na vse državc, ta*
ko na primer tudi na fašistovsko
Italijo.«
»Žveza narodov in nicno tajni*
štvo ni bilo zastopano na zborova*
nju. Toda čcprav opominov najbrž
ne čujejo radi v palači Zvcze naro*
dov v ulici Quai du Lčman, bo glas
narodnih   manjšin,    ako    ohranijo
svojo enotnost in strnjenost, ven*
dar močan dovolj, da ga ne bodo
mogli dolgo presliscvati.«
Zelo mnogo ali zelo malo.
»Vzdržati enotnost bo seveda ze*
lo težko tcdaj, ko bo treba preso*
jati razmere v posameznih deželah
v luči velikih načelnih zahtev, ki so
bile stavljene, čeprav bo ostala sa*
moodločba narodov še nadalje ob
strani.«
»Kar so (v Ženevi) razpravljali
in sklenili, pomeni lahko zelo mno*
go ali pa malo. Iz tega nastane la*
hko tudi prcokret v evropski poli*
tiki.
Svobodno narodno prcpričanje,
narodna strpnost — to doni kakor
budilni klic nove dobe po vseh
blodnjah nacionalistične razdraže*
nosti.
Naravnost idcalnc razmere Svi*
ce, ki so jih tudi na tern zborova*
nju zopct po pravici slavili, bodo
kljub nasprotovanju in poklicni
prevzetnosti nacionalističnih politic
kov morale vendar postati veliki
zgled Evrope povsod, kier sta uso*
da ali zemljepis postavila liudstva
različncga rodu na isto grudo.«
»Svoboda in pravica za vse, to
more biti cdino merilo, po katerem
sc imajo meriti stvari. Zborovanje
se je takorckoč proglasilo za' stalno,
s tcm da je ustvarilo stalni odbor.
To je dobro in daje upanje, da se
tukaj (v Ženevi) ni vžgal samo ben*
galičen ogenj lepih bescd. Razvna*
me naj se v stalen plamen in v sve*
tovni zgodovini bi nc bil to prvi pri*
mcr, da so majhni in šibki započeli
novo dobo: »misli, ki prihajajo na
nožicah golobov, vodijo svet'.«
Zdelo se mi je primerno sezna*
niti naše čitatelje s temi tehtnimi
izvajanji znamenitega nemškega
dnevnika.         ____
Locarnske pogodbe so srečno
dospele k zaključku. Zdai imajo
besedo pa ljudski zastopniki po dr*
žavnih zbornicah ali priznaio, kar
so državniki podpisali ali iim to ne
bo po godu.
V Londonu, Parizu in Rimu naj*
bržc ne bo zaprek. Drugače je pa z
Nemci.
Nemška odposlanca dr. Luther in
Stresemann sta žc v Ženevo dobi*
vala od nemških nacionalcev gro*
zilna pisma, naj se nikar ne spušča*
ta v pogajanja s smrtnimi nemški*
mi sovražniki Francozi. S temi
grožnjami so hoteli nemški zagri*
zenci prcprečiti, da bi se Nemčija
pogodbenim potom odrekla Alza*
ciji in Loreni. V drugi vrsti pa vi*
dijo že v duhu silno zvezo Nemči*
je z Rusijo, prcd katero bodo tre*
petali Angleži in Francozi. Sladki
dan osvete bo tedaj napočil; zato
proč s takimi pogodbami, ki vežejo
Nemccm rokc. Tc nacionalistične
sanje so nemški narodni zagrizenci
hoteli uresničiti s svojimi grožnja*
mi in prctnjami v Locarnu.
Ura dela, ne dan osvete!
Nemški državni kancler in nje*
gov zunanji minister Stresemann
se pa nista dala preplašiti od takih
bojnih glasov. Videla sta prcd sc*
boj nemško ljudstvo izmučeno in
izsesano vsled vojnih daiatev do
mozga; nemško zemljo, ki čaka de*
lovnih rok; silne množicc nemške*
ga proletariata, ki komai hrani se*
be in družine, a sc vendar trudi in
poti, da reši Nemčijo sramote in
pogina. Nemška ministra sta tudi
vedcla, da bi nemška nacionalna
stranka rada povlekla nemško re*
publiko v vrtince zmed, da bi tako
Stran 2.
_»GORIŠKA STRA2A«
prišla do svojih starih sklenov, do
monarhije in moči vojaških tcr ve?
leposestniških slojev. Sai niso vo?
ditclji nemških nacionalccv grof
Westarp, general Ludendorff, admi?
ral Tirpitz in vrsta dru.üih rrič več
kot lc dolga roka odstavljenega Ho?
henzollernca Viljema.
Ko sta se vrnila nemška odpo?
slanca domov in izjavila, da so po?
godbe podpisane, je završalo.
Naskok na vlado.
Nemška nacionalna stranka, ki
šteje v parlamentu 111 poslancev,
se je zbrala na posvet. Na tem se?
stanku jc bilo sklenjeno, da stran?
ka nc prizna locarnskih pogodb,
ker so zanjo nesprejemljivc. Ob?
enem jc vodstvo stranke dalo ukaz
svojim ministrom, nai odstopijo.
Nemški nacionalci so namreč po?
slali v vlado tri ministre: Schiele ja
kot notranjega ministra, von Schlic?
bena kot finančnega in Neuhausa
kot gospodarskega ministra. Ti so
takoj podali ostavko, ki ic bila tudi
sprejeta. Nemški nacionalci so mi?
slili, da je s tem zadan smrtni uda?
rec Luthrovi vladi. Toda zgodilo
se je ravno obratno. Določili so ta?
koj namestnikc odstopivšim mini?
strom in vlada jc sklcnila, da osta?
ne. Naskok na vlado se ie torej
izjalovil.
Nemški nacionalci upaio, da bo<
do v zbornici več zalegli.    Ncmški
demokratje in socialni demokratje,
najmočnejša ncmška stranka, so
sc obotavljali sprejeti v zbornici
sami na sc vso odgovornost za lo?
carnske pogodbe. Dejali so, da bo?
do v tem slueaju šli ncmški nacio?
nalci med ljudstvo in udarjali na
narodno struno. Na ta način bi pri
prihodnjih volitvah imeli večino ne?
razsodnih množic za sabo.
Berlin je izpregovoril.
V pondeljek je izbirala nemška
prestolica svoje občinske može. Od
izida tch volitev je bilo precej od?
visno, kako sc bo končal boj med
desnico in levico za locarnske po*
godbe.
Najvec glasov so dobili socialni
demokratje. Pri občinskih volitvah
1. 1921. so imeli 46 glasov, zdaj so pa
dobili kar 75 scdežev v mestni hiši.
Nacionalci so pa dobili komaj 47
občinskih svctnikov. Te številke so
bile mrzel curek na razgrete nacio?
nalistične glave. Spoznali so, da
ljudstvo ne drvi tako za niimi kot
so si mislili. Republikanska misel je
šc vedno močna in evrsta: to bo
vplivalo tudi na monarhistične
stranke, da bodo svoje maščevalue
načrte za nekaj časa spet spravilc
v omare. Med tem časom pa bo
morda prešinila človeštvo zavest,
da je treba zdaj qraditi, ne misliti
na krvno osveto.
DNEVNE VESTI.
Pridite in poglejte!
Eden največjih lirikov ncmškcga
naroda je bil Gerhard Hauptmann.
Njegova slava je tolika, da so mu
priznali celo Noblovo nagrado. Vsa
njegova dela preveva nežna lirika,
ki človeka prestavi na nek drug lep?
ši svet kot jc ta. Goriška »Mladika«
bo na praznik Vseh svetnikov po?
dala eno izmed pesnitev tega nem?
škega lirika. »Hanice pot v nebesa«
ji je naslov. Vsebina je prav primer?
na razpoloženju bližajočih se dni,
ko se spominjamo svojih dragih
ranjkih:
V   viharni  decemberski  noči  se
vračajo siromaki v ubo/nico,   kjer
se v prepiru, zavisti in klefvini po?
kirie tudi njih moralno uboštvo.
V  sobo prinese učitelj Bogdan si?
roto Hunico, ki je iz strahu pred oc?
mom zasla v ledeni poiok.
Pride zupan, zdnnmik in strežni?
ca Maria. Deklica v bolečinuh tre?
peta in v sanjah gleda prikazni: be*
snega očma, ki jo hoče nretepati in
materino prikazen, ki jo je prišla iz
onega sveta tolaiit.
Vizija traja v drugem dejanju dm
\je. Dekiici se sanja, da pride ponjo
mati, ki naroči smrti, nai jo umori.
Pridejo angeli in jo oblečejo ter po?
ložc v trugo. Vaščani, med njimi
učitelj Bogdan z ofroci in uboz.ci,
jo pridejo kropit.
Tudi pijani Jerin je prišel domov,
nevedoč, da je Hanica umrla. Raz?
graja in tolče — a med tem — pride
Kristus v podobi tujca in mu do*
kaxe, da je bil morilec svoje pa?
siorke. V obupu se zidar obesi.
Kristus obudi mrtvo Hanico, lju?
dje prestrašeni zbeže. Pridejo angeli
in spremijo dekle v nebesa med pre?
pevanjem.
Ko vizija neha, se deklica, ki je
vse to sanjala, krčevito strese in pri?
čujoči zdvavnik ugoiovi — smrt. —
Naš glasbenik Vodopivec je to
žaloigro še okrasil s primerniihi
glasbenimi točkami. Priljubljeni te?
norist Joško Bratuž bo pa navrgel
dvoje lepih samospevov. Prireditcv
se priene ob 5. uri in pol v Marzini*
jevi dvorani, nasproti semenišča.
Še enkrat: pridite in po.^lejte in ne
bo vam žal.
»Naš čolnič«
izidc pred prazniki. Nekai zaka?
snele tvarine smo morali odložiti
za prihodnji mesec. Dopisniki naj
pošiljajo prispevkc najkasneje do
20. vsake^a meseca.
Vpisovanje  v  obrtno=nadalievalno
solo v Mirnu
bode 1. in 2. novembra t. 1. od 10.
do 12. ure.
Ker je v današnjih dneh    nujno
potrebna strokovna    in    iezikovna
, izobrazba, priporočamo   vsem    na*
šim rokodelcem    in    obrtnikom    v
Mirnu in okolici,    da vpišeio v to
šolo vse svoje    vajence in vajenke
(deklice).
Poučujejo se izključno strokovni
predmeti, obojejezično dopisovanje
in knji^ovodstvo po 10 tedenskih
ur (ob nedeljah in dvakrat v tednu
ob vcčernih urah.) Ponk je obvezen.
Prošnja.
Podpisano išče v nakup ali na
posodo knjižico »Catechismus ali
poduzhenje eni.^a Christiana u tih
narbel potrebnih shtukih te ker?
shanske vere.« Paulus Fr. Claphse.
Tomajski fajmoshter. 1743. — Ka?
toliško tiskovno društvo v Gorici,
Riva Piazzutta 18.
Kaj pise Mussolini?
V fašistovsekm časopisu »Gcrar?
chia« z dne 24. t. m. piše ministrski
predsednik Mussolini v članku pod
naslovom »Elementi di storia« o
nekaterih glavnih točkah fašistov?
sketja razvoja. Med dru.^im ie zani?
mivo tole po^ilavje: »Dru^a točka,
ki je potrebna razjasnila: nasilstva
(la violenza). Zadnji doßodki v
Florenci so to stvar napravili za
važno. V svojem ß^voru v Augu?
steju (ob predzadnjem velikem za?
sedanju fašistovske stranke. Op.
ured.) sem jjovoril jasno: nasilstvo
je nravno opravičeno, če je priklad?
no, kirurijično in viteško. Toda ko
ima revolucijska stranka oblast v
rokah, mora biti nasilstvo kot sred?
stvo popolnoma »državno«. Stran?
ka se mora omejiti na to, da napra?
vi »simpatično« razpoloženjc za iz?
vajanje tcga državne.^a nasilstva.
Zasebno, posamieno in nenadzoro?
vano nasilstvo pa ni fašistovsko.«
Dalje pravi, da ima z^odovina vseh
revolucij tudi po nekai črnih stra?
ni. Toda »majhna nasflstva izza po?
hoda na Rim so po vladnih kora?
kih, ki so v resnici opoziciio strli,
preveč škodljiva, da bi iih še na?
dalje trpeli.«
Vatikansko Ljlasilo »Osservatore
Romano« pripominja, da stoji gle?
de »nasilstev« na svojem krščan?
skem stališču, priznava pa, da sku?
ša Mussolini svoje vrste discipli?
nirati.
ŠkoFovsko   zborovanje v Zagrebu.
Od 13. do 19. t. m. so zborovali
vsi katoliški škofje Ju^oslavije v
Za^rcbu. Na tem zborovanju je
bilo sprejetih več. zahtev. ki bodo
odloeilnc^'a pomena za versko?kul?
turne razmere ju.uoslovanskih ka?
toličanov. Važcn je posebno ta
sklep: Vse katoliške or^anizacije,
ki po škofijah že obstoje, je treba
ohraniti ter jih podpirati; mora jo
se še trdneje zvezati v složncm so?
dclovanju in naj se v ta namen u?
stanovi Vrhovni svet vseh krščan?
skih oraanizacij. Žkofje so tudi
sklenili, naj se izda rimski obrednik
v živem narodnem jeziku. Odlocno
so nastopili proti zapiranju katoli?
ških zasebnih učnih zavodov ter
proti smotrenemu upeljevanju
brezverskega duha v solo, kot jc to
I začel bivši  prosvctni minister Pri?
bičevic. Ravnotako odločno so se
tudi potegnili za katoliške mladin?
ske organizacije, ki so iih frama?
sonski ministri začeli preganjati.
Vse te svoje zahtcve, obenem s po?
zivom, da se država zavzame za
bedni položaj duhovščine, so po?
slali na vlado. — Škofje stoje na
braniku za pravice in uveliavljenje
katoličanov in njih Cerkve.
Mali Moric.
Goriški list »La Voce di Gori?
zia« je v nekem napadu na »Stra?
žo« dokazoval, da bo naš list kma?
lu izginil, ker ima itak vsak dan
manj naročnikov. Vabimo dopisni?
ka omenjenega lista, ki se tiska, ko
jc naklada najvcčja vtisoč pet?
s t o izvodih, naj se prepriča pri
našem upravništvu, kako zapušča?
jo zvesti »Stražini« naročniki svoje
glasilo.
Nov šolski praznik.
Minister prosvete je izdal okrož?
nico, kjer odreja, da se mora po
vseh šolah praznovati dan 28. ok?
tobra. Ta dan so fašisti zasedli
Rim. Temu primerno se mora jo vr?
šiti po šolah tudi svečani govori.
Mestno županstvo
opozarja vse lastnike vrtov, parkov
in nasadov, naj zbirajo ter vniču?
jejo mešičke gosenice »Processio?
naria« po smrečju in borovcih.
Vničiti se morajo ti škodljivci
do 30. t .m. sicer zapade dotičnik
strogim kaznim. Oblastva pa bodo
dala na lastnikove stroške izvršiti
očiščenje.
Po zborovanju v Ženevi.
O zborovanju narodnih manjšin
v §vici so pisali, v kolikor smo
mogli mi zasledovati, nastopni listi:
»Pester Lloyd«, »Frankfurter Zei?
tung«, »Vossische Zeitung«, »Jour?
nal dc Geneve«, »Der Bund«, »Ga?
sette de Lausanne«, »Neue Freie
Presse«, »Deutsches Volksblatt«,
»Tagespost«, »Die Menschheit«
»Neue Züricher Zeitung«, »Jour?
nal des Debats«,, belgrajska »Politi?
ka«, »Slovcnec«, »Jutro«, »Sloven?
ski Narod« in »Landsmann«.
Pašič daje ukore.
Zadnje čase pišejo opozicionalni
listi v Jugoslaviji, da tudi v radi?
kalnem klubu poka.* Poslanci da že
nočcjo biti vcč slepo pokorni vsem
poveljem strankinega predsednika.
Zato jih /e ni nekaj glasovalo za
razne radikalne predloge. V petek
so imeli radikali svojo seio in tu je
stari Pašič ostro prijel vse tiste, ki
ga ne ubogajo. Obenem jc naznanil,
da tisti poslanec, ki ne bi prišcl
trikrat na sejo, neha biti poslanec.
E, trdno drži še »čiča Baja« vajeti
v rokah.
Za »senk«.
V imenu Rima je mestni komi?
sar podaril Mussoliniju ob tretji
obletnici tašizma majhen kip prve?
ga rimskega cesarja Augusta. Iz?
virnik tega kipa hranijo v muzeju
na Kapitolu.
Misijonski koledar
za lefo 1926,
VII. letnik. Izdala in založila 'misi?
jonska družba sv. Vine. Pavelskega.
Naroča sc na Gradu v Mirnu, ali v
knjigarni K. T. D. v Gorici. Stane
4 lire.
Kristusa žeja po dušah — in člo?
veške, zlasti poganske duše hrepene
po njem, pa tako malo je apostol?
skih sre, ki bi tem hrcpenečim sr?
cem kazale pot k božjemu Zveličar?
jevemu sreu. To izraža naslovna sli?
ka tega prekrasnega koledar ja.
G. urednik sam in vsi njegovi ide?
alni sotrudniki, misijonski pisatelji
in pesniki doma pravtako kot slo?
venski misijonarji in misijonarke v
daljnih misijonskih deželah so
zbrali s\7oje najboljše sile, da bi s
pričujoeim koledarjem misijonsko
zanimanje in žrtvovanje med Slo?
venci Ie še bolj poživili in utrdili.
In naše skromno mnenje jc, da bo?
do svoj vzvišeni namcn popolnoma
dosegli. Kako tudi ne? Saj si v na?
ših razmerah skoraj ne morerao mi?
sliti obsežnejšega, zanimivejšega,
raznoličncjšega, za pamet, sree in
oko prijetncjšega misijonskega ko?
ledarja.
Ljubiš lepc slike? Tu jih najdes
okrog 100 najrazličnejših iz raznih
dclov sveta.
Ali si želiš razširiti duševno ob?
zorje? Beri ta koledar od prve stra?
ni do zadnje, ki jih je 112. Na vseh
straneh jc lc zrnje in zrnje, nie
praznega govorjenja. Niti človek
brez vere ne bo mogel odložiti knji?
ge, nc da bi jo vso prebral; čutil bo,
da ob njej raste.
Te micejo lepe pesmice? Skender
ti je zapel: »Misijonske romance« in
še mnogo drugih.
Bi ? li rad vcdel, kaj je ljubezen
do bližnjega, o kateri mnogi govo?
rijo in pisejo, pa jo lc malokdo ima?
Beri životopis p. Damijana, aposto?
stola gobavccv, in zgodbo o tjencin?
skih mučenkah.
Ali te ne zanima, kaj je prav za
prav z misijonsko razstavo, o kate?
ri je pri otvoritvi rekel »sv. oče«,
da se mu sree siri od veselja, ko ču^
je, da je urejena, in o kateri si že
tu in tarn bral katero misel, zlasti
morda to, da je največja svetovna
zanimivost v svetem letu? Tudi to
izveš v koledarju.
Tn potem te morda zanima, kako
in kaj je z našimi misijonarji in
misijonarkami, n. pr. s p. Kereccm,
p. Avbljem, p. Musarjem, s. Rasa?
elo, s. Ksaverijo in s. Lucino, ki je
že 20 let med črnci? Ti in še drugi
so naši, so naša največja dika in
ponos. Toda kdo so? in kje? in kaj
delajo? Beri Misijonski koledar.
Kaj pa z misijonskim gibanjem na
Slovenskem? Ali smo Slovenci že
razširili svoje oči in srea čez našo
najožjo, tako majhno domovino?
Ali smo že zaslutili, da je ves svet
naš in da smo tudi mi soodgovorni
za to, ali je svet v temi in sovraštvu,
ali pa v luči in ljubezni Kristusovi?
Tudi to zveš v koledarju.
Toda poleg vsega tega in še —
»Raznega« — in »Tega in onega« —
in »Veselega« — in zanimivih »U?
gank« boš s pomočjo tega koledarja
rešil tudi uganko, zakaj neki se ne
tudi mi goriški Slovenci malo bolj
pobrigamo za misijonsko delo. Ne?
vsiljivo nam kliče ta vzorni kole*
dar, da zato ne, ker mislimo le na
to, da nas čevelj tišči, čeprav so na
svetu milijoni »da cna ccla milijar?
da, ki jo trapi jo satanske oblasti po?
leg vse gospodarske, socialne in kul?
turne mizerije.«
Z nakupovanjem in vestnim pro?
učevanjem tega koledarja, z agita?
cijo za naše vzorne »Katoliške mi?
sijone«, s temeljito pripravo na mU
sijonske dneve, ki bodo po vsej
naši deželi od 3. do 6. januarja, ho?
čemo pokazati, da je v nas še toliko
krščanske ljubezni, da se upamo pri
vseh žrtvah za naše domače zadeve
veliko žrtvovati tudi za nadaljeva?
nje Kristusovega poslanstva med
najrevnejšimi poganskimi rodovi.
Uredništvu »Misijonskega koleda?
rja« in »Katoliških misijonov« pa
izrekamo našo zahvalo in zasluženo
priznanje.
»GORISKA STRATA«
Stran 3.
Pretrgana zveza med južno Afriko
in svetom.
V  južnoafriških angleških prista*
niščih so začcli mornarji    stavkati.
Vse lukc so polnc ladii vseh mogos
čih vrst, ki ne morejo odpluti radi
mornarske stavke.    Soproga   mini?
strskega  predsednika    južnoafriške
anglešek kolonije nc more odpoto-
vati v London za nobeno ceno, co-
pray ponujajo mornariem    mastne
nagrade. Casopisi pripominjajo, da
še celo med svetovno voino ni bila
na  tak  naein  pretrgana  pomorska
zveza med južno Afriko in ostalim
svetom.
Prezgodnje veselje.
Pred dobrim tednom smo še vsi
verjeli, kaksne silovite zmage so si
priborili Francozi in Spanci v Ma*
roku. Toda kdor se zadnji smeje,
se najbolje smeje. Zdaj prihajajo
iz severne Airike drugačne vesti,
ki pravijo, da so francoske in span?
ske eete dosegle le malenkostne
uspehe. Še Aidir in pogorje Bibane
je Abd*el*Krim dobil nazai.
Kaj so se zmislili!
Te dni so se zbrali na Dunaju
sami stari plemenitaši, grofje, ba*
roni, generali in podobne vrste lju*
dje, ki so sklenili, da moraio spct
priti stari easi. Poljska, češka, Ju*
goslavija, Madžarska in Avstrija
se morajo zopet združiti v eno mo*
narhijo pod habsburškim cesarjem.
Na svoja stara mesta bi zopet radi
prišli ti gospodje.
Slika današnjih dni.
V  Avstriji, pravijo, bo prihodnje
leto še vee brezposelnih kot letos;
vee jih bo kar 60.000.    Za vseh teh
150.000 brezposelnih bo država zo*
pet porabila 140 mlijonov šilingov.
Dočim pa delavstvo sploh dela nc
more dobiti, je v Avstriii    še   vee
bančnih    uradnikov in ravnateljev,
ki zaslužijo ogromne svote, kot jih
je bilo doslej. Vsi ti preštcvajo de*
nar, ki je iztisnjen iz dclovnih rok.
Dijaške mednarodne zveze.
Današnje dijaštvo kaže veliko
delavnost. V vsaki deželi ie menda
toliko dijaških udruženi in glasil
kot še malokdaj. Dijaških medna*
rodnih zvez je pa kar šest: katoli*
ška Pax Romana, socialistiena di*
jaška internaeionala, mednarodna
dijaška zveza (FUI), »mirovna«
mednarodna zveza Corola Fratres,
mednarodno dijaško delo (ISS) in
mednarodna zveza diiaških delov*
nih društev (CIE).
Za vrtoglave.
Bilijon je milijon milijonov.
Hitro in mnogokrat napišemo
in izgovorimo to številko —
1,000.000,000.000 — vendar ni člo*
veka, ki bi mogel šteti do bilijona.
Recimo, da steje kdo 200 v eni mi-
nuti, potem bi naštel v enem letu s
365 dnevi le 105 miliionov 120.000.
Do cnega bilijona pa bi moral šteti
celih 9512 let. Jn naj števec porabi
vsaki dan po 12 ur za spanje in
okrepčanje, bi rabil torei za štetje
bilijona 19.024 let. Bilijon je tedaj
število, ki si ga od daleka nc more*
mo predstavljati.
