SVOBODE. Sloveiuii-bratje /dražimo se! V slogi je moč! Stev. 36 Chicago, 111. 2. septembra 1904. teto III Trafalgar. Novice o vzhodni pomorski bitki so tako redke in različne, da se ne ■nore o končnem izidu nič popolnoma pozitivnega izreči. Resni pojavi, ki se prikazujejo dan za dnem, vvrstili jo hod® v zgodovini med največja, najhujša vničenja človeštva in materijah. Najkrvavejši spopadi niso vedno odločilni, čeravno so grozoviti in trdovratnega j skj značaja. Največje železne bojne ladje, ki so se kedaj srečale, plavajo jk> prostem morju, po več sto milj, dan za dnem, iskajoč krvavega tepeža in morije. Bitka še ni končana; solutizma, ter bi nepregledni broji objokanih, v tugo in bedo pahnjenih ruskih vdov in sjrot osrčili hrabre, prostomisleče voditelje zatiranega bratskega nam naroda ruskega, da poskrbe, da ne bo zasedel novorojeni odrešenik( ? !), carja sin Alex i j slovanskega ruskega prestola, marveč se bo podelil ljudskoj vladi; ime japonskega admirala se Ivi pa vpisalo na mesto, ki nosi še imeni: Nelson in Don Ivan avstrij-Vtijm Rade sky. ona nadaljuje brez znanih' ciljev. Bojno polje rusko-japonske mornarice razširja se od Japonskega do Kitajskega morja. Glavno delovanje vršilo se je v Korejskem zalivu; ali odbitje vladivostoške es-kadre v Korejski vodni cesti je ravno tako del tega vojskinega podjetja. kot bo skoro gotovi potop in vitfčenje ostanka portarturške bojne mornarice, naj se dogodi ži^ pri Port Arturju, Kiau Čau-vu ali Šan-gaju. 'Od plut je portarturške m pnplut-je vladivostoške bojne morske moči bil. so del velike, važne pomorske operacije, ki se je pa za podjetnike — Ruse — popolnoma izjalovila. Potop nekaterih ruskih ladij, poškodovanje druzih in prisiljenje, da so ostale iskale zavetja v različnih, 'po več hiilj ločenih ptujih lukah, kjer jih je zadela deloma osoda raz-oborožbe, deloma so bile pognane iz pristanišč v roke zmagovitih Japoncev. vse to so deli najmogočne-jega pomorskega gibanja v teku skoro jednega stoletja; da, morda najodločilnejšega, najznamenitejšega v vrsti dosedanje zgodovine. 2e nekaj let pomorske bitke niso otjjgčsv.ale zmage, in se ni na podlagi njih izida sklepal mir. Zadnja je bila pri Trafalgarju, ki je oslabila pomorsko moč Francije in vrgla Napoleona nazaj na evropej-sko ozemlje. Ta pomorska bitka in zmaga angležkega admirala Nel-son-a nad Francozom je spremenila mnogo zgodovino Evrope in tudi ostalega sveta. Skoro tri stoletja preje porušila je bitka pri Lepantu »noč mornarice Turkov in ohranila sredozemska morja in dežele gospodarstva Mohameda Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Velika bitka v kateri je angažo-vanih 420,000 vojakov se je pričela. Rusi imajo približno 1G0.000, Japonci pa 2(10,000 mož. Po hudem boju so Ja|xmei prepodili Ruse iz Anšančanu. Rusi so izgubili 10 topov, mnogo jih je ranjenih in vbitih. Poročila se glase, da je Rusov padlo okoli 4000. Japonci, ki so pogiunno z golimi bajoneti naskočili ruske postojanke, so pri enem bataljonu izgubili vse častnike. Zadnja poročila se nlase, da je Kuropatkin združil svoj t? čete okolu Liaojana, kjer bode prišlo do krvavih spopadov mej Rusi in Japonci. Japonci |K>gumno prodirajo proti ruskim postojankam ter se ne strašijo največjihžrtev. Mej Anšanča-norn in llajčenom je vsa ravnina pokrita t japonskimi vojaki, ki korakajo v smeri proti I.iaojanu. Križarka Bogatir, ki je obtičala v bližini Vladivostoka na jxxlmorskih pečinah, je popravljena popolnoma. Francija. V Franciji se pripravljajo mornarji in delavci v lukah na splošno stavko. V Marzelju so delavci v ladjedelnicah dali delodajalcem ultimatum, v katerem kategorično zahtevajo, da se vpelje osemurni delavnik pri isti plači. Ogrsko. Na Ogrskem je zoj>et betjarska vlada nastopila tako proti kmetom, kakor turški sultan, še skrbi po Ur-ških šegah in navadah za mir v Ma-cedoniji. Najprvo je grof Almassy s svojimi hajduki zasedel svet, približno kacih 8000 oralov, katerega so sca-jjolski kmetje dobili v dar, ker so v Kdor količkaj "natančno zasledit-, 17. stoletju pčgumuo odbili napad je samo pomorski vzhodni l>oj lah- j Turčinov pri Szolnoku, Kmetje so ko spozna, da je rusko-japonska vojna tako odločilna za zgodovino Azije, kakor je bila trafalgarska za zgodovino Evrope. Pozcmska moč ruska preti Vzhodu, kot je vojaško cesarstvo Banaparte pretilo Zahodu starega sveta. Azijo branijo prekanjeni in zviti prebivalci otokov na skrajnem robu svetovnega morja, kakor je Evropo branil narod, živeč na otokih ob kraju atlantiškega oceana. Dalekosežni načrti Rusiji so, kot sanje Napoleona o svetovnem cesarstvu, le dosegljivi s premočjo, vlado in gospodstvom na morju. Pomorska moč Angliji, osigurana po Netsonu pri Trafalgarju, je objela mogočno pozemsko cesarstvo Napoleona v počasi zadrgnivšo se zanjko, katere pritisk je pripeljal, navzlic Imditn odporom Francozov, združene evrupejske države v Pariz in poslal cesarja Napoleona Bonaparte v zapor in prognanstvo na otok Elbo. Kakor so pred 100 leti ovirale angleške pomorske zmage Francoze, ravno tako ovira premoč in go-spodstvo Japoncev na morju sanje belega cara k dosegi vpliva v Aziji. Popolna zmaga Japoncev na morju bi ne porinila le ruske armade nazaj v ozemlje Sibirije, ampak pomagala tudi Kitajski iz stiske za obstanek in obvarovala angleško ozemlje v Indiji polagomnih ropov Rusije; razun tega bi pa taka zmaga zaprla pot nazadnjaški ruski vladi v Mandžurijo najbrže za vselej, in s tem zdatno podprla kupčij-ski in trgovski razvitek Azije, katerega dosihmal motijo in držijo v plenicah povitega tri evropejske po-zemske moči: Rusi, Francozi in Nemci. Ako se Togo-va želja, priboriti na morju gospodstvo nad Rusom, vresniči, bi tak poraz zdatno pomagal k odstranitvi vnevpijo-fih krivic krvoločnega ruskega ab- vložili pritožbo, a izgubili so jo v vseh instancah, dasi so imeli kraljevo listino, v kateri stoji s črnim na belem, da so kmetje lastniki omenjenega zemljišča. Sedaj so šli kmetje seveda neoboroženi na zemljišče, da hi pospravili žetev. Tam so jih pa že čakali orožniki, višji sodnik, državni pravdnik in kasneje je prišla na lice mesta še ena stotni-ja vojakov. Zviti lopovi so pozvali kmeta Emerika Molnarja in Josipa Borhya 11a dogovor v sobo, kjer so jima odvzeli kraljevo darilno listino. Ker šo kmetje zahtevali naj se jim vrne kraljeva darilna listina, dali so hajduki s zlatimi ovratniki povelje vojaštvu in orožnikom z golimi bajoneti naskočiti mirne "kmete. 8 kmetov je obležalo težko ranjenih, druge so pa razgnali na razne strani. V scajolskem okraju so pa razglasili preki sod. Ogrski rokovnjači, ki nosijo zlate in srebrne ovratnike, naj si zapomnijo dobro, da bodejo prej ali slej prišli ogrski kmetje do spoznanja in bodo maščevali vse zločine in hudodelstva, katera so zvršili s svojimi uniformovanimi barabami nad kmečkim ljudstvom. Tako pobijanje mirnih kmetov kar na debelo povspešuje bolj agitacijo .za socializem kakor vse socialistično "hujskanje" v pisavi in govoru. Pa kaj čemo? Kogjr hočejo bogovi pogu-biti, tega so vdarili s slepoto. Italija. V Italiji je že zopet nek kaplan v občini Susi, v sodnjiskem okraju Perginu priredil lep verski "švin-del". Neka deklica, ki je kaplanu na srce prirastla, je vsaki petek kr-vovi pot mila. To je vleklo I Od vseh strani je drlo neumno in versko fanatično ljudstvo ob petkih v Sušo, da je za denar gledalo krvavi pot potečo dekle. 2al za farško bi- sago, da je to sleparstvo vzelp žalosten konec. Necega dne je župnik Urudel nenadoma, ne da- bi preje potrkal na vrata, vstopil v kapla-novo stanovanje. A glej l Tu je zalotil župnik kaplana s krvavi pot potečo devico — svetnico na zofi v nežnem objemu, ki se ne da bolj približno opisati. Mej obema blagoslov*-Ijencima se je vnel radi tega hud Itoj. Roza Brol, kri poteča svetnica je pa iz strahu pobrala šilu in kopita ter utekla. Škof j«; takoj odredil, da je sramežljivi Marijin žer nin — kaplan premeščen v Montague. Kmalu potem so necega jutra orožniki zasačili neko bližnjo sorod-ntco Roze Brol, ko se je s košarico v roci, v kateri je bilo novorojeno dete, vtihotapila v cerkev. Hudobni orožniki, so takoj obdolžili svetnico Rozo Brol, da je mati novorojenca, kar je kasneje zdravniška preiskava |>otrdila. Pobožna dekla Gospodova je potem pred sodiščem priznala, da je to že tretje dete. katero je povila, a da je dva deteta vže v cerkvi odložila, ker ji je g. kaplan, ki je prisegel še le v nebesih praznovati z Marijo devico (?) |>o-roko, tako nasvetoval. — Res lepa sličica iz življenja nebeških ženinov^ Nemčija. Naknadni kredit ze ekspedicijo v jugozapadni A triki bode višji kakor 30 milijonov mark, kar »e je vpr domnevalo. Ze sedaj krožijo vesl da U>do treba najmanj 50 milijonof mark za pokritje vseli troškov. Kapitalisti prirejajo klovnom Viljemom II. roparske pohode v Afriko, t roške za te |>o1kx!c: pa plačuje ljudstvo. Neverno zakaj Vilček s svojimi zavezniki, kapitalisti sam ne plačuje teli pohodov, ako ga že tako veseli roparska obrt, da |>ošilja svoje čete v daljno Afriko ropat in morit? — Zato ker je ljudstvo neumno! Rusija, . Razni listi poročajo, da so ob meji v postaji Granica prijeli tri ruske aristokratinje, ker so se pečale z razpošiljatvijo knjig in letakov v sveti Rusiji. -Odgnali so jih takoj v trdnjavo Peterkov. — Kako bodo tam ruski biriči postopali z vbozimi žrtvami, ki so smatrali svoji dolžnosti razširjati luč resnice mej zatiranim ruskim narodom, o tem si lahko vfcak razsoden Človek, ki količkaj poznsflnastop ruskih bi-ričev proti političnim zločincem, napravi svojo sodijo. Neki surov častnik je zopet pro-vzročit krvolitje mej sibirskimi pro-gnanci. Ta zver v človeku ni dovolila, da bi prognanci dobivali od Ameriške vesti. v zvezi» Jasna razsodba. Sodnik Hardy v Bostonu je razsodil, da se delodajalca ne more prijeti/ če je prelomil pogodbo s strokovnim društvom, če tudi je delodajalec lastnoročno podpisal pogodbo. Gospoda le tako naprej I Dokazujte ljudstvu predrzno in odkrito, u« jo današnja justica navadna razredna justica, da Ixxle ljudstvo še tisto trohico spoštovanja do zakonov, katero še ima popolnoma izgubilo. Ako sodniki proglašajo delavca brezpravnim, tedaj se morajo tudi zakone ljubečemu delavcu odpreti oči. Kaj so zakoni, koliko so vredni ti zakoni, ako jih sodnik lahko kot staro in obrabljeno šaro postavlja v kot, ne da bi bil kaznovan za to, bode vprašal delavec, ki je pričel misliti? Odgovoril bode tako-le: Zakoni so pajčevine za milijonarje in mogočneže, močne verige za delavce in siromak«*, zanjke v rofcah vlade. In če del; ec pride do tega spoznanja. bode izgtilbil spoštovanje do zakonov, zvrševatelje zakonov bode pa smatral škodljivim in nepotrebnim. Armouru povsod nese; Listi '>oročajo, da je mesarski kraj Armour pokupil vso pšenico ter je s podraženjem iste "zasluži!" v jednem dnevu $t,000.000. Armour je wide!, da mu mesarija j vsled stavke klavniških delavcev ne nese, se je najprvo oprijel kupčije z jajci, sedaj je pa ti pridjal še kupijo s pšenico. Naši ameriški kapitalisti raču-nijo povsem dobro, ako se gre za njih nenasitno /epe, ker vedo, da ljudstvo brez hrane živeti ne more. ,T.» »pravijo vediiodcbičck .... . . stranko. Le tako naprej — propa- svojih prijateljev hrano-na- posta- ^ - ,^]žamo z bliskovito hitrimi jah, zajedno je pa tudi vel žensk šiloma oskrunila. Ko so prognanci protestovali proti tacemu divjaškemu postopanju, je ta izvržek človeštva zapovedal svojim vojakom, naj prognance postrele., Ali vojaki so bili bolj pametni, kakor v častniško uniformo oblečena baraba, ker so streljali v zrak. Narednik, ki je imel še rakrico človekoljublja v sebi, je brzojavil v Jakutsk na gosposko ter prosil naj se odpokliče brutalnega Častnika. Gosposka je odposlala takoj častnika Hojmana, da prevzame poveljstvo eskorte. Ali prišel je prepozno. Ko je necega dne omenjena zver v Človeški podobi hotela zopet oskruniti neko žensko, je prognanec Marka Min-skij vstrelil surovega častnika. Sedaj so pričeli streljati vojaki. Več prognancev je bilo težko ranjenih, mej njimi tudi Minski j. prognanec Sac iz Vilne je bil pa vbit. Slovenski garjevci; Martin Matekovič oče, Martin Matekovic sin, doma iz Radovice pri Metliki. Oče dela v oikaaki klavnici, Bin pa v klavnici v Omahi. Joeipina Racič, Franja Rene, Ana Klemenčio, Roza Betel, doma iz Krške na Dolenjskem.. Nekateri naših somišljenikov mislijo, da je soproga g. Gerbajsa identična z Marijo Veber, ki dela kot gaijevka Toikaških klavnicah ker se je preje, dokler je bila še dekle, pisala Veber. To naziranje je popolnoma krivo, ker Marija Veber in soproga g. Gerbajsa nista ena in ista oseba. Ako ljudstvo ne je ke, 110 tedaj bode kupovalo jajca in moko, ako neče gladu poginiti. Ameriško ljudstvo to rokovnjaško delovanje kapitalistov mirno prenaša ter veruje korumpiranim, prodanim časnikom, ki priporočajo republikansko ali demokratično stranko, kar je v resnici eno in isto, le da sta imena različna. Ameriški delavci! V jeseni glasujte zo[>ct za kapitaliste. ICedar 1 »odete tako iztradani kakor delavci v stari domovini, morda se vam potem odpro vaše oči, da l>odete s|H>znali, kam so vas pripeljali vaši lažiprijatelji, ki vam pri|»ročajo republikansko in demokratično miličarji pa streljajo, Ako se pa bliža gospodarski polom, tedaj je pa v redu, če kapitalisti zaprti tvor-nice ter delavce pomečejo na cesto, da tam* gladu vmirajo. Delavci, kedaj se bodete spametovali??? Iz dežele lopovov, Organizovani rudarji so po svojih zastopnikih vložili tožbo proti Županu Freuchu v Viktoru, predsedniku narodne banke in 60 tovarišem, ki so člani znane roparske Citizens Alliance. V obtožbi se jim predbaciva, da so bili vodje pri nasilnem odgonu organizovanih rudarjev in da so v dveh slučajih pri-|x>ročali umor. — Najbrže se tem lo|jovom, ki so stebri današnje kapitalistične človeške družbe, niti las na glavi ne bode skrivil. Kdor misli dandanes v državi Colorado s sodišči priti kapitalistom do živega, se prokleto moti. Že takoj drugi dan je oborožena tolovajska četa, ki je v službi lastnikov rudnikov napadla krojača Hermana Hertza v Goldfieldu ter ga šiloma odgnala preko meje. Zopet nov dokaz, da se rokovnjaški kapitalisti ne boje sodišč ne zakonov, ki so po njihovem mnenju le za to tukaj, da sodijo stavkujoče delavce. •'ugene Engley, katerega je ogrožena roparska svojat v službi rudniških lastnikov pred 14 dnovi s silo izgnala iz Cripple Creeka, se je vrnil peš s puško na rami ter izjavil, da se Ixxle branil do zadnjega dihleja, ako bi ga rokovnjaška svojat zopet nadlegovala. Kmalu bi se pripetila nesreča. Iz Newporta, R. I., nam poročajo pretresljivo novico: "Princezi-nja" Alice Roosevelt bi bila kmalu ponesrečila. Le za las je manjkalo, da ni nie avtomobil zadel ob necega druzega samovoznika, ki se v svoji oholosti ni pravočasno ognil avtomobilu '•princezinje''. Seveda, da suznosti tffiT'&'ft'fm} MfBVffnft. kfTCJTr *m-nrlr*tiemi-stranka iu koraki. Rudarji zasuti V Ponsvillu, Pa., je zopet zasulo 4 rudarje v premogokopu Pine Hille. Kdor pozna roparsko pridobivanje premoga v Ameriki, ve, da je zasutje nesrečnih premogarjev zakrivila le požrešnost lastnikov pre-mogokopov, ki v izsesavanju človeške delavne moči in roparskem izkoriščanju premogovim rovov ne poznajo nobene meje. Unijska znamka je pekovskim mojstrom trn v peti. Pekovski mojstri so sklenili na zborovanju v St. Louisu odstraniti na kruhu unijsko znamko iz zdravstvenih ozirov.—Glej 1 glej 1 Od kedaj pa pekovski mojstri tako skrbe za zdravje konzumentov? No, odkar delavci zahtevajo unijsko znamko na kruhu. Pošteni delavci ne kupujejo kruha, ki ni zaznamovan, da so ga naredili organizovani pekovski pomočniki, Mislimo, da so pekovski mojstri o tem že zadosti poučeni, zato je njih sklep na zborovanju v St. Louisi le bob ob steno. * Znižanje delavnih dni. V Readingu, Pa., je družba "Reading Company" z oglasi naznanila, da bodo delavci v prihodnje v delavnicah za lokomotive delali le po 8 ur dnevno in pet dni v tednu, vlivarji pa 8 ur dnevno in sicer le 4 dni v tednu. Tako je dandanes v kapitalistični človeški družbi. Ako delavci zahtevajo znižanje delavnega časa. kedar je svetovni trg za kapitaliste v goden, tedaj so delavci puntarji, katere policaji s cepci je že to v navadi v višjih krogih. Ameriško ljudstvo pa samega veselja pretaka solze, da se "prince-zinji'" ni zgodila kaka nesreča, da je ostala zdrava ir. Čila. Zmaga. V New Vorku so krojači, ki izdelujejo suknje in površnike dosegli popolno zmago: Okolu 2500 kroja-čev je stavkalo. — Tako j.* povsod, kjer so delavci složni v boju proti kapitalu. Saj nismo druzega pričakovali. Sodnik Brentano je tislišal prošnjo mesarskih kraljev za izjemno odredbo,1 s katero je pokopana odredba čikaškega župana, ki prepoveduje dajati prenočišče garjevcem v klavniških prostorih. To smo tudi pričakovali 1 2e lansko leto 90 nekateri republikanski pervaki želeli, da bi Brentano postal kandidat republikanske stranke za podpredsedniško mesto. Mogoče je tudi, da po "dokazih", katere so mestni očetje vložili po svojih zastopnikih, g. Brentano ni mogel drugače razsoditi, ker so se ti "dokazi" opirali vsi na mestni stavbinski red, dasi so klavnice izven mestnega stavbinskega reda. Neverno, zakaj demokratični mestni očetje niso posegli po mestnem zdravstvenem redu, ki odločno prepoveduje na3tanjenje večjih množic v jednem stanovanju, ako je to na-stanjenje za splošnost škodljivo, zajedno pa brani odločno vsacemu sodniku izdati v tem oziru izjemne odredbe, ker se gre tu za splošnost ? Demokratje in republikanci so si podobni kakor jajce jajcu. Navidezno se dobrikajo delavcem, ker so volitve pred durmi. V resnici pa tem ljudem ni delavec več, kakor tlačan, ki je zato na svetu, da množi demokratičnim in republikanskim kapitalistom premoženje. V jeseni ne bodo zavedni delavci glasovali ne za eno, ne za drugo kapitalistično stranko. Republikanci •• posegli giobeko v lep. Republikanci imajo pripravljenih 10 milijonov tolarjev za volilno borbo. 7 milijonov so dali razni tmrti. Go ve mer Odeli je obdačil državne vslužbence s petimi odstotki plače za volilni sklad. Se celo jetniski vslužbenci ječe Sing Sing morajo prispevati za volilni sklad. Sedaj naj pa še kdo reče, da ne gredo republikanci edino s svojimi načeli' v volilno borbo. Non oletl Ne smerdi bodo rekli naši podkupljivi meščanski časnikarji ter bodo obe roke ponujali republikanskim korifejam, da jim nasujejo zlatili novcev v njih roke. Pozdrav delavcem! Delavec je edini človek, katerega jaz spoštujem. Delavec — naj bi se pisal vedno z velikimi črkami — nji je dal, kar imam; me naredil, karšen sem in kar upam še postati; njemu se zahvaljujem za vse, posebno za pamet, ker sem pričel spoznavati gnjilobo današnje človeške družlie in korist socializma za splošnost, ki bode dal zatiranitnu delavskemu sloju politično in gospodarsko svobodo. Kakor iz neobdelanega kamna se razvije krasni kip, isto tako postane iz nevednega in brezbrižnega delavca misleče bitje, ki stremi za najblažjimi cilji v človeški družbi. Vsi delavci na svetu so odvisni drug od druzega — bodočnost je v rokah delavcev. Delavski praznik je krasen dan — dan, ki daje delavcu priložnost, da prične misliti s svojimi možgani, kaj je bilo, kaj je in kaj Ixxle? Pot je bila dolga, trnjeva in polna bolečin. Mnogo jih je padlo :ia ti poti, a nepremagljive delavske čete korakajo pogumno naprej po začrtani jHJti do cilja, do zmage. Ako danes pogledate v priliodnjost, že vidite v daljavi na obzorju prve žarke vzhajajočega soltica — socializma. Sodi ugi bodite srčni! Zmaga bode naša in mir bode še le nastal, ko bodemo živeli v svobodi, jedna-kostt in bratstvu. Pravica in resnica sta na strani lefavcev, ki bijejo ljuti boj s kapitalom za rešitev iz kapitalistične organizacije naj si danes podajo t trajno zvezo roke, da poj demo združeni v boj proti skupnemu so-ražniku delavstva, dokler si ne pridobimo zmage. Na delavski praznik se spominjaj te žrtev v Iloinesteadu, Latimeru, Buffaln, Coeur d'Aleneu, Croton Datuu, Cbicagi, Virdenu, Pa:ii, Leadvillu, Cripple Creeku, Victoru in Telluridu! To so krvave bitke, ki so se vršile v preteklosti od strani delavcev za ebrtno svobodo in družabno prava Koliko groznih in krvavih bitek nas pričakuje še v prihodnje? Sodnigi, delavski praznik je dan, ki opominja na razredni boj, na vo-lltve, "danrkr združuje vse delavce širom sveta v mednarodni revolucionarni vzajemnosti. Delavcev širom sveta ne loči po!t, ne vera, ne spol. Mi vemo, da naša srca bijejo za ista načela in smotre. kakor vseh proletarcev na .svetu. Mi korakamo čvrsto in pogumno naprej po poti vzajemnosti, ki nas popelje iz sužnosti do človečanstva — svobode, jedtiakosti in bratstva. Eugene V. Debs. Štiridesetdnevni post. Ta umetniški čin se je že toiikrat ponavljal, da se dandanes nihče več ne ozira na njega. Dandanes se mnogo bolj postimo, kakor smo se postili pred leti. Mnogo se posti delavcev vsled izgube dela, malomarnosti in prezirljivosti; drugi zopet, ker so bolni na želodcu. Zadnjim navadno želodec odpove prebavo jedil. Proti temu je Trinerje-1 vo zdravilno, grenko vino edina pomoč, ker daje želodcu potrebno moč, da na lahko prebavlja zavžita jedila. Ta lek je izdelan iz naravnega vina in izbranih, krepčilnih zeliii, ki so znane, da delujejo na izborna prebavo. To zdravilo zaceli pokvarjene dele v želodcu, ponovi in ojači kri ter je pripoznano kot najboljše* sredstvo v domači lekarni, proti želodčnim boleznim. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu, Josip Trineru, 799 So. Ashland Ave., Chicago, IH. KJE JB Franja PetrovCil iz rovnice. V Ameriko je pr ' ta 1901 in biva nekje v C Kdor ve za nje naslov, blagovoli naznaniti ut "GLh Svobode". ... ,'ifmiyBjftfite "Glas Svobode" [The voice of Liberty] Prvi svobodomiselni list ca slovenski i narod v Amerik'. - "Glas Svobode" Izide vaafel petek ki velja za AMERIKO: za celo leto................$1.50 za pol leta .................78c ZA EVROPO: za celo leto ......i.....kron 10 za pol leta .............kron 6 Entered .»t the I'ou Olflc it Chicago, 1)1., na SeenM Cl»i» .Mailer. Subscription $1.50 per year. Advertlsemention iinroemem. Naslov zu dopiso in posiljutve je etodeči: 'eias Svobode' 5H3 Throop St. Pilsen Sta Chicago, 111. Dopisi. Vera je zasebna stvar, "Vti vere "Indite" raenlmeuitU. Najlniljfo t«io, mUlliii, pa Ira*. kdorkoli r»J id.niasa br»u>f •volim kilor ljubi blltnjtka it dna irta." Alkerc, Nemška in avstrijska socialna demokracija se drži načela, da je vera zasebna Stvar vsacega posameznega socialista. Včasih kako socialno demokratično glasilo svečano izjavlja, da se socialna demokracija z izjavo vera je zasebna stvar še ni odrekla pravici do lioja proti farškemu gospodstvU. To je pa tudi vse, kar socialna demokracija stori proti vražoverstvu. Ta izjava dokazuje, da se avstrijska in nemška socialna demokracija bojujeti le proti produktom vražo-verstva, da se tie dotikati vere — vira teh produktov, da se bojiti iz-ruvati zlo s korenino, ker bi s pobijanjem vira vražoverstva izgubili precejšno številce strankarskih sodnikov, ki so se "prepričani '.o je-dnakosti, bratstvu in svobodi v nebesih. Nemška in avstrijska socialna demokracija sta vsled te taktike ]>o-množili svoje čete, nabrali sta ogromno število strankarskih sodru-gov. Pri zadjnih volitvah v Nemčiji je narastlo število socialno demokratičnih glasov na 3 milijone. Sedaj pa je treba vprašati: So li ti 3 milijoni nemških strankarskih sodrugov tudi socialisti ? Ali so ti milijoni strankarskih sodrugov pripravljeni že na tem svetu darovati vse za svoje ideale—jednakost, bratstvo in svobodo? Ali so ti 3 milijoni nemških socialnih demokratov tudi prepričani sodragi? — Ne! ......... Večji del teh ljudi so navadni nezadovoljne/.}, katere je socialna demokracija s svojo oportunistično taktiko in izdajstvom svoje načelne izjave zvabila v svoj tabor. Ako nemška iti avstrijska socialno demokratična stranka nočeti zgubiti ime revolucionarne stranke, potem morati opustiti oportunistično taktiko ter morati začeti hoj proti veri, ki je največje sredstvo za poneumnevanje ljudstva. Verska socialistična človeška družba je sploh nemogoča. Ljudje, ki verujejo v nebesa, lxxlo radovoljno sprejemali udarce, katere jim bode zadal kapitalizem, ker taki ljudje so še veseli, ako zamorejo * mukami in s trpinčenjem samih sebe aa-služiti najboljši prostorček v nebesih. Taki ljudje so se še vedno pokazali v bojih za holjše gospodarske razmere na tem sVete kot slabi bojevniki, ker nočejo vsled kratkega vživanja zemeljskih dobrot zarasti večnemu pogubljenju. Ako še vpostevamo, da nas vera najbolj ovira v bojt* za osvoboditev iz gospodarske in politične sužnosti. da je vera le produkt ljudi, ki izganja najlepše cvetice tam, kjer ljudje ne razumejo tolmačiti vzrokov m nastanka prirodnih sil, in katero netijo le taki Ijtidje, ki hočejo živeti na stroške delavnega ljudstva, potem moramo odprto priznati: Boj veri do zadnjega dihleja! Bruno. Iz Pittsburgh, Pa. Gospod Kranjc, ki je še tlobro v spominu vsem Slovencem in Slovenkam v Pittsburgu je zopet strašil go našem mestu, da.bi zasedel tukajšno faro. Kranjc je najbrže pozabil na svoje stare grehe v Pitts-burgu ter itpa, da smo tudi Slovenci v Pittsburgu in okolici tako slabe glave kakor je on. Mi želimo Kranjcu vse dobro v So. Chacagi, kjer so mu baje |*> stala tla prevroča pod nogami, ker bi ne moledoval, da naj ga zopet kot "dušnega" v svojo sredo. Gospod Mi smo vas siti za vselej, kajti Pittsburgu in okolici ste si postavili napravili trust in nihče mu ni ho- z vašim delom vekotrajen s|>ome nik, tla katerem stoji zapisano: dni klatil po grešni zemlji, a kvipil "Bog nas varuj \vsch nadlog in ta clh župnikov, kakor je bil Kranjc.*' Več čupljanov. Iz Olenwoorf Springs, Colorado. Večje število garjevcev, vsi rodom Slovenci so prišli nekaj tednov sem iz Aspena ter so v raznih rudnikih pričeli delati kot garjevci. Razun enega so vsi člani katoliškega društva "sv, Barbare" J. S. K. Jednote. Očividno je, da J. S. K. Jednota, ki je v rokah slovenskih duhovnikov, vzgaja gtirjevce, ki svojim grdim garjevskim .delom kradejo kruh poštenim delavcem ga so že najdlje pekli v peklu. "Kaj hočeš, stara mamica, vprašal Adrumelek držeč velikanske razbeljene klešče v rokah. "Jaz 'osestniki premogokopov tel dati popusta. Hudič se je 14 DruStvo "Slavij«" St. 1. S. N. P. J. . Chlcagu. 111., Ima evoJo redne me-eefine seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v Naročat dvorani na 587 S. Centre Ave. Petnajsti dan se je prijavil pri j0hn Duller, tajnik, • ' 12 \V. 25th St., Chicago, 111. še ni košček premoga. Roekefellcru. "ZdravstVuj," zavpil je Rockefeller ter mu hitel nasproti. "Dobro jutro brati" • "Kaj brat," je vprašal zategnje-110 Rockefeller. Sedaj je podal hudič vizitnico Rockefeller!!. Rockefeller se je Kueivciciierti. imcmhui-i sc ji- ...... ......, , . -m ',)■ n' i • • Clevelandu, O., Ima svoje redno me-močno vstrasil. Mislil je, da je pri- JJ7 .e'vsakl prvl četrteK v rae8Cl šla zadnja ura. "No, gospod milijonar," se rogal hudič, "ali sva brata ali ne? ........>-....... r-......—- ----.------ "Ah, ljubi gos|)od hudič," jadi \ko se plače znižujejo po rudnih. kovaJ :e Rockefeller, "pusti me še vsaj vemo, kilo je zakrivil tatvino na delavske žepe, kdo vpropastuje vž|vati vesdjc na u.m svetu » delavske plače v Ameriki. Nihče drugi, kakor slovenski duhovniki, ki imajo odločilni vpliv v omenjeni Jednoti. Ti ljudje so zakrivili, da Američani proklinjajo slovenski narod, da pravijo nam Slovencem, ker stavka bi bila uže davno končana, da ni slov. garjevcev: "You arc a son "f the scabe nation." (Vi ste sin garjevskega naroda.) Zakaj naj bi iiil ves narod slovenski radi naših slovenskih nebeških agentov osramočen v očeh Američanov? Slovenski delavci, ki imate še iskrico narodnega in človeškega iznosa v sebi, slovenski listi, ki niste še padli na nivfi "Nove Domovine" in ki trdite, da ste prijatelji slovenskih delavcev in da ljubile slovenski narod, učite slovenske delavce, a je najgrše lopovstvo na svetu, če . delavec odje druzemu delavcu delo, ki se bori za zboljšanje že itak labega in žalostnega gosj>odarske-ga položaja. Koncem še omenim, da neki Anton Plut, po domače Lužar, ker po-vsodi lužo pusti za salio, opravlja Colbesen službo pmkertonca. — Fej ! 1! Slovenski opazovalec. Zakaj je zmanjkalo premoga v peklu? Pravljica. Spisal T. Regtr, prosto poslovenil' Josip Logažaii. Blizo \ iktora v Coloradi, kjer so lastniki rudnikov napravili dinamit-ni napad na železniško postajo "Independence" zija velik prepad. Človek lahko gre navzdol kacih 100— joo jardov, ali naprej ne more, ker je globočitia neizmerna. Stari lju-Ije pripovedujejo, da so tam Indijanci nekdaj bclokožcem trgali kožo raz glavo, mrtva trupla pa me-ali v prepad. Tam v tistem groznem prepadu je baje kraljestvo hudičevo in njegovih pomagačev. Xeeega dne je sedela hudičeva stara mati ob vhodu na trinožnem itolen ter pazno čitala "Novo Domovino", kojo morda pater Slepar reduje. Stara greŠnica je od veselja cmo-kala z ustnicami. Večkrat si je obrisala očala, da bi videla boljše citati, zajedno pa vskliknila: Hihihil To je list. Ce bodo ljudje (h» tacem čtivu segali, bodo kmalu vsi ob pamet. Da bi si le si Slovenci naročili ta izvrstni list, potem bodem imela vedno dovelj družbe v |>ekhi. Da, to bode življenje 1 llihihi." Ko se je stara vtačuga nasmejala. je pazno eitala nji toliko priljubljeni list. Nenadoma plane kviško. kakor da bi jo bil pičil gad n mej strašno kletvijo pljune trikrat ogenj in žveplo v steno in zavpije na glas, da so se tresle vse stene v prostranem peklu: "Aidrumelek! Pridi brzo semkaj I" Adrumelek je bil vnuk starke DruStvo "Bratetvo" St. G 8. N. P. J. --------------- r_......... v Morgan, Pa., Ima svoje redne me- Vprav sedaj sem začel še sefne seje vsako fetrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Miklav-člfa na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi Odbor. "Vendar si prišel, ljubi sinček,' je rekla hudičeva stara mati. "Kako si opravil ?" "Ne vprašuj," je txlgovoril hu Adrumelek je b.l v.u.K s arKC .Ne vprašuj, je m-- druitvpnc „ejo. V saloonu in se je imenoval po jezuvitu, koje- die. Ako se primerjamo z neka- ^^ Jn j^j, Točiva terimi ljudmi, smo mi še pravi rev je čki na duhu." 'Kaj pa je?" ' I'— J mul . 11 111 1 II... mv^i.H - —------------- 5KC Jvuv . "Ves denar so mi »x>brali. Dobro, fornijsko, Trinerjevo in druga bey moram oščinati se necega kranjske- da sem rožičke in rep hranil doma, lain rdeča vina. rdeči burgund«?, ... t. , . T«- ' LM' __I.__1! '* 1...1; Inkniim ria mihi in I rill/H fl. rugače bi mi bili še to 1 »obrali." "Premog si pa vendar dobil?" "Seveda, pa za kakšno ceno!" V tem trenotku pa prisopiha ga farja, ki je ravnokar prišel v pekel. Povej na kratko, kajti klešče se lxxlo ohladile-" "Sem poglej," rekla mu je star ka in kazala mu je list. "Ti pro- njegov brat Lucifer in prične kri-kleti socialisti že zopet Javkajo, le fiatij čitaj "Novo Domovino". Premog se draži. Kaj bode s peklom?' Hudiček je malo pomislil, potem pa i?M«til • "Cakej. Jaz bodem sam kti Društvene vesti. ' Društvo »Bratstvo" št. J ft. N. P, J. v Steel, O. ima svojo redne mesečne seje vstiko prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata d o h n R e h o 1 ti v Steel, O.. DruStvo "Naprej" St. 5 S. N: P. J- v sefne seje vsaki prvi Četrtek v mesci v .prostorih brata J. Medena zvofier ol) 8 url. Anton Benedlk, tajnik. 1778 St. Clair 8t. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. Claridge, Pa, lra» svoje redne me-seCne seje vs-ako prvo nedoljo v mesecu. Srmli Ijenlkl »e vabijo v drufttvo. DruWvo ."Delavec" St. 8. 8. N. P. J. v 80. Chicago, 111-, Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 019 Green nay Ave. Društvo sv. Petra In Pavla. .1, S. K. .J. poživlja tein potoni vse svoje člane, da se redno vdeležujejo sej dne 13. vsacega mesecu v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fe Ave., PUKBLO, COLO. Bratiko drultvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svoje redne mesečne seje v druStvenlh prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v druStvo do dne 31. dec. t. I., ne plača vstopnine. Društveni zdravnik Je dr. Chr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. Za mnogobrojnl vstop se priporoča Odbor. Somišljeniki narofujte in prlporočujte "GLAS SVOBODE" "No, opustimo to. Jaz sem prišel le zavoljo kupčije. Jaz hočem nekoliko tisočev ton premoga kupiti. Ako bodeva sklenila vgodno kupčijo, vam bodem pustil živeti še mnogo let." Sedaj se je Rockcfellcru odvalil kamen od srdea. Ali takoj si je mislil: "Le, počakaj ti cigan. Jaz ti bodem že pokazal, da smo lastniki premogokopov pametne j i nego si ti." Zajiovedal je prinesti buteljko slabega žganja. Svojemu ravnatelju je pa šepnil nekaj na uho. Ko je bilo žganje na mizi, se je vsedel ix)leg hudiča ter pričel razgovor o kupčiji. "Vi torej potrebujete premog? Veseli me, da ste se obrnili do mene. Zaupno vam povem,*da vam bodem najboljše postregel." 'o je lepa Mi dva bodeva kmalu gotova. |Mi plačamo sedaj isto, kar smo plačevali pred stavko. Ali nam hočete premog prodajati za staro ceno?" 'Ne gre, ljubi moj," je odgovoril Rockefeller. \ko ne, pa ne," je rekel hudič. "Ne bodete mi •zamerili, ako pripeljem k vam mojo staro mamico." "Vaša Častita stara mamica šc ,i?" vprašal je začudeno Rockefeller poln strahu. "Recite ji, da ji pošljem najnrisrčnejše pozdrave, tla bi ji rati prtxlal premog za staro ceno. a ne tnorcin. Kdor. premog prodaja i>od ceno, temu naloži trust občutno gloho." Hotel je še hudiču pripovedovati o slabih kupčijskih razmerah, o poželjivih socialistih, kar so se odprla vrata in v sobo je stopil ravnatelj z brzojavko v roki. Rockefeller je prečita! brzojavko ter rekel hudiču: "Ljubi brat, zopet nesreča. Mej tem, ko sva se prepirala je šla pre-mogova cena zopet kviško. Ako bi se bila preje dogovorila, bi vi napravili lep dobiček." Hudič .ie planil po konci, pljuval je ogenj iti platnen : 'Najbolje je. če tebi in vsem tvojim tovarišem zlomim tilnik." v "t '.ospod brat, čemu ta razgovor." je odgovoril Rockefeller. "Dovršiva brzo ktijKijo, kajti premog se lahko zojK-t podraži. Da spoanate mojo dobrohotnost, vam bodem prodal premog za staro ceno, tla le vi plačate globo." Govoril je toliko časa hudiču, da pa je omamil, tla. je hudič vsaki Naznanjava rojakom, Hrvatom stvari pritrdil. Uro kasneje se je in drugim br. Slovanom, da vrnil hudič močno pijan v pekel, kupda velik., splošno znan. Pil je bratovščino z Rockefellerom, ,.r...SALOON...„. Rockefeller mu je pa izpraznil žepe. pod imeuotn "Narodna dvorana," Somišljeniki in sodrugi v Večjih slovenskih ameriških naselbinah, ki želu slovenskega govornika, naj J se obrnejo na strankinega tajnika, sotlr. William M11 illy, National Secretary, '^'i' Denrborn Street. Chtpage, III- Ali ste /e preiskali Idaho? Po pravici jo nazivi jemo •zemljo bodočnosti V poljedelHtvu, vodah, rudah pa hode kmalu ite prelrošena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočete bolje poučiti o državi y Če iščete nove domovine za poljtxlelstvo, tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v našem tako zvanem "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričujte se na svoje lastne oči. D. K. BURLBV, D. S. Sl'enckh, (L P. & T. A., A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Lake City, Utah. NAZNANILO. sedaj "Slovenski Dom". Priporo čava o. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za 'pool table" in glasovir. Točiva pristno pilxensko pivo in druKO i?borno pijačo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva isborna kali- 'Ti bedak. Ali je to premog Saj noče goreti. To je kamen . . . Rockefcler je hudiču prtxlal ka-j menje mesto premopa. V peklu] niso mogli več kuriti in zaprli beli tokajec, risling in druga fi-ua vina se dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišči« in vso postrežbo. Vsi dobro došlil Mladič bratje 85 587 8. t'eiitrt- Ave. na vogalu ih. eeBti. Tel. loomis 4«k Chicago, III. Ali hočeš biti moj sodrag? Moj mesečnik sedaj pokriva vse troške. Prejmein toliko de--narja kolikor ga {»trosim. Odkur izdajam mesečnik " Wil-shire", še nisem mogel kaj stičnega trditi. V podjetje sem vložil Š 100,000., n t.i so sedaj tu. Sodrugi, ki me poznajo, vedo, tla moja želja ni kopičiti denar, temvee pospeševati socialistično propagando. Kako se to najboljše vrši? Po daljšem premišljevanju fem prišel do zaključka, daje nitjltoljše, ako K<. mi priduži še kacih 5000 socialistov ter se skupno lotimo teškega agitatoričiivga.dela, nko hočemo, da bode socialistična agitacija imela v najkrajšem času velikanski vspoh, Ali mulo je socialistov, ki hi imeli potrebni denar za delnice. AH jaz sprejmem sodruge kot delničarje, če tudi ni-unijo potrebnega' denarja. Kdor bočo izvedeti za pogodbene točke, kdor hoče vedeti kako lahko dobi delnico vredno $10 s petimi odstotki lotnih dohodkov inojef^ naloženega kapitala, poleg pu tudi volilno pravico, naj nemudoma piše meni v New York. GAYLORD WIL8HIRE urednik WIlHhlre'K Magazine, New York, X. Y.» 125 Bast 23rd Street. SLIKA PREDSTAVLJA ur« za (lame. P..ktfvi so pvetegnjtmi z zlatom Gold tiled. jamčet:i za 20 let. Kole-govje na razpo' uoEljsln ali Waltham. Zdaj sauio s 12.50 Mož, osreči svojo žcuo in kupi ji uro za t>ožičn.o darilce, Jacob Stonich 811 K. Madison SI. t'hieago, lil. /\mu pustiš txl nevednih zt^xi-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po j najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik_. 544 HM K ISLAM) A V K. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan f-i-L Najboljši svetovni obiskovalci bo na dobičku ako potujejo via Deliver in Rio (Jrande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Hali all tilioeceausko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev ter za lov in rlharstvo tako ugoden kraj, kakor nijetlna ilru^a proga na svetil. Zdravo eoloratlskoDpdnebje je posebno mikavno za iwlet-ne počitnice Z.lraviŠča Manitoii, Colorado Springs, (■leu wood Npi^ngs in Salt Lake C It.v 8*svetono /nana. ' Znižano eene v Colorado Springs in Utah 11a vseh progah s primernim izstopom v coloradskih in zapulnib mestih. Br/.ovlaki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah in ciilifornijska mesta. Elegantni jetlilni vozovi, postrežba a la carte na vseli brzovlakih. Najlepše ilustrovane knjižice se ua zahtevanje razpošil-jajti zastonj. S. K. HOOPEK, G. P. A- T. Agent, Denver. Colorado. ivn.ii«Hi*iiX>'H SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TUt I Naša bogata zalogu linijskih najntoduejših oblek in površnikov je popolna. Vsu oll-ka je izdelana od nnijsklh krojacev in so naj-tnodm-jše in najcenejše na trgu. Pri nakupu nove zaloge sm«» dali powbno pozornost na to, da bi te nase obleke inijtbilje v modi ostale in d« bi cenj. odjemalcem, kakor smt» tlose-daj, tudi v bodoče ugajali. Cene naših oblek in površnikov so od $6.00 DO ... $20.00 -fco vas. volji in okusu obleke hi |H.vršnike iz nase velike za <>ge vsakovrst-nega domačega tili importin.mva sukna za tako nizko ceno. kakor Ingoti Naročena obleka alt površnik od urJ.m naprej. URBAN BRO S parat premog. Ako ga ne .dobim I ga. Iqmstili so vse farje, tatove, I za staro ceno — potem . . — razbojnike in rokovnjače. I-e-ti so! Skrcmžil je ot>raz tako gnlo, tla je ifobiti kmalu tlelo povsod kot slav-i bilo vitleti, tla posestnike premogo- kolomei — garjevci. koix>v slalia čaka. T TJ. Prst v ima^ sinček," rekla je John M ede n na 2So W ta« 1 ur, -J- ■ c« Ave. le zastopnik "lil. rtv. za ,tarka. Pojdi in pripelji m, ene-, ^^ ^ Njemu Uh. ga samega teh malopridne«*. ko ^ m[eyiih V8flkdo mupH. - -— Ker je Ivan Medena vsled njegove Ako hočeš imeti fi trgovine nemogoče, tla bi obisknval fotografu posamezne rojake, so prosi vse somišljenike. če imajo kako opravilo ' "Ol. Hv.'\ d» g» postijo na 893 Vi IHth. Ht.Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA Ilmlič je (Wekel frak. cilinder in rumene rokavice. Rep in rogove je mdpel ter jih shranil v omari za lepptičje. Ali prekleto »e je amrtil. če je misW, tla slik«*, idi k Govorimo slovensko. Vprašaj po številki 10 LIEBICH u «0-86 Euclid Ave. Cleveland. Somii!iciiih tiaro.'u roČujte noje Icsopuc. z.:- .. - ri^fi j Socijalizent je postni sila-, s katero morajo računati vse stranke. * ,1 fe.. 1 j cl t k sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: "John Stonich, 5ti«i s. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stri keui, ,YU> Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, 5tM. Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajriil: Frank Petbič, 5118 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, III. \ dan' 11ad6vinac. P. O. Box 193 La Snllo. 111. :tf; JoKN VbkKaj, «74 w. 21 bt PI., Chicago, 111. 1 WJU- ( Anton .Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, III. Pnrntni \ DtJLUtBi 41« Washburn Ave., Chicago, III. ™l)w,r. Martin Potokah, 5(54 S. Centre Ave., Chicago, HI. oulK,r-. ( Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave„ Chicago, 111. Bnlni&ki \ JoHI>' Verščaj, «74 W. 21st PI.,.Chicago, 111. T, \ Jos. Duller, 41« Washburn Ave., Chicago, 111. om,or- / Anton Mladič, 134 W. 19th Str„ Chicago, 111. TSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. OBVESTILO. Na razna vprašanja društev in članov S, N. P. J(«1 note odgovarjam to—lo: Kdor jopo društvenih pravilih »časno odstavljen (suBpen-dovan), še ni izključen. A k* pri prihodnji seji. to jo tretji mesec, poravna svoje dolžne mesečne doneeko, vliva zopet vse pravice, katero je imel pred začasnim odstavljen jem. Nikakor pa ni v redu, če je kdo začasno odstavljen, da i>otem naznani svoj odstop, ker je po društvenih pravilih že itak izkljnčen, ker ni za tretji mesec poravnal svoj dolg. V>lika razlika mej S. N. P. Jodnoto in družim i jednotami leži tudi v tem, da pri druzih jed notah posamezna društva izplačujejo l>ol-nišno podporo moj tem, ko jo "S. N. P. .Jednota izplačuje sama, poleg pa še usmrtnino. ^ Vsled tega se prosi člane raznih društev S. N. P. J,,da pravočasno poravnajo svoj dolg v krajevnih društvih, ker le potem je mogoče, da tudi krajevna društva ob določene« času obrnčunijo z osrednjim odl>o-rom jednote. Nadalje se zahteva, dn vsi zastopniki krajevnih društev nemudoma dopošljejo listine za varščino osrednjemu odboru, ker drugače je nemogoče doposlati zastrpnikom bolnlšno podporo ali usmrtnino. MARTIN KONDA L r„ tajnik. RAZNO. Štrajk vslu2b«ncev električne cestne železnice v Ljubljani. V" Ljubljani'so zastavicah vthiž-benci električne cestne železnice Zahtevah so odstranitev priganjača — preglednika Podreberška in da se sprejmejo vslužbenci nazaj v službo, ki so bili po nedolžnem odpuščeni. Stavka je bila po trdi dneh popolnoma izgubljena, ker je bilo mej 25 vslučbenci n gorjevcev, ki so snedli svojo dano besedo. —* Delavci, kedaj se bodete spametovali? Parčka nesramnost. V farovžu v Bevkah so se godile take svinjarije, da jih seveda ne moremo popisati, nego smo otie dni le namignili, za kaj se gre. Čim je bevški božji namestnik izvedel, da so se šli faraui proti njemu pritožit, je začel s prižnice rohneti, da se je ljudem kar tema. delala pred očmi. Iz pridig na zadnje nedelje naj navedemo nekaj zgledov, kako je ta "lx>žji namestnik" oznanjal božjo besedo: "Vse Bevke ne bodo razrušile, ne kainen na kamnu ne bo ostal, in tudi letošnja suša je —le-nastala, ker se Hevcani v farov-ške zadeve mešajo." Torej, ker so se Ik-včani pritožili, da se gode v farovžu nezaslišane svinjarije, zato jim je njih dušni pastir naznanil, da se llevke razrušijo. Bog jih je kaznoval s sušo, ker ne trj>e svinjarij ,v farovžu 1 — Posestnik Martin Sinuk jc pred 30 leti ponesrečil. Pred nekaj tetini je fajmošter na prižnici napadel sina lega že 30 let mrtvega |K»estnika in mu očital, da jc hudič njegovega očeta tako hitro vzel, da ga fajmošter še v sveto olje ni mogel dati! — I>a-Ije je rekel: ''Bcvčaiti gredo v A-fiieriko kot ponižne ovce, nazaj pa pridejo kot tigri ali pa levi." — Nekega posestnika, ki je doma na Vrhniki, a se je priženil v Bevke, je 11a prižnici imenoval "vršenško kugo", samo ker jc mož obsojal fa-rovške svinjarije, posestnika Doli-narja je imenoval črnega hudiča in farizeja, deputacijo, ki je šla k dekanu na Vrtmiko |>rosit. naj naredi konec svinjarijam v bevškem farovžu. pa je imenoval na prižnici črne duše in izjvržke človeškega rodu. Posestnika Janeža, ki je pred 20 leti tožil fajmoštra zaradi žalje-nja na časti, jc zdaj tudi na prižnici napadel in ga imenoval tistega preganjalca (fajmoštrove^a), ki jc pred kratkim iz |jekla ušel. — Take so bile zadnje pridige v cerkvi na Bevkah. Očitno je, otegnili s prižnice in ga zaprli v »vinjak. Ljudje so do skrajnosti razburjeni. Kako pohujšanje so provzročilc te pridige, kaže naslednji slučaj: Neki posestnik, hoteč se prepričati, je-li njegov loletni sinko razumel faj-moštnovo "pridigo", je po maši fantiča vprašal: Kaj so danes go- sjtod fajmošter pridigovali ? Sinko mu je odgovori I: Fajmošter rekli, da ste vi "ta veliki hudič", sosed je "ta mali hudič", N. N l>a "ta srednji hudič". Katoliški far obnorel na prižnici. V Vipavskem Sv. Križu imajo kapucinski samostan, kamor pribiti na Pomjunkulo mnogo ljudij. I,*-t skal ljudi proti njim . In ženice so prav razumele namig, ker so rekle, da ne pustijo možem na Vipavsko p«i vino, da ne postanejo brezverci! Ze tako prede trda vinogradnikom, sedaj prihajajo pa še pridigarji, ki v cerkvi naročajo, da naj se ogibajo Vipavcev. Naravnost škodovati hočejo \ ipavcem. pa le za to. ker si izmišljujejo, da so brezverci. Pop* v Sv. Krjžu si je izmislil ter se zlagal, da so Vipavci brezverci, samo d) je j»okazaI svojo škodoželjnost do ubogega kmeta. Tu se vidi, kake prijatelje ima kmet celo v cerkvi I — Mi svetujemo farjem vseh ver naj gredo na najvišjo stre-j ho in naj poskačejo na tla, bodo I vsaj hitro v nebesa prišli, o katerih vedo toliko dobrega povedati. Narodi na tem svetu bodo pa rešeni najhujših pijavk in sleparjev, Papež in krščanska morala. Pred kratkim je izdal papež vele-važno okrožnico o krščanski demokraciji. Evropsko časopisje je pisalo o tej okrožnici, ki je glede organizacije in smeri katoliške armade ]>oleg "Motu proprio" gotovo najvažnejša odredba, kar jih je izdal sedanji papež. "Slovencu" se ni zdelo vredno, da bi bil kaj pisal o tej okrožnici. Nič drugega sfe nm ni zdelo vredno o njej zapisati, nego besede "papež poravna prepi 'e* v katoliški organizaciji italijanski". Tisto slepar jen je kakor z "Matu proprio" se ponavlja pri "Slovencu" tudi zdaj. Za vsako novo mašo, za vsak "spas" kakega kaplančeta in celo za "Menažerijo v Gradišču" ima več prostora, kot za papeževe velevažne, ves svet zanimajoče dekrete. Ali ni to preznačilno? Ali to ne kaže, kako šenklavški kapla-nje ]>a|>eža prezirajo, ali to ne kaže, da morajo ti "Slovenčevi" redakter-ji imeti slabo vest? Najžalostnejšo vlogo pa izvajajo tisti backi, ki se zbirajo okrog zastave sv. Mihelja. Papež izdaja velevažne ukaze glede krščanske demokracije, tem krščanskim demokratom je pa vse eno, kaj je na teh papeževih ukazih. In mi se nič ne čudimo, saj te reve nimajo uojtna ne o krščanstvu ne o socijalstVU nego slede slepo kot pravi backi — črni suknji, pa naj jih pelje kamor hoče. Vesele bivSe nune. Odkar jc francoska vlada odpravila več nepotrebnih samostanov, jc najti po vseh večjih krajih bivše nune. ki jih sicer veže "duhovna" obljuba do smrti, vendar jih premaguje zajK-ljivo življenje. Tako je bila nedavno pri cerkveni slavuosti v Toulorm cela družba bivših nun, ki so razposajeno zajezdile leseno konjiče na k»rusljo. Marsikatera je že tudi zaročena ali vsaj mati in spe. ( Farško gospodarstvo. Zopet je šla htioiit itišgat duhovniška zadruga, to je "ljudska opekarna v Miljah na Goriškem". Produktivne zadruge uspevajo lahko, če imajo jiošteno vodstvo, opekama v Ttiljah pa jc seveda morala propasti, ker jo jc vodil duhovnik Rojac. — Tako je povsod, kjer imajo farji gospodarstvo v rokah. Listnica uredništva. Alexandria: Kdor hoče posta tj ameriški državljan mora najmanj •"> let bivati v Zdr. drž. ter najmanj leto dni moraživeti v državi, v ka-teri je sodišče, pri katerem zahteva državljansko pravioo. Vsaj dve leti pred no postane državljan mora s prisego potrditi pri sodišču, dn odpove zvestobo svoji stari državi. Ta odpoved se vknjiži, itfosileu se pa izroči prvi list (first paper). Če je k04> ton teie. v torek 27. Moptembra. Ultonia (z dvojnim vijakom) 10,40^ ton tete. v lorak 18. oktobra, zatem redno vsakih ti dni. , Povprašajte pri naftlh agentih o niz klh cenah In poselinih novih udobno stih v tretjem razredu. Agenti ne iščejo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearborn hi Randolph St*., Chicago, lit. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave, na vogalu 10, ul. Najboljša česko-slovanska lekarna v Cikugu V nji se nahaja tudi pošta, kjer jo mogoče šiljati novce po vsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in Sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.--• Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-oegi in drugo'na vse strata Zed. držav. V lekarniordinirajonaslednji zdravniki: Dn Martin Ivec, vsak večer od ti. do7. ure: Dr Stulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-»». zvečer: l)r. Kolar, Dr, Kotli, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat, Ako ste bolni, stopito v mojo lekarno iu pomagalo se Vam bode. ZA ameriko patentirane Harmonik«, izvrstno delo,'se dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bridge St. .JOLIET, ILL. 500 mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, fine smodke knditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grape brandy po $2.75 ga Ion. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. CAL. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Oiri Wiubyard. Dobro orno in belo vino-po 35 do 45 centov galon; stnro belo ali črno vino 50 centov galon? risling 55c. Kdor ktipi manj kot 50 galonov vina, mora dati $- za posodo. Drožnik po $2.2ft do $2.75 g«F.; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dnin popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAK8HE Box 77 Crockett, Cat- O Poskusite najltoljše unijeke A-B, X Lent in Criterion smodke katere izdeluje H. F. A ring 5 910 Payne Ave. Cleveland, O. jj « Postrežba točna. Cene nizke. * NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— Baloonarje in tudi drugo p. n. ob. oinstvo na importirano brinju iz Ljubljane, iz katerega kuliiim sam najl>olji briujevec! Kdor hoče dobro kapljico brinjevca piti, naj bo obrne na John Kracker-iaj 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. © Dr> M. A. Weisskopf BBS Ashland Ave, Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-0. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, ob'iskujte-torej Slovana v svojo korist. e>_ Resnica I g n a c Magister v Bra-docku sprejema naročnike in oglase za "Gl. Sv". Njegov delokrog se razširja po vsi drfavi Pennsylvania. Njemu lahko zaupa vsakdo v vseh zadevah "Glas Svobode". Rojakom v La Salle, III. in oko. lici priporočamo našega zastopnika g D. Bsdovinca, kateremu lahko zaupate popolnoma | v vseh zadevah "Glas Hrobode". Upravništvo "Gl. Sv." C. gg. naročnike prosimo, da nam naznanijo vselej tudi stari naslov, 6e se preselijo, da nam je moi-no točno odpošiljati list. 1'pravništvo "Gl. Sv." Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu v Chicagi, kakor tudi izven C-hi cagi, da sem kupil lepo urejeno gostilno ua 0*» S. May Str. Chi-cago. III. Se priporočam za obilen obisk John Kotali. Anton Sukle PUEBLO. Colo »504 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 092 Red in 378 Bine P. J. SKALA & CO 320 »23 \Y. IN. ulica ■ ■ ' ; (ESK0-SL0VAN8KA HANKA. pozor rojaki! Pošiljanje denarja, izmenjevanji! Opozarjamo rojake, da nam bo- , tlJjih ffcniirjeV( j z terja te v denarja de knjižica "ZRTfe V RAZMER" ali ih vrednostnih stvarij po čelom ••ZAPISKI KRANJSKEOA KAP- HVetu. sesebno v Avstro-Ogrski in LANA", kmalu pošJa. Kdor želi /Ar. državah, imeti knjižic«, v kateri m slika Ustavljanje plačilnih in drngih pofubonesno delovanje nekaterih pravnih listin. Dedščine. duhovnikov po Imenu za naš na- Zastopniki drnib: bremške, ham-r»d, naj dopošlje 25c. na uprav burške, autverpške, rottenlamske nlitv*"QI. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Zaloifra, ki se opisuje v knji-žičl. s« Je zavrilla na Kranjsksm ter je povsem resailna. 1 T---- — K.M VJfrBV, tJI. 9T in francoske prekomorsko—volne črte. V New Vorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zatira ka oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. jo da jo najvočja nesreča v A-merika začloveki — 1><>1< — y.oii. Ako jo « h>vek boluii iiemore delati, in če no dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri ao ostali v sturein kraju pomagati "' ICrulnr.jc olovok I>ol«m — more zdraviti. Najhujšo se mu pa godi, ko jo bolan in svojo" bolezen neiskušenein zdravniku toži, namesto da so takoj obrne na najboldega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, du ga čo gotova in popolnoma ozdraviti. o I*0|ji1ki v Massillon*, O. Walnut Liike, Ark. Mslk duntlll, Zdej je«t AntonStamfel Vam dam .Msi ia Skilsek, B01 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestiad, Pa Sel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas Cem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Htamfel. Prof, CoIUub janidd s«« popolno oz-o1omiI: Knkor twleisl i na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, src«, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmutizem, prelivanje krvi.. otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zluto žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes uli oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumen je v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravdno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti, l^rot*. OolliiiM je jedini ku-teri popolnoma ozdravi eušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozkili in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi I'rof. OoIHiim naj si ded« hI katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete 11a kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto \ maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, l-AO W. :V4ih St., > E\V YORK. lVof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo brezen gotovo nigdar veC C ■gronnna Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Nadaljevanje.) Rim je bit v tisti dobi samo torišče vlade in bogastva lakomnih papežev in protipapežev ter njih pristašev. Za vero in moralo se" ta gospoda ni prav nič menila. Značilno v tem ozfru je, da je mnogo krščenih 2 i do v igralo v cerkvi veliko vlogo in da so časih imeli na papeškem dvoru prvo besedo. Židovski bankir Petrtis Leonis je bil s papeži in kardinali tiapravil več kupčij in se je dal krstiti, da bi njegovi potomci imeli lepšo karijero. Stari Zid je kakor z denarjem tako dobro tudi, z vero špekuliral. Njegovi sinovi so se poženili s hčerami rimskih arislokratov in sinovi rimskih aristokratov so se trgali za krivonose, a petične hčere starega Zida. S fanatizmom pravega renegata se je ta židovska familija oklenila papeža Gregorja VII. in sin starega oderuha je pod imenom Pierleotie (Petrus Leonis) postal eden prvih mogočnjjcov v papeževi državi. Ljudstva ga je zaradi njegove strašne lakomnosti sovražilo, plemstvo ga je zaničevalo, a papeži so ga držali. Papež Urban II. je umrl v hiši t-ga svojega upnika in zaščitnika in vsi papeži so ga pripoznali kot rimskega konzula in kneza. In sreča je bila tej vseskoz pristno čifutski rodbini takd mila. da je eden izmed Pierleonijevih sinov postal papež, drugi patricij Rimljanov, ena hči pa žena Rogerja Sicilskega. .... Koinaj je umrl papež Honorij, se je začel boj Zidov za papesko krono. Ena stranka je tajno izvolila papeža Inocencija II., druga pa, podkupljena z židovskim denarjem, je izvolila Pierleoirijevega sina kot Analekta II. za papeža, in ker je imel ta dosti denarja, se j?a je tudi večina plemstva in prebivalstva oklenila. In vnel se je v Rimu Ijut in krvav boj za papeško krono in umori, ropi in bogoskrustva so bili na dnevnem redu. Ta boj se je razširil po celi Italiji in vsa dežela je bila opustošeria. Osem let se je Pierleonijev krivonosi sin vzdržal na j>apeškeni prestolu, v tem ko se je njegov nasprotnik trudil, da bi ga odstranil. Krepko sta se ta dva božja namestnika psovala in drug drugega preklinjala z naj izdatnejšimi kletvami -v narodi pa so trpeli in ginevali zaradi teh nevrednih pa vilic temu nezmotljivih papeževih namestnikov. Po smrti Rierleonija je bil sicer proti Inocenciju II. nastopil Viktor IV. kot protipapež, a se ni mop;el vzdržati. Inocencij je bi pripoznan kot papež. Toda Roger Sicilski se ni hotel ž njim sprijazniti in papež je uvi-ueval,,da ne bo imel miru, dokler- se tega nasprotnika ne odkriža, Papež se je odločil za vojno. Roger pa se ga ni ustrašil, nego se pogumno in hitro polastil — papeža samega, in zdaj je moral papež pripoznari pri-ropaue Rogerjeve dežele kot njegovo legitimno last. Za to ceno je Roger rad varoval in ščitil papeža Inocencija. I11 ta je bil varstva res potreben, kajti v Rimu in v svoji lastni državi je bit papež vedno v nevarnosti. Prav v dnevih, ko je ta papež umirat, se je rimsko prebivalstvo dvignilo proti posvetnemu gospod-stvu papežev, obnovilo rimski senat in razvilo republikansko zastavo, Obnovitev rimskega senata se je zgodila proti volji ccrkvenh (»oglavarjev. Duševni provzročitelj te revolucije pa je bil Arnold iz Brescie. Iz časovnih razmer se je razvilo stremljenje odpraviti despotizem in politično gospodstvo plemstva, vzeti duhovščini vsa zemljišča in papežu posvetno državo. Plamen, ki je izhaja! iz italijanskih republik je razjedal stebre, na katerih je slonel sistem plemskega in duhovniškega fevdalizma. Arnold, Abelard in sv. Bernard »o sodobniki i p reprezentantje velike kulturne drame. Arnold in Abelard sta bila sinova po političnem in duševnem osvobo-jenju hrepenečih meščanov severne Italije. Po temno-gledih dogipatičnih in političnih tiranih, kakor sta bila papež Gregor in cesar Henrik, so se oglasile možje, ki so. s pogumno roko dvignili ?astavo svobode in človekoljubnosti in med prvimi teh mož sta bita filozofični "krivoverec" Abelard in politični "krivoverec" Arnold iz Brescie. Arnold je 6il rojen začetkom 12. stoletja v Bresciji. Učil se je na Francoskem. Vrnivši se domov se je z vso vnemo udeležit boja meščanov proti njihovemu škofu Manfredu, Ognjeviti Arnold je s svojimi navdušenimi govori razvnemal ljudi proti posvetni oblasti papežev, škofov in duhovnikov, proti njih lakomnosti in nravni razuzdanosti. Ljudje so uvidevali, da je propadanja vere in nravnosti med duhovščino krivo največ to, da hrepene papeži, škofje in duhovniki po posvetni oblasti in po posvetnem imetju in zato so Arnoldu živahno in navdušeno pritrjevali, saj je bil celo papež Paskal II. to dekretiral. Pogumno je Arnold oznanjal svoje nauke, a škofje in posvetni bogataši so ga tožili v Rimu in Inocencij II., ki »e je itak tresel pred republikansko stranko v Rimu, je hitro obsodil Arnolda kot krivoverca in mu ukazal večni molk. Sv. Bernard je bil sicer velik nasprotnik Arnoldov, ali izpridenost škofov in duhovnikov je ostro bičal in je tudi ostro obsodil, da se duhovščina vtika v posvetne in politične zadeve. Sv. Bernard je v knjigi "de Con-sideratione" učil, da kdor služi Bogu, se sploh ne sme baviti s posvetnimi zadevami, in ostro je obsojal vse početje duhovščine. Arnolda pa je sv. Bernard preganjal, ker je trti Arnold tudi nasprotnik duhovske avtoritete papežev in gregorijanstce hirarhije ter je o krstu in obhajilu imel boljše nazore kakor so J>ili ravno takrat predpisani. Sv. Bernard je naščuval papeža, naj ukaže Abelarda in Arnolda zapreti. Abelard, velik mislec, ki pa ai imel eneržije, se je uklonil in se sprijaznil s cerkvijo, Arnold pa je šel v svet — oznanjat svoje nauke. Našel je zavetišče v Curihu in kardinal Gvidon iz Castella, učenec Abelardov, ga je obvaroval pred preganjanji sv. Bernarda. Arnold je za nekaj let izginil in se potem nakrat pojavit med republikanci v Rimu. Prišel je bil prepozno. Njegov prijatelj in somišljenik kardinal Gvidon iz Castella je hil l 1143 izvoljen papežem (imenoval se je Celestin II.) a umrl je že pet mesecev po izvolitvi ter »ploh ni bil -.'Stanu, i*vri«ti kateregakoli svojih načrtov: Njegov naslednik je ta. marca 1144- Lucii vladanje Je bik) kratko in nesrečno. in so polastilo javne oblasti. Na papeževi strani so -tali samo nekateri plementtaši, ljudstvo pa' je odvzelo papežu vse pravice v posvetnih zadevah. S tem je rimsko ljudstvo storilo tisti poskus, omejiti upliv papeža zgol na duhovske zadeve, kakor že za časa Albe-riha in pozneje še večkrat. Lahko se reče: Odkar je Rim kristijanski, je imel vedno boj s papežem, ker je papež vedno hrepenel po"posvetni oblasti, rimski narod pa se je te vedno branil. F*apež Lucij II. je na vseh koncih in krajih iskal pomoči, da bi naredil konec'ljudski vladi vRimu, da bi ljudstvo spravil ob vsako veljavo in zadobil zOpet vso posvetno oblast, Ker papež ni mogel'nikjer dobiti |wmoči, je zbral svoje čete in je sam šel v vojno proti ljudstvu. Oblegal je kapitol in ga naskakoval, a pri tem ga je zadel s kapitola vržen kamen'v glavo. Kristusov namestnik je bil ubit — rimsko ljudstvo pa je vriskalo, veselja. Strahotna so se zbrali kardinali v cerkvi sv. Ceza-rija, da izvolijo iiovega papeža. Izvoljen je bil m,enih Bernard iz Pize, ki se je imenoval kot papež Evgenij III. Toda rimsko ljudstvo je novemu papežu zaprlo ]x>t v cerkev sv. Petra. Ljudstvo je zahtevalo, naj se papež, predtio bo maziljen in kronan, odpove posvetni oblasti in naj pripozna ljudovlado. Ljudstvo je to zahtevalo z orožjem v roki, a papežu jev bilo več za posvetno gospodstvo kakor za vero in zato se ni udal. Spoznal je pa, da niu v Rimu ni obstanka,' vsled česar je ixibegnil v Vitcrl>o, kjer je ostal osem mesecev. S tem se je rimskemu ljudstvu posebno zameril, kajti ljudstvo je bilo verno iu je pai>eža pripoznavalo kot cerkvenega vladarja, le tega ni hotelo, da bi se papež in duhovniki vtikali v |>osvetne zadeve. Ko so papež in njegovi kardinali |xjbegnili, je nastala med ljudstvom silna nevolja. Kardinali so imeli takrat v Rimu že krasne palače, polne vsakovrstnega bogastva, med tem ko je ljudstvo lakote umiralo. Vsled ubege cerkvenih poglavarjev so nižji sloji naskočili več kardinalskih palač iu jih uničili ter poropali vse dragocenosti, ljudo-vlada pa se je (tostavila na stališče, da v Rimu nima v posvetnih zadevah nihče drugi ukazovati, kakor samo ljudstvo. Papeževo gosjxylstvo je bilo ljudstvo že odpravilo; sedaj je odpravilo tudi mestno prefekturo, zastopnico cesarske oblasti, češ, da vsa oblast izhaja same iz ljudstva. \ tem času se je pojavil v Rimu Arnold bresci-janski in z vsp ognjevitostjo lotil l>oja, da uresniči svoi socijalni ideal S svetim navdušenjem je oznanjal nauk. da papeža posvetne zadeve nič ne brigajo in da ne sme biti posvetni vladar. Papež je med tem zbral večjo armado in. jo poslal nad Rim, obenem pa se je začel z rimskim ljudstvom pogajati, da bi dosegel / njim mir. Pogajanja so res imeli uspeh, Rimljani so pri|«)znali papeža in cesarjevega zastopnika, papež pa je zato moral pripoznati rimsko ljudovlado. Mesto je upravljal senat, v katerem so bili sami neplemeniti meščani in noben duhovnik, njegove sklepe pa so iz vrševali prokuratorji, ki jih je senat vsako leto voli! iu ki -o vodili v imenu ljudstva vse mestne zadeve Vsi Rimljani pa so se zbrali vsako leto na kapitolu, da »dobre izstopanje senata in čujejo njepa poročila. Duhovščina in plemenitaši so bili rimski republiki, čeprav jo je papež pripoznal, skrajno sovražni. Na vse načine'so skušali oropati ljudstvo s tolikimi žrtvami pridobljenih pravic in papež jim je besedolonmo pomagal. S tem si je papež nakopal toliko nevoljo ljudstva. da je moral leta It/'- zopet i>ol>egniti iz Rima - Novic so nastali v Rimu hudi dnovi, a ljudstvo je vztrajalo s čudovito požrtvovalnostjo v tem težkem boju. Zdaj je tudi nižja duhovščina stopila na stran ljudstva. Arnold brescijanski jo je bil zbudil iz spanja, učeč, tla so vri duhovniki enaki in da niso papež, kar diualj in škofje prav nič več, kakor zadnji kaplan. Duhovščina se je tega pravilnega nauka z vso vnemo oklenila in papež se je zaman trudil,- da jnigasi ta ogenj cerkvi. SiCer se Rimljanom ni posrečilo dobiti pri cesarju pomoči in bili so leta 1141). prisiljeni skleniti papežem mir, ali že čez sedem mesecev je moral pa-|h.v. zopet iz Rima pobegniti in tri leta ostali v pregnanstvu.- Papež je vet ta čas preganjal Rimljane in vodil vojno proii Rimu in posrečilo se mu je 1. 1153. skleniti z nemškim cesarjem pogodbo, po kateri se je cesar zavezal pomagati papežu, da zopet dobi Rim v svojo oblast. Rimljane, ki so vedno upali na cesarjevo pomoč, je to razdražilo in uprli so se tudi proti cesarju. Toda s tem so odbili od sebe nlnogo zmernejših ljudi, ki so se zdaj sprijaznili s papežem. Ta se je vrnil v Rim in pripoznal senat in rimsko ustavo, kakor je bila I. 11^9. vpeljana. Česar ni mogel doseči z orožjem, je dosegel s sladko lokavostjo. Ko bi mu bilo usojeno j 1 Ne tako izboruo, kakor pred par loti. Dozdeva se mi, da imate slabejši tek. da vaše mišice ni-so tako močne, kakor nekdaj. .In izgledate starejši, kot ste v resnici, vaše obličje je velo. Vse to dokazuje, da vosa kri ni čista nli ni zadosti krepka za vzdržavanje telesa. £ Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 jo edino zdravilo, ki vam more pomagati, prebavljanje v zdravem stanu. Po zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svoje »dravje, bodo, prepričal i se, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko Vino deluje čudežno v želodcu. 1 >aje dober tek in je v resnici nnjlwljee zdravilo za želodec. Marketa Kozel Tvtldall, S. Dakota. Se dobi v lekarnah iu dobrih gostilnah Jos. Trlner, S. Ashland Ave. 1'llsen Station Chicago. III. Triurjevo zdravilno grenko vino je druibinskozdravilo, ki vam vzdr-ii pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno. Jakob Koaič, Mauimott, Pa. Kednr koli potrebujete kako Lrepfiluo zdravilo za želodec, rubito Trinerjevo an-geljsko krepčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Noltena stvar ni In.ljša, ako se olwutite slabe po leti. daljše življenje, bi bil pač naredil konec tjudovladi, prehitela ga je smrt. Umrl je 8. julija 1153. Njegov naslednik je bil papež Anastazij IV., ki je v miru vladal do svoje smrti dne 3. decembra 1154. Bil je star mož, ki se ni za nič brigal. Sedaj je zasedel papeški prestol Hadrijan IV., rojen Anglež, in bil takoj zapleten v boj z Rimljani. Papež ni hotet priznati rimskega senata, senat pa ni hotet priznati Hadrijana kot papeža. Hadrijan je upal, da s cesarjevo močjo uniči rimsko ustavo in spravi ljudstvo ob vse pravice. Hadrijan je bil tiranska na-tura, rojen za boj, ne pa za oznanjevanje vere ljubezni. Z vso odločnostjo je zahteval, da mora rimski senat Ar *olfe to, da je Arnold to vse dokazal s svetim pismom in iz spisov cerkvenih očetov. (Dalje prih.) jtaSr Največja slovenska tvrdka, KM IL BARMAN. na W0S Centre Ave., Chicago. 1 U- fOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje iu finesuiodke na razpolago. g 4:«W. 17th St.Chicago, III. # H edini slov. krojač v Chicagi, ££ ml bi' priporoča rojakom v izde-Jf lovanje nove in popravljanje W stare obleke, katera l>o izgle- j? W dala kakor nova. Vse po ** zmerno nizkih cenah. tt — Farji merijo dušo vsacega posameznika po dolarjih in centih. Naobratno pa izobraženci merijo del farjev po zaslugah, katere so si pridobili za kulturo. Be umrli Vega bi v slednjem oziru našel same ničle. — C že pred leti je dr. T. Hertzka, ki je {izdal znano knjižico "Freiland", pisal, tla hi zadostovalo le 22 minut delati vsaki dan, ako bi tsi sa delo sposob ni moški prijeli za delo. Ali do današnjega dne je teh nika velikansko napredovala, torej bi sadostovalo mor da le 10 15 minut dnevnega dela Kljub tema ie pa izkoriščanje človeške dalavne mo-oi ostalo še n* istem mestu kakor je bilo pred 3 deset letji. ker naivni delavci še vedno pričakujejo iz gospodarska i d poli tišne —■ * tev r*-55 Nazdar rojaki! Slovencem iu drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo „ru;uni <