g TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 13. — ŠTEV. 13. VOLUME XXXVTI. LETNIK XXXVTL Hrvatom ne prija diktatura. TRDNO ZAUPANJE V KRALJEVO PRAVIČNOST ŠE NI IZGINILO Voditelj hrvatske kmetske stranke ni proti režima, pač pa proti Srbom. — Kralj je baje popolnoma pod vplivom ministrskega predsednika Pera Živ kovica. — Več hrvatskih voditeljev, med njimi tudi dr. Maček, bo aretiranih. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK MARŠAL FOCH SE BORI ZA ŽIVLJENJE Maršal Foch se bori proti srčnim napadom. — Njegovi zdravniki se boje povratka bolezni, ki bi skoro gotovo pomen jala konec. PARIZ, Francija, 15. januarja. Malo izboljšanje, katero je pokazal maršal Foch v pričet k u noči, mu ni hasnilo in njegovo stanje je štascijon-arno. To se je iuzvedelo danes zjutraj ob eni. Edem njegovih zdravnikov ura je obi.vkal par jii.inat pred tem asom. AFGANISTANSKI KRALJ POBEGNIL V ZRAKOPLOVU gp Ltt ■ WASH. O C IfrrlM-rt Iloov^r, njegova žena in na č mri k nega odbora dr. llober Work. NIMJ» republikanskega narod- ZAGRE.B, Jugoslavija. 1 5. marca. — Voditelj hrvatske k-netske stranke dr. Vladimir Maček je sprejel v avdijenci poročevalca newyorskega lista * J imes" ter mu povedal naslednje: — Diktatorstvo ni nič izpremenilo našega položaja. Diktatorstvo je odpravilo ustavo in proti u-stavi so se Hrvatje borili od prvega pričetka. Bila je krivična in ni zadoščala potrebam. — Odločno poudarjam, da Hrvatje nismo proti diktatorstvu, pač pa nasprotujemo nekaterim Srbom, ki so v ministrstvu. Pet sedanjih ministrov je bilo v prejšnjem kabinetu ter so torej soodgovorni za korupcijo, ki jo ima Korošcev kabinet na vesti. B I H H'l — Vlada lahko uveljavi še take odredbe, toda nobena odredba ne bo držala, če ne bo sprejeta z odobrenjem hrvatskega naroda. DUNAJ, Avstrija, I 5. januarja. — Vlada je prepovedala pošiljanje italijanskih in nemških listov v deželo. | I| I g 'B^B - ! Hrvatski listi, kolikor jih še izhaja, so podvrženi strogi cenzuri. "Rieč", ki je glasilo Svetozara Pribičeviča, se omejuje samo na uradne objave ter jih ne komentira. LONDON, Anglija, 1 5. januarja. — Tukaj prevladuje mnenje, da je kralj popolnoma pod vplivom svojega ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča. Diktaturo je baje proglasil na njegovo zahtevo ?n v strahu pred njim. Zivkovič je bil eden vodilnih faktorjev, ki so leta 1 903 stromoglavili Obrenoviča. * V kratkem bo aretiranih več hrvatskih voditeljev, med njimi dr. Maček. Afganistanski kralj je pobegnil v aevoplanu. — Amanulah se je odpovedal prestolu, potem ko se je poskus reformiranja izjalovil. — Mohamedan ci nasprotujejo ideji. — Poskus je dovedel do državljanske vojne. KELLOGGOVA POGODBA SPREJETA V SENATU Maršal Francije in vrhovni po- veljnik zavezniških armad tekom zaključnih d,ni velikega boja je star sedem in sedemdeset let. Zmafgalec v številnih velikanskih bitkah je boril boj za svoje lastno življenje po srčnem napadli, ki ga je zadel včeraj zjutraj, ko je prižigal smodko, ki ponavadi sledi njegovi jutranji kavi. ^Maršal je počival včeraj zvečer, a bil v precej iz črpane m stanju po trpkem boju ■dneva, v katerem je včasih izgledalo kot tla bo podlegel. Ponavljajoči se ]>o-javi bolezni, ki so sledili trenutnim okrevanjem, so vznemirili njegovih šest zdravnikov. V enem teh stadijev st-a 'bili njegovi dve hčerki, madam i IJe-eaurt in Fonrnier. poklicani k bolniški postelji, kajti številni so pričakovali, da je konec blizu. Zdra vniki pa so pozno včeraj zvečer izjavili, da je stanje pacijenta 1 >rec e j za do vo 1 ji v o. Zdravniki so izdali majhen ko-munikej. v katerem se je glasilo: — Maršal trpi vsled srčnih napadov ter potrebuje i K)polen po- Nasprotniki so samo vsledtega glasovali za pogodbo, ker se jim zdi absolutno brez vsakega pomena. — "Obrambna vojna je dovoljena". — Državni tajnik je zelo zadovoljen. WASHINGTON, D. C., I D. januarja. — Danes je bil odobren takozvani Kelloggov pakt, kojega smoter je preprečiti vse bodoče vojne. Proti pogodbi je glasoval samo en senator. Pogodba je bila sprejeta v isti obliki kot so jo sprejele Francija in druge evropske države. S svojim zaklenjeni prestola j«1 pričel Amanulah h svojo politiko pozapadnjačenja ideiele ter šel celo tako daleč, da se je zavzel za emancipacijo ženske potom ženske vzgoje, kar pa je seveda vzbudilo opozioijo mohamedan-sklh učite'jev in duhovnikov. POSEBNO ZASEDANJE BO V APRILU Aprila meseca bo najbrž sklicano posebno zasedanje kongresa, da razmišlja o farmerski pomožni zakonodaji. WASIIDCGTOX, D. C., 15. jan. Pot om konference z ofieijelnimi govorniki poslanske zbornice, je .novoizvoljeni predsednik Hoover odstranil zadnje ovire proti sko-.rajšn.iemu sklicanju kongresa, da razmišlja o farmerski pomožni zakonodaji in reviziji davkov. V dobro informiranih krogih se dom-jneva, da se bodo vršile seje najbrž sredi meseca aprila. Hoover je opustil idejo, da vpri-zori večje posetno potovanje po j zapadno-indi jskih otokih, vendar pa bo na kratko obiskal Hh-vano pred nastopom svojega vladnega termina. Sredi februarja mora- »zopet biti v AVashingtonu, da se posvetuje glede odredb pri ^navguraciji. eitek. I>nstavili so. ____• . Sprva je bila naletela na preeej- .\li.>s Gray in njena mati -sta bi- „ 1 j- • .......... „ sen odmor, slednjič so pa nieni h edini zaslišani priei. Miss Gray .. .' * 1 • • _, ,. . „ * .nasprotniki spoznali, da ne more .ie odgovor'la na rutinska vpraša-1 ..' . . . me škodovati m nic koristiti ter so tudi oni glasovali zanjo. Eno samo pojasnilo je bilo dodano pogodbi- PojasnF.o se glasi: — Xe glede na pogodbo imo vsak narod pravico do samoobrambe. Vsaka država srn* sama presojati, kdaj se ji je treba braniti in v kakem obsegu. Zapriseženje nove komisarke. Frances Perkins je bila zapri sežena od sodnika Shientaga kot voditeljica državnega delavskega urada. Rekla je, da ne namerava uvesti v department!! nikakih večjih izprememb. Zaslužena kazen. Viitcenzo A more, star 43 let iz iiichmonda, S L, je bil včeraj od .okrajnega sodnika Tiernana ob-sojon na dvajset- let jeee v Sing Singu. ker je zaklal nekega Antona Rtiochie. Kuga baje izbruhnila. __ LONDON. Anglija, 15. jan. — Privatna poročila javljajo, da je izbruhnila v Končinčini kuga. Podrobnosti manjkajo. Koaieineina je frame osfka kolonija/ :-» --- uja glede svojega imena in poroke ter pričala, da nima nikakih otrok. Xa vprašanja glede njenih poslov, je odgovorila: — Jaz sem umetnica. — Ali vzdržujete samo sebe? — so jo vprašali. — l>a. — je odgovorila. — Kako pa se vzdržuje vaš mož ? — On je živel od mojega zaslužka, — se je glasil odgovor. M i??s Gray je obdolžila svojega moža. da je pijanec Lz navade. — Kako pogosto je bil pijan? — so jo vprašali. — Skoro vedno, — je odgovorila. Booth bo tožil. IXX\DOtf, Anglija, 15. jan. — General Salvation Army, liram-weil Booth bo naijbrž naprosit sodišče za pomoč jjroti opozicijonal-ni stranki, katero vodi njegova sestra, ki bi ga rada spravila iz urada. Dva višja uradnika armade sta Ima odpuščena od te stranke. Ime enega je postalo znano ter je "polkovmk" Swmuel Tucker, načelnik »pijanskega departments. Ime drugega pa je bila zamolčano. GOVERNER ILLINGISA ODSTOPIL Gov. Emmerson je stopil na mesto gcv. Smalla, kojega karijera je bila skrajno razburljiva. PR IXG FIELD, 111.. iT,, jan. — Louis L. Emmerson iz Mount Ver-liona je governer IlliaoLsa. Len Small iz Kankafkee pa je zavzel svoje mesto med prejšnjimi governer j i. . Governer Emmerson je bil inav-guriran včeraