POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MLADI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078. LETO DL LJUBLJANA, PETEK, 31. DECEMBRA 1937. ŠTEV. 16. liETO IZjnSNJEVMNJA Eno leto velikih svetovnih dogodkov, eno leto neutrudnega prizadevanja katoličanov po vsem svetu, eno leto važnih odločitev in okrožnic iz Vatikana je za nami. Če gledamo na svetovno katoliško življenje v tem letu, moramo reči, da je ob naraščajoči idejni zmedi ostalega sveta še vse bolj naraščala jasnost v katoliških vrstah. Jasnost o narodnem socializmu Niso še tako daleč časi, ko je mnoge med katoličani premotila ena ali druga sodobna naturalistična ideologija in jih zapeljala v misli, da je mogoče družiti v sebi nezdružljiva nasprotja. Komunizem in narodni socializem sta take prijatelje s hlinjenim občudovanjem pozdravljala. Komunist s »ponujeno roko« je govoril o Pavlovem pismu Korinčanom in citiral Quadra-gesimo anno, narodni socialist je hinavsko ponavljal, da je krščanstvo največja narodna dobrina in klical vse na boj proti modernemu brez-boštvu. Taka gesla so tirala iz zmede v zmedo in ustvarjala kaos, v katerem se marsikateri katoličan ni mogel več znajti. Leto za letom je teklo, tisti, ki s>o videli, kam ta zmeda vodi, so svarili; papež je vedno razločneje opominjal k edinosti in čistemu katoliškemu nauku. Papeževi opomini niso ostali brez sadu. Med katoličani je ginevalo polovičarstvo, bridke izkušnje so svarila potrjevale. Letošnje leto pa je bilo leto še posebno jasnih papeških izjav, izjav škofov, in dogodkov, ki so marsikomu dali zadnjo jasnost. Jasnost glede komunizma Papeževa velikonočna okrožnica Divini Re-demptoris je prinesla ponovno najodločnejšo obsodbo glede komunizma in rešila vse dvome o »ponujeni roki« s stavkom: »Komunizem je nekaj bistveno slabega. Zato v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture.« Katoliška revija »Sept«, ki je delala nejasnost s svojim prijateljskim stališčem do ljudske fronte, je bila cerkveno ustavljena. Proti drugim, ki v boju proti komunizmu niso bili na pravi poti, je nastopilo oficielno vatikansko glasilo Osservatore Romano. Pariški kardinal Verdier je izdal proti koncu leta po prihodu iz Rima pastirsko pismo, ki odločno zavrača ponovno ponujanje komunistične prijateljske roke, kateri so tudi nekateri katoličani verjeli. Pismo španskih škofov je razkrinkalo laži, ki jih je raztrosila o španski vojni rdeča propaganda, kateri so nasedli tudi nekateri katoličani. Dogodki, ki so se odigravali v letošnjem letu v Španiji, v Sovjetiji, ne pričajo samo, ampak naravnost kriče resnico o prokletstvu sodelovanja s komunizmom. To pa je razlogov dovolj, da je v katoliškem svetu, ki je po veliki večini o komunizmu ves čas pravilno sodil, nastopilo pri vseh, ki so dobre volje, pravo spoznanje, jasnost; iz te pa vedno bolj raste edinost v katoliških vrstah. Zmede med katoličani ginejo Eno največjih izjasnitev pa je prineslo letošnje leto glede narodnega socializma v Nemčiji. Nemški katoličani so dolgo upali, da bo vendarle mogoče združiti narodni socializem in katoliško Cerkev, a stoje danes v največjem kulturnem boju. Za tiste, ki niso verjeli v nevarnost narodnega socializma, je prinesla jasnost na eni strani papeževa okrožnica »Mit brennen-der Sorge« in zadnje skupno pastirsko pismo nemškega episkopata, na drugi strani pa mnoga dejstva, ki z neizprosnostjo kažejo, da je danes Berlin skoraj že druga Moskva. Papež je v svoji okrožnici jasno in glasno povedal, da je nemški narodni socializem novo poganstvo, s katerim krščanstvo na noben način ne more sklepati kompromisov. Dejstva iz Hitlerjevega Rajha — ko brez vsakega vzroka uprizore tako zvanih »tisoč nemoralnih procesov« proti duhovščini; ko katoliškega akademika takoj, ko je diplomiral za inženirja, s pretvezo odvedejo na policijo, potem pa sporoče staršem, naj pridejo iskat njegovo truplo, češ da je skočil skozi okno; ko ne dobi nihče službe, če ne zataji svojega krščanstva, — taka dejstva dajejo zadnjo jasnost o nemškem narodnem socializmu. Bogu hvala, da se jasni Če gledamo preteklo leto s tega stališča, koliko smo napredovali v jasnosti, moramo reči Bogu hvala za vsa ta spoznanja, ki jih je letošnje leto prineslo. Bogu hvala tudi za to, da je dal, da mi katoliški Slovenci nismo prespali svetovnega idejnega izčiščevanja, kakor smo ga prespali pred malo leti. V novem letu pa se z vsem osvajalnim katoliškim svetom pripravljamo na novo delo, nove boje, nove osvojitve! BOJ MED KATOLICIZMOM IN KOMUNIZMOM NA MADAGASKARJU >Cako vsesplošna je komunistična propaganda, nam prav živo kaže dejstvo, da se tudi na tem otoku, ki na videz tako malo pomemben in ♦ako daleč od sveta, vrši hud boj med komunizmom in katoliško Cerkvijo. Madagaskar ima tri milijone in pol prebivalcev, med njimi pol milijona katoličanov. Socialna beda Res je socialni položaj domačinov obupen. Majhni dohodki, veliki davki neredko mrjo od lakote. Hudo jih eoli, ker se čutijo zapostavljene. Vse drugače postopa sodna oblast z belimi kot s črnimi, šolski vzgoji črnih posvečajo manj pažnje ali pa Jo sploh zanemarjajo. — Kaj čuda, če narod v svoji bedi in zapostavljenosti s simpatijami sprejema tiste, ki mu obljubljajo raj na zemlji. Državna brezverska šola še druga nadloga je pomagala oslabiti odpornost, ki je nujno potrebna v boju proti komunizmu. Državna brezverska šola je vzgojila množico ateistov. Kot povsod se je tudi tu izkazalo, da šole, ki hočejo nuditi samo »znanstveni« pouk, niso zmožne vzgojiti zdraive, odporne mladine. Kajti prav ta brezbožna mlada inteligenca je posebno dovzetna za strup komunističnih prevratnih idej. Komunizem žanje Zdaj je tarnanje prepozno. Nacionalna ideja in p roti imperialistične težnje so dovolj močne, da razgib-ljejo mlado generacijo. Komunisti žanjejo, inteligenca Madagaskarja je v njihovih rokah. Med preprostim delavskim ljudstvom seveda tudi nimajo težkega dela. Shodi, obljube, grožnje, vzbujanje mržnje proti francoskim trinogom — to vse jim pripomore, da priklenejo nase mase. Grehi vlade se kaznujejo Leta 1920 se je že posrečilo komunistom, da so uprizorili krvavo vstajo v Tananarivi. Oblast je vstajo udu*ila. Ljudstvo je do vlade vedno bolj nezaupno, ker se ta nič ne potrudi, da bi socialne razmere izboljšala. Kar je kolonialna uprava sejala, to sedaj lahko žanje. Sejala je socialne krivice in nevero, žanje upor in komunizem. Sejala je upor proti Bogu, žela bo upor proti sebi. Misijonarji Misijonarji so edini belci, ki so še v zvezi z ljudstvom, edino oni poznajo njegove težke, do3tikrait neznosne razmere. Katoliški misijoni so edini, ki se na vso moč trudijo, da blažiijo bedo ljudstva. Tega se tudi komunisti dobro zaveda'o, zato pa je njihova taktika silno previdna in tem bolj hinarvska. V javnosti so njihove organizacije zatrte. A toliko bolj gibčne so njihove skrivne celice. Komunisti učijo krščansko ljubezen! Kakšno geslo naj si izbero med katoliki? Proti Bogu, proti veri!? To bi bilo neuspešno. — Nasprotno: Ljubezen! S tem geslom komunistični agitatorji lovijo katoličane. Kakor pri nas! Takoj drugo geslo pa: Očrniti misijonarje kat zaveznike izžemalcev in tiranov! En zgled! Tajnik ljudske fronte je govoril lani 30. julija 3.000 poslušalcem: »Dobro vem, da je tukajšnja cerkvena katoliška oblast prepovedala svojim ljudem, da bi se udeležili tega zborovanja, češ da smo socialisti roparji. Osupli smo, da oni, ki se imenujejo kristjane, tako obrekujejo svojega b 1 i ž n j e g a. Ti verski poglavarji se imenujejo učence Jezusa Kristusa, njega, ki je umrl za rešenje vseh ljudi, moža bolečin, pribitega na les, njega, ki je bil usmiljen do ubogih in nesrečnih in ki je pridigal lju- bezen in bratstvo vsem. Ti pa ne pridigajo drugega kot sovraštvo in obrekovanje. Nasprotno pa pridigamo mi bratstvo vseh: črnih in belih; mi hočemo pomagati nesrečnim in zapuščenim. Naj se dvigne kdor si drzne reči, da smo lažniki in zapeljivci ljudstva!«. Ogromna denarna sredstva stranke in države so mobilizirali in vso svojo veliko propagando so vpregli, da Nemcem vzbudijo smisel za dobro knjigo, ali bolje, za tako dobro knjigo, kot jo želijo hitlerjevci. Pokrovitelj tega tedna je bil seveda Goebbels, ld je začel teden z veliko slovesnostjo v \Veimarju. Tam je v gTobnlci, kjer počivata Goethe In Schiller, položil na njun grob bogato s kljukastimi križi okrašena venca. Mrtvi so mrtvi in se no morejo braniti. Ko je turingiški namestnik Sau-ckel »prejemal Goebbelsa in njegove pomagače, jo imenoval štiri najhujšo nasprotnike »dobre knjigo«, ld jih je treba odstraniti: židovstvo, prosto-zidarstvo, marksizem in klerikalizem. Drugi je govoril pesnik Hans Johst, predsednik nemške slovstvene zbornice. Hvalil je »Fiihrerja«, da je prepustil vso odgovornost za nemško slovstvo pesniku Goebbclsu, pohvalil tudi Goebbelsa, ker je vsem General Franco je dal zastopnikom poročevalskega urada ameriških katoličanov daljšo izjavo o ciljih obnovljene Španije. V današnjem času, ko skoraj vse države zametujejo versko šolo, se je voditelj nove Španije izjavil, kar je še posebej razveseljivo, za katoliško akademsko izobrazbo: »Na vseh univerzah se bo dajala višja verska izobrazba. Potrebe po posebni katoliški univerzi ne bo, ker bodo vse naše univerze katoliške in bo obsegal univerzni študij višji verski pouk znanstvenega značaja. Hočem dati novi Španiji strokovnjakov, ki bodo izobraženi na solidni filozofski in verski podlagi. pisateljem ukazal, »da mora vse, kar je v resnici velikega na področju kulture, imeti tudi iste cilje, kot jih ima politika tretjega cesarstva.« Pesniku, propagandnemu ministru in vodji! rjavih srajc je sledil v VVei-marju vodja Filip Bouhler, ki je pravi pravcati veliki inkvizitor nacističnega slovstva. Je ravnatelj Hitlerjeve pisarne in obenem vodja nadzornega urada za varstvo nacističnega slovstva. Nobena nacistična knjiga ne sme iziti brez njegovega izvornega dovoljenja. Ta mož je hotel opravičevati hudo in dušeče nadzorstvo, ki kot Damoklejev meč visi nad pisatelji. Pri tem si jo privoščil slabo šalo, ko je hotel primerjati katoliški indeks z moskovskim Glavlitom (komunističnim nadzornim uradom za slovstvo). V Nemčiji namreč vsi pametni ljudje vedo, da je moskovski slovstveni tiraniji podobna in enaka edinole tiranija, ki jo izvajata nad nemškimi pisatelji Goebbels in Bouhler, in tudi vedo, kako daleč proč od teh dveh tiranij je delo kongregacije sv. oiicija. Zdi se, da nekateri ljudje mislijo, da je nravna in verska izobrazba, ki je največja kulturna potreba človeka, samo za otroke, da je nravna in verska vzgoja mogoča samo v ljudskih in kvečjemu še v srednjih šolah. Tako bi jih torej mnogo, ki so postali polnoletni, mislilo, da so ti nauki samo »pravljice«, »stvari za male angelčke«, »izmišljenine otroške domišljije.« Velike univerze najbolj pomembnih narodov imajo fakultete in stolice za teologijo, za vero, za verstveno zgodovino. Tudi naše univerze jih bodo imele. Nimamo lastnih španskih strokovnjakov z zadostno religiozno kulturo. ZA KOGA NI POMILOSOENJA ? Po sporočilu iz Moskve je bila za dvajsetletnico komunistične Rusije v načrtu tudi amnestija. Šef GPU Ježov se je temu ostro uprl, češ da si sovjetska Unija v sedanjih trenutkih ne more privoščiti nikakršnih amnestij. Ce pa se vlada že hoče odločiti za pomiložčenje, pa morajo vsekakor biti izključeni od amnestije: 1. osebe, ki so obsojene zaradi trockizma ali špionaže; 2. duhovniki in drugi religiozni elementi, ki so v ječali zaradi svojega delovanja zoper brezbožnižko gibanje. UMETNOST V SOVJETIJI Osrednji odbor za gledališče in umetnost je pod vodstvom bivšega sovjetskega poslanika Heršenceva prepovedal za Rusijo slavno Schubertovo skladbo i-Ave Marija« zaradi njenega verskega značaja. Osrednji svet brezbožniških zvez je poslal prošnjo na vlado, naj prepove vsako religiozno godbo. PROFESURA BREZBOSTVA East iDformation-Bureau poroča iz Mostove, da je vlada sovjetske Unije izdala odlok, po katerem smejo zasesti stolico za brezboštvo poraznih ruskih univerzah in visokih šolah samo člani komunistične stranke ali organizirani borci za brezbožniško gibanje. Istočasno so objavili tudi uradni naslov profesorja za ateizem. Imenovanje za profesorja ateizma more doseči le, kdor je javno in z uspehom deloval za brezboštvo in le v soglasju z osrednjim svetom brezbožniškega gibanja. Prvi naslov profesorja so brez-božniki dali svojemu poglavarju Ja-roslavskemu. Pot do profesorske stolice za ateizem je odprta tudi inozemskim udom brezbožniške internacionale. MEHIKAN SKE KNJIŽNICE Osrednji svet borbenih brezbožni-kov v sovjetski Rusiji je sklenil brezplačno poslati brezbožniškim zvezam v Mehiki za njihove proletarske knjižnice okrog 25.000 večjih del in 50.000 manjših knjig v španščini in angleščini. Med temi knjigami so dela Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, pa tudi brošure izpod peresa Dimitrova in brezbožniškega poglavarja Jaroslavskega. To brezbožniško literaturo bo prepeljal v Mehiko eden sovjetskih parnikov. V akademskih letih se oblikujejo nravna in metafizična načela, ki dajo življenju njega pomen; človek si pridobi svoje gledanje na svet, svoje ideje o človeku, njega usodi in dolžnostih. Fse to združeno z zgodovino španskega katolicizma tvori višjo versko kulturo, ki je ne sme manjkati rodovom nove Španije.« novi Spaniii KATOLIŠKO IZOBRAŽENE INTELIGENCE Katoliški dijaki na Aurori Na univerzi je polno življenja. Študij se seveda vrši v najvzomej-šem redu, kar potrjujejo ponovna priznanja in pohvale oblasti. Je pa poleg šolskega še drugo življenje, življenje apostolata, življenje Katoliške akcije. KA je v najlepšem razvoju. Vsak teden poučujejo posamezni člani katekizem v ječah, v veliki bolnici sv. Marije in na otroških zbirališčih. Med seboj in v širšem krogu obravnavajo sodobna vprašanja, ki zadevajo vsakega, posebno kitajskega dijaka. En medi-cinec in en jurist sta ustanovila na univerzi posvetovalnico za revne sloje. — Zadnja leta so začeli opravljati vsakoletne zaprte duhovne vaje. Vse njihovo življenje priča o globoki veri in apostolski gorečnosti. Dijaki v življenju Ko dovrše svoje študije, se slušatelji Aurore razkrope po vsej Kitajski in še preko njenih meja. Nastopajo mesta profesorjev, šefov na klinikah in bolnicah, razna odlična mesta svetovaLcev in tajnikov pri vladi. Dva sta postala rektorja univerz, dva celo ministra (za vzgojo in pravo) itd. Veliko je diplomatov in konzulov (n. pr. Bruxelles, Cairo, Pariš, Madrid, Stockholm...). Tako se razkrope po vsem svetu, a IZ BOHINJA CENZURA IN CENZURA Pod tem naslovom smo na str. 199. lanskega letnika objavili notico s kulturno socialnega tedna v Bohinju, kjer je bilo rečeno, da je »vodstvo tečaja zahtevalo od predavateljev — ne vemo, če od vseh — predavanja v cenzuro.« Očitalo se nam je, da je to poročilo netočno in da se ni od nobenega predavatelja zahtevalo, da svoje predavanje predloži v cenzuro. Zato smo se obrnili osebno na našega infor-matorja-predavatelja, ki nam je tole izjavil: »Vodstvo tečaja mi je sporočilo, da naj do 9. avgusta (tečaj se je začel 11. avgusta, op. ured.) če morem, pošljem svoj elaborat. Zakaj, ne vem. Po nekih vtisih, ki sem jih dobil v Ljubljani, se mi je zdelo, da radi vpogleda.« To, kar imenuje naš g. informator »radi vpogleda«, smo mi imenovali cenzura. Ker nočemo nikomur delati krivice, lojalno obnavljamo to pojasnilo. vendar ostanejo v medsebojni zvezi. Za to poskrbi »Zveza starešin Aurore«, ki ima centralo v Šanghaju. S centralo in med seboj imajo neprestane stike in kjer je le mogoče, ustanavljajo krajevna središča — tako imajo na Kitajskem 8 velikih in čez 40 m.-mjših krajevnih skupin. Na ta način ohranjajo skupnost, pa tudi duha, ki so si ga privzgojili na Aurori. Kamorkoli pridejo ti mladi izobraženci, povsod zaslovi Aurora in z njo katoliška Cerkev. V znamenju vojne V teh dneh trpljenja so Auroro spremenili v bolnico rdečega križa. Dvorišča so zasilno spremenili v stanovanja beguncev. Dijaki, zlasti medicinci, so imeli polne roke dela z ranjenci, ki so jih neprestano do-našali na univerzo ali' v druge bolnice, kje c tudi pomagajo dijaki iz Aurore. Med ranjenci in piibežniki so razvili tudi tiskovno akcijo. Napravili so knjižnico dobrih listov in brošur. Ugotovili so, da čitatelji prav pridno segajo tudi po nabožnih in apologetičnih knjigah. Veliko pozornost vzbuja njihovo požrtvovalno d-to, podobno kot delo K A pod vodstvom Lopahonga in katoličanov sploh. FAŠIZEM V ŠPANIJI Zastopniku sevemoamerikanske poročevalne službe NCWC je kardinal primas Gomš. y Tom&s izjavil, da španska hierarhija vrši med državljansko vojsko svoje pastirova-nje brez vsakih političnih ozirov. »Dejali so, da mora Cerkev v Španiji izbirati med besnečim zasledovanjem brezbožnega komunizma in med hlapčevstvom totalitarnega fašizma. To ni res. Tako imenovani španski .fašisti’ so možje, ki so ohranili krščansko in katoliško čutenje in mišljenje; kot dobri katoličani ne podvrgujejo Cerkve hlapčevstvu. Nasprotno, pazijo na hierarhijo in kler, se versko udejstvujejo in radi sprejemajo temeljne nauke Cerkve. Pričujoča vo ska je vojska načel, vojska marksističnega materializma proti duhovnim vrednotam naše krščanske kulture.« DOSLEDNO BREZBOŠTVO V Rusiji je odbor za umetnost pri svetu ljudskih komisarjev sklenil, da bo zbral vse verske slike, ki so po raznih muzejih, in jih dal na razpolago brezbožnim muzejem in razstavam. Del teh slik so prvotno nameravali poslati v inozemstvo in jih prodati. Temu načrtu pa so se nekateri brezbožnikd uprli, češ da bi se za te slike utegnile zanimati v inozemstvu tudi kake verske družbe. Vlada je ta ugovor upoštevala in odredila, da naj tovrstne slike prodajo le privatnim umetnostnim zbirkam. Važna knjižica o Katoliški akciji Al. Odar, Katekizem o Katoliški akciji. Strani 82. Katoliška akcija v Sloveniji je z izdajo te brošure zelo prispevala k razjasnitvi pojmov o novi obliki apostolata, ki po papeževih besedah najbolj ustreza novim potrebam sedanjega časa, t. j. o Katoliški akciji. Knjižica je spisana, na način katekizma, tvarina je obdelana predvsem s pravnega in organizacijskega vidika. Za definicijo ln opisom Kat. akcije razlaga pisec potrebo Kat. akcije, poudarja, da verska in katoliška društva po papeževih Izjavah za obrambo katolištva niso zadostna, dalje, da more to delo vršiti le Katoliška akcija in sicer organizirana Katoliška akcija. Slede odgovori na vprašanja, kakšno vlogo ima duhovnik v Katoliški akciji, kakšno so pravice in dolžnosti vernikov pri hleraihičnem apostolatu, kateri so znaki Katoliške akcije. Pri ugotavljanju razlik med KA tor verskimi in katoliškimi društvi izvemo, zakaj ta društva ne morejo ne biti Kat. akcija no nadomesto-vati Kat. akcijo. Zelo stvarno nam pisec oriše razmerje med lastnimi organizacijami Kat. akcijo ter tako zvanimi »verskimi« in »katoliškimi društvi«. Predvsem opozarja, da je to razmerje uredil Pij XI. Verska in katoliška društva so pomožne sile Katoliško akcije, in kot take imajo nalogo, da za Kat. akcijo molijo, zanjo delajo propagando, navajajo lastne člane za vstop v njene vrste ter tudi sodelujejo pri zunanjem delu KA. Na splošno naj verska in katoliška društva s Kat. akcijo sodelujejo; če ne sodelujejo, se dela škoda. Slede poglavja o KA in strokovnih organizacijah, o KA in političnem delovanju, o zgraditvi KA v Sloveniji, o lastnih organizacijah KA v Sloveniji, o »Molitveni pomoči« KA v Sloveniji. Na koncu je dostavek z nekaterimi izjavami Pija XI. o Katoliški akciji. Za pravo pojmovanje Katoliške akcije je Odarjeva brošura nadvse potrebna. Stane 0.— din, dijaki pa jo dobe pri poverjenikih »Mladih borcev« po 3 din. Odg. urednik; Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (Jože Godina).