Plačaj, ljudstvo!
Vojna v Maroku in Siriji je po*
žrla Franeozom že 1 mil jar do in
116 miljonov frankov. Ministri si
mislijo: »Bo že »sulk« dal denar za
nas in za vojne.«
»Lust« general.
Gabrijelu d'Annunziu so pred
par dnevi poklonili krasno sabljo
kot gencralu zrakoplovstva. Listi
pristavljajo obenem, da ie pesnik
zelo marljiv in vstaja že ob šestih
zjutraj.
Krvavi francoski računi.
Francozi poročajo v svet o svo*
jih junaštvih v Siriji in Maroku.
Doslej pravijo, da imajo že 2800
mrtvih in 18.000 ranjenih; najbrže
jih bo še kaj vee. V Locarnu so pa
bajc te dni oznanjevali svetoven
mir.
GOSPODARSTVO.
Novi zakoni v zadrugah.
Listi poročajo, da so italijanski
zakoni o zadrugah sfopili v veljavo
tudi v naših krajih. le vesti niso
popolnoma točne. V kolikor se novi
zakon tiče nasih zadrug, gve le za
ugotovitve in nebistvene prilagodit'
ve, medtem ko ostunejo dosedanji
zakoni v ghivnem še v veljavi. Via?
da se bavi namreč ze dalje časa z
načrtom, da prenovi italijanski fr*
govski zakohik in zato ostanejo pri
nas avstrijski trgovski in zadniž.ni
zakoni v veljavi, dokler jih ne bodo
nadomestili z novim zakonikom, ki
bo obenem vpeljan v celem kvalje;
stvu. Nase zadruge bodo v najkrajs
šem času prejele natančno razlago
novega zakona od goviške »Zadružz
ne zveze«.
Po trgatvi.
Glavni pridelek naših Vipavcev,
Bricev in Kraševcev je žc spravljen.
Toda, žal, da je letošnia trgatev
splošno slabša od lanske.
V  Vipavski dolini je tega precej
kriva    toea, ki je prijela    posebno
srednjevipavski  pas.   Veeio  škodo
je pa Vipavcem prizadjala peronos*
pora, na kateri sta,    da mimogrede
omenimo, trpela tudi    turščica    in
krompir.
'su je treba opozoriti naše vino?
gradnike, naj skrbno pazijo, da za?
eno zadosti zgodaj škropiti. Je pa
spet res, da ob easu škropljenja
gospodar ne ve, eesa bi so lotil: ali
bi šel tur.ščico plet ali dctelio kosit
ali češnje brat. Navadno se s škro*
pljenjem zakasni, kar se pa pozneje
maščuje.
Splošna sodba je, da ie vipavski
vinski pridelek letos boli pieel kot
prejšnja leta. Le po višie ležečih
vinogradih je letošnja letina dose?
gla lansko.
V  Brdih so bile ravno take raz*
mere kot na Vipavskem.    Kjcr  je
imel kak gospodar še lansko galico
in je zato lahko dovolj zgodaj skro*
pil, smc biti s kakovostjo in količi*
no lctošnje trgatve    prav    zadovo*
ljen.
Le Kras je bil letos nekoliko na
boljšem. Bilo je dosti dežja za dru*
ge kraje, na Krasu pa je višja lega
in zemlja bolj lahna ter osušena.
Splošno lahko reeemo. da je le*
tošnja letina dala na Goriskem po*
lovico lanskcga pridelka. Kakovost
bo pae razliena. Kdor je boli pozno
in ob lepem vremenu bral. kot na
primer Dornberžani, bo imel boljšo
kapljieo; kdor je pa zgodaj hitel —
in vrhu tega še v dežju, bo pa že
sam skusil, da se je uštel.
Razen pravilnega easa trgatve,
je pa potrebno tudi paziti, da še
enkrat ponovimo, in verao. da ne
bo odvee, na škropljenje.
Zato, gospodarji, kupite pravo,
pristno rnodro galico. Najbolje po*
torn strokovnih kmetijskih organi*
zacij, ne pa od kakšnih vsiljivih pro*
dajalcev, ki vam vržejo morda za
nižjo ceno ostanke. Raje nekaj vi*
narjev več, samo, da je blago dobro!
To naj bo vodilo! Letos smo od
marsikod čuli pritožbe o slabi galici.
To je tudi nekaj pripomoglo k slabi
• letini. Ne smemo pa pozabiti, da je
vinogradnik letos komaj ujel kak
lep solnčni dan za škropljenje. Iz*
kušnja pa izmodri naše vinogradni*
ke, da bodo prihodnje leto začeli že
zgodaj spomladi škropiti. Takoj, ko
se razvijejo 3 do 4 peresa, je že tre*
ba škropiti in po potrebi tudi žve*
plati, da se bolezen dalje nc razvije.
Paziti jc potreba zlasti tudi na to,
da se ne jemljc mrzla voda za škro*
pljenje! Kar so pri cloveku pljuea,
to so za življenje rastlin listi. Zato
pazimo in negujmo trto že po zimi,
ko je gola in komaj poganja, ne pa
samo, ko je že v krasoti in bohot*
ncm poganjku. Skrb bo stotero po*
plačana z obilo letino!
Po tern razmišljanju o domaei le*
tini bo utegnilo naše gospodar jc
zanimati kako je z vinom drugod.
Iste neprilike in slabo vreme, so
tudi drugod zakasnile trgatev in po*
slabšale letino.
Na Štajcrskcm tožijo, da bo ka*
kih 15—2()°/0 manj vina nego lani, v
Hrvatski in Slavoniji bo za 30°/n
manj pridelka, tukaj bo tudi slabše
nego lani. V Dahnaciji so spravili v
kleti za 12 do 15"/0 manj kot prete*
klo leto; v Hercegovini pa kar za
polovico manj; tu je nckako ista sli*
ka kot pri nas. Veseli so pa lahko
vinogradniki v Srbiji, kjer je letina
skoro polovico boljša od lanske; v
nekaterih okrajih kar za 60 odstot*
kov. Vinska kupčija se na velikih tr*
žiščih še ni odprln. Bo pa cena kot
vse kaže višja kot doslej.
(Op. ured.: Za nekatere podatke
se zahvaljujemo g. Grbecu, vodji
zadružne klcti v Gorici, ki nam jih
je kot strokovnjak dal na razpo*
lago.)
Sadjerejcil
Ponovno opozarjamo našc kme*
tovalce, da bo kmeti jski urad v Go*
rici razdcljcval letos vee tisoč mla*
dik sadnega drevja. In sicer 6000
breskev (vrstc: majski cvet, Ams*
den, Viktor.) 2000 hrusk (vrste:
Cosdia, William in Mardy.) 1000
marelic (vrste Ambrosia). Vsaka
mladika stane le 1 liro. Prijave se
sprejemajo do 15. novembra t. 1.
Za goriško občino se sprejemajo
prijave pri kmetijskem uradu.
Važno za vinogradnike!
Oskrbništvo posestev bar. Teuf*
fcnbach*a v Vipolžah naznanja, da
je uredilo popoln obrat za žganje*
kuho od najnižjih do najvišjih sto*
pinj alkohola. Po 25. X. se spre*
jema vsaka množina zdravih tropin
od 5 q naprej pod jako ugodnimi
pogoji. Tostvarne priglasitve se
lahko podajajo v oskrbn. pisarni v
Vipolžah od 9. ure predpoldne do
poldneva, kjer se dobe tudi na*
tančnejši pogoji.
Kaj je novega na cleželi?
Števerjan.
V vstrajnem »Dekliškem krožku«
pod načelstvom neumorne vodite*
Ijice AngeleMaraževe je gostoval
gospod učitelj Marij Bratuž s ciklu*
som predavanj: 1. Kršeanska ljubc*
zen. 2. Boj plesom. 3. Spolne bolez*
ni. 4. Pijančevanjc. 5. Izseljevanje v
Ameriko. 6. Propaganda zoper pro?
klinjevanje. Z velikim zanimanjem
so slcdila dckleta izjavam in tudi
vabljenci so radostno odobravali
kulturno predavanje g. učitelja. Žal
le, da so ta predavanj a motili neka?
teri nczreli mladiei in fantje, ki niso
našli umevanja za prekoristne nau*
ke, ki jih danes v veliki meri vsi po*
grešamo in potrebujemo.
Sv. Lucija.
(Semenj.)
Županstvo Sv. Lucija javlja, da
sc bo vršil dne 1. novembra t. 1. na
praznik »Vseh Svetih« pri Sv. Lu*
ciji ob Soči semenj. Vabljeni so
kupci in prodajalei, da se vdeleže
semnja v velikem številu.
Kozana.                       \
Tudi mi Kozanjci se oglašamo, da
opišemo vsaj deloma naš položaj
pred vojno in današnji. Skoraj je ni
hiše v naši vasi, da bi se ne bavila
v predvojncm času s kupčijo. Pred
vojno so naši ljudje večinoma kup*
čevali s sadjem, ker jc bila kupčija
jako razvita. Našc žene so hodile na
Nemško, mi moški pa smo jim po*
šiljali blago vsaki dan. Naša polj*
ska dela so nam opravljali delavci
iz drugih vasi. Prišla je vesela jesen,
ko so nam naše žene donašalc lcpe
svotc denarja iz Nemškega. Poleg
tega je bila vinska kupčija zelo do*
bra tako, da naj vee ji revež ni oh*
čutil denarne stiske, čeravno se je
dosti denarja potrosilo po nepotreb*
nem. Danes pa kot bi se prebudil iz
sladkih sanj; ni več kupčijske ži*
vahnosti in onega veselega razpolo*
žcnja. rJ\idi v naši vasi je bil nekdaj
čas radosti, prcpevanja veselih pe*
smi; danes je pa tiho, enolično. Kaj
je temu krivo? Vgnezdila se je k
nam gospodarska stiska. Skrb, kako
bom v prih. letu preživljal sebe in
družino, kako in s čim jo bom ob*
lačil od kod bom jcmal sredstva, da
bom zadošeal dolžnostim, ki mi jih
nalagajo država, pokrajina in obči*
na? Vse to nas scdaj tare. Poleg te*
ga, naj pa pride še bolezen ali ne*
sreča v hišo! Tako živimo v velikih
skrbch za našo prihodnjost. Mladi*
na se kar trumoma izseljuje v dalj*
ne kraje iskat srečo v nadi, da bode
tarn boljše.
Vrsno.
Dne 18. t. m. jc tukajšnje prosvet*
no društvo »Vrsno« prircdilo svojo
prvo veselico, ki je nadvse dobro
uspela. Krasen vtis je napravila živa
slika: pastir pred sliko pesnika Si*
mona Gregorčiča tcr lepo podana
pesmica »Pastir«, katero je deklami*
rala pesnikova praneeakinja. Tudi
deklamacija »Kabeljsko jezero«   je
bila izvrstno podana. Sledilo je dvo*
je burk ter nekaj pevskih točk. Pri*
reditcv se je zaključila s krasno pe*
smiio »Nazaj v planinski raj,« v ka*
teri si pesnik tako želi na svoje ljub*
ljcno Vrsno. Za lepo uspelo prire*
ditev gre najlcpša hvala preč. g. ku*
ratu Ivanu Leben, ki je učil in vodil
igri, kakor tudi g. pevovodji Francu
Rakovščeku iz Drežnice, ki se ni
ustrašil dolgih poti iz Dreznice na
Vrsno, kjer jc ustvaril z nemalim
trudom mešan zbor, kojemu želimo,
da bi se še lepše razvil. Ko1' po kon*
čani veselici se jc zgodila grozna ne*
sreča, katcre žrtev je bil libušenjski
župan g. Ivan Sokol. Stopil je na tri
metre visok hodnik, brez držaja,
najbrže v dobri veri, da jc v pritli*
čju ter padel pred hišo. Nesrečniku
je podelil domaei g. kurat sveto po*
slednje olje. Ranjenec je ostal
vsled pretresenih možganov v ne*
za vesti do svoje smrti, ki ga je re?
šila v pondcljck ob 10. uri dopoldne.
Gledalec.
Št. Vid pri Vipavi.
Dne 27. t. m. je umrl v sanatoriju
v Ljubljani g. Anton Uršič. Pokoj*
nik je užival velik ugled kot umen
gospodar, posebno pa kot uspešen
dela vee na zadružnem polju. Poso*
jilnica v Vipavi, Gospodarsko dru*
štvo z velikimi in vzornimi kletmi
in moderno oprcmljena Mlekarska
zadruga v $t. Vidu so bile na pr.
njegove ustanovitve. Vse te napra*
ve je vodil do malo pred smrtjo s
strokovnjaško spretnostjo in na*
ravnost mladeniško vnemo kljub
visoki starosti — prekoračil je 76.
leto. Bil je tudi vee let vzoren žu*
pan občine šcntvidske in moder
svetovalec soobčanom v vsaki stva*
ri. Zaslužni mož nai uživa božji
mir! Žalujočim ostalim naše naj*
iskrenejše sožalje.
Valuta.
Dne 27. oktobra si dobil :
za 100 franc, frankov     lOtf.50  do 107.50 Lir
za 100 belg. frankov       113.--  do 115.— Lir
za 100 švic. frankov       484.—  do 487.— Lir
za 100 češ.-slov. krön      74.25  do   75.— Lir
za 100 dinarjev                4450  do   44.80 Lir
za 1      sterling                122.     do 122.20 Lir
za 1      dolar                     25.05  do   25.20 Lir
Novci po 20 frankov       95.—  do   98.— Lir
za 100 avst. krön           0.0350  do 0.0360 Lir
Pozor!
Naša zavarovalnica
,L' UNION'
— Gorica —
se je preselila s svojim
uradom
v Via Barzellini  št. 2
I nadstropje.
Stran 4.
»GORIŠKA STRA2A«
Zdrav§tvo.
Česa ne znaš?
V »Zdravju«, tern dragocenem li=
stu, pripoveduje znan zdravnik o
nečem, kar smatrajo vsi ljudje obi=
čajno za nckaj postranskcga. To jc
dihanje. Začudil se boš tcj trditvi,
a jc vendarlc resniena, če lc malce
paziš na mimoidoče. Malokdo diha
pravilno in najbrže ti sam tudi ne.
Pa poslušajmo, kaj uči omenjcni
zdravnik, kako naj dihamo.
Kot zdravnik s prccejšnjo živ*
Ijensko izkušnjo trdim, da dihamo
pač vsi, doklcr živimo, da pa zelo
mnoLjo ljudi, mladih in celo starih,
ne zna pravilno dihati in da jih prav
mno^o boleha in prezgodaj umira
zaradi nepravilne^a dihanja.
Le poijlejmo okro^ sebe! Vse več
ali manj zija, malokdo drži usta za*
prta tudi takrat, ko ne je ali poje ali
govori, znamenje, da večina ljudi
diha skozi usta, zakaj pri odprtih
ustih teče zrak pri dihanju vcčina
skoz usta, ker jc lažji in krajši pre*
tok kakor skoz nos. Dihanje skoz
usta pa je nepravilno, nevarno, da
naravnost usodno!
Za dihanje je vstvarjen nos, pa
samo nos! To priča že vsa njegova
sestava in naprava. Kar vidimo zu*
naj, je samo vhod, pravi nos je pra?
viloma velika kotlina, ki zavzema
določen prostor v glavi, duplina, po*
dobna kraški jami z zuubanimi ste*
nami, zavitimi rovi in mnojjo stran?
skimi špiljami. Po sredi je predelje*
na, stene so večinoma koščene, le
spredaj proti vhodu hrustaneaste.
Nosna duplina je čez in eez prevle?
eena s sluznieo, tanko kožico, ki
ima v sebi zelo mno^o žil in žilic, v
vrhnji plasti pa mnogo žlez, ki izlo
eajo sluz. Sluz je goščav, zato po?
kriva sluznieo kot redek klej. V
zgornjih delih so razpleteni živei za
vohanje.
Kako deluje ta naprava? Zrak, ki
ga dihamo skoz nos, kroži po nosni
duplini, ki je radi obilokrvnosti ved«
no topla, ker so stenski robovi in
udrtine tako izpeljane in razvršee?
ne, da ne more naravnost v golt, se
primcrno segreje. Tudi v najhujši
zimi se zrak, ki ga vdihavamo skoz
nos, toliko segreje, da prihaja v do?
lenja dihala — grlo, sapnike, dušni?
ke in pljuea — prijetno gorak, zrak
pa, ki ga vdihavamo skoz usta, pri*
haja v dihala skoraj tako mrzel, ka?
kor jc bil zunaj. Pomembnost te
razlike je oeividna.
Zrak, ki ga vdihavamo skoz nos,
se nam v tcj topli in z vlago nasičeni
duplini toliko napoji vlage. kakor je
za dolenja dihala potrebno. Ako di?
hamo skoz usta, ko je zunanji zrak
suh, zlasti po zimi v zakurjenih pro?
storih, kmalu zaaeutimo neprijetno
ščegetanje v goltu, grlu in sapniku
radi izsušcnja. Ta obeutek pomenja
nevarnost, zakaj izsušenje sluznie
v dihalih pomenja njihovo okvaro.
Razlika je očitna.
Zrak, ki ga vdihavamo skoz nos,
se nam v njem šeisti. Vedeti je treba
da je v zraku precej nesnage v ob*
ljudenih krajih, zlasti pa v zaprtih
prostorih, nosebno v kakih delavni?
cah, tovarnah, rudokopih, pa tudi v
kremah ,solah in drugod. Ta nesna?
ga obstoji iz dima, prahu in različ*
ne velike množine živih kali, med
njimi mnogo kužnih. V zaprtih pro?
storih, kjer je več ljudi, vsebuje
zrak redoma tudi kužne kali jetike.
Ako dihamo skoz usta, prihaja vsa
ta nesnaga naravnost v dolenja di*
hala, kjer se pojavijo slej ko prej
zle posledice. Ako pa dihamo skoz
nos, kjer je zračni tok razpeljan po
posamienih votlinah, se vlega veči?
noma vsa nesnaga na sluznieo in se
sprime na sluzu, v dolenja dihala
prihaia čist zrak. Ako si osnažimo
nos, snravljamo vso to kvarno ne?
snago iz telesa, ne da bi nam mogla
kaj škodovati.             (Dalje prih.)
Darovi.
Za »Slovensko sirotišee« v Go*
rici: Kmetska posojilnica in hranil?
nica v Grgarju 100 L; e. g. Alojzij
Filipič 20 L. — Srčna hvala!
Listnica uredništva.
F. V., Vrsno: Poslanca Besednja*
ka še ni v Goriei. Vrne se morda
cez teden dni.
A. C, Deskle: Dopis nam je ne?
razumljiv, zato ga ne moremo pri-
obeiti.
V znanje.
Ker stopi dne 28. t. m. v veljavo
nov italijanski zakon o dnevnem
peeenju kruha, je moja širom zna*
na pekarna in slaščiearna vsled di?
menzij svoje pcei in vsled poveea*
nega obrata prisiljena oddajati svoj
kruh drugam v pečenje, medtem ko
se bodo slašeice pekle kakor dose?
daj v domaei pcei, o eemer se vsak*
do in ob vsakem času lahko prepri?
ča. Pa tudi drugam v pečenje odda?
ni kruh bo izdelovalo in peklo rav?
no isto osobje, kot ga je peklo do?
sedaj v moji lastni peei. Vsled tega
ostane splošno znana izborna kako?
vost mojega kruha in mo jih slašeic
ista, kakor so jo imele dosedaj.
JAKOB BRATUŽ
pekarna in slaščičarna
Gorica, Via Mameli štev. 6
(prej Solska ulica).
Župaristvo   občine Kai pri Kana=
lu razpisuje službo občinskega taj?
nika. Zahteva se tajniška diploma.
Nastop službe takoj. Vsa natanč*
nejša pojasnila se dobe v obein?
skem uradu.
»Hranilnica in posojilnica« v Štjaku
vabi k svoj emu
rednemu občnemu zboni
ki sc bo vršil v farovžu v Žtjaku
dne 15. novembra t. 1. ob 3 in pol
popoldne s sledečim dnevnim re?
dom: 1. Poroeilo o reviziji posojil?
nice. — 2. Poroeilo naeelstva. — 3.
Potrditev raeunov. — 4. Volitev na?
čelstva in nadzorstva. — 5. Pre*
memba imena. — 6. Slueainosti.
Ako ne bo ob označeni uri do?
volj članov navzočih, se bode pol
u.re pozneje vršil obeni zbor ob vsa?
kem številu navzoeih elanov.
V Štjaku, dne 21. oktobra 1925.
Načelstvo.
POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorki, via
Ascolt št. 18 pritličje, se dobi velika
izbera kurjega in gosjega perja za
postelje in podzglavnike po na'j-
nižjih konkurenčmh cenah. POZOR
NA ŠTEV. 18.
Naznanilo.
Otvoril scm krojaško delavnico
v Goriei, Via S. Giovanni 2. — Za
obilen obisk se priporoča
Hlede Hilarij.
KMETJE POZOR!
V Bosni imam za prodaio na raz?
polago več grašein ter večjih in
manjših po.sestev. Gene zelo solid?
ne. Pojasnila dajem našim Primor?
cem iz uslužnosti brezplačno: Jers
nej Šinigoj, trgovski potnik, Bas
njaluka, Vojvode Putnika ulica 57,
Jugoslavija.
Na razna vprašanja, ali prodam
rnojc posestvo v Kozani štev. 174.,
odgovarjam tern potom, da ie sploh
ne prodam. Toliko na znanie.
Debenjak Rudolf,
veletrgovec v Celovcu.
Moške srajce sprejmemo v delo.
Ulica Garibaldi št. 22./IIL, Gorica.
Na prodaj je hiša s 4 prostori
Via Coccvia St. 12 v Goriei po nizki
ceni. Naslo vpove uprava »Goriške
Straže«.
Na prodaj je po najnižiih ccnah
vsakovrstno novo in rablieno po?
hištvo. Via Duomo St. 4, pod veli?
ko cerkvijo v Gorici.
„ZADRUŽNA ŽGANJEKUHA" V DORNBERGU
priporoča
prodajalcem žganja
SVOJ jamčeno PRISTNITROPINOVEC
priznanega   okusa
Prepričajte se!                    Postrežba točna!
Žganje vedno v zalogi.
Vprašajte izrecno po „Zadružni žganjekuhi"!
ZOBOZDRAVNIK
Dr.  L. MERMOLJA
špeeijalist za ustnc in zobne
bolezni,   ordinira
v GORica na Travniku 5/I1.
od 9. do 12.   in od 3, dO 5.
„Mundlos" šivalni stroji
„Göricke" dvoholnsa, motorini „Fiam"
belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju-Gorica
Piazza Cavour St. 9
IHehanična delaunica, Fiazzo Cavour šfev. S.
Manutakturna tr^oviiia
FELBERBflUM & ROLICH
GORICA
CORSO VERDI 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške
in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse
potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter  vsake  vrste plat-
nenega blaga.
Prav gotovo je, da najboljše onginaiiie ŠIVALNE
STROJE in DVOKOLESA   iz  najboljših  nemških
tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki :
FRANC SAUNIG ¦ GORICA
VIA CARDUCC1 25, (prej Gosposka ulica)
¦ Pred nakupom   oglejte  si   veliko  izbiro  ali   pa
zahtevajte cenik.
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32  - -  (hisa Centr. Posoj.)
Vellha zaloga češhega platna iz znane tovarne Regenctiart I Raymann, usaho-
vpstnc bingo za porotEticE hahor tudi VEliha izbira mošhega in žsnshega suhna.
Blago solidno!                     Gene zmerne!
PODRUŽNICA
LjubijanshB fcreditne hanhe u Gorici
Corso Verdi „TrgrovsRi Dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni   naslov: Ljubljanska banka
DelniŠka glavnica
in rezerve:
Din. 50,000.000
CENTRJMLA
LJUBLJANA
Rezerva   SHS
Din.
10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor,
Metkovič,  Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema  hranilne  vloge  in jih  obrestuje: na vložne knjižice po
čistih 4°/0  (davek  plača banka sama). Na tekoči račun ter proti
odpevedi najbolje po dogovoru.
Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — —
Izvršuje  denarna nakazila  na  tu   in  inozemstvo. — Nakupuje in
prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke.
Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice
vojne odškodnine (bone).
Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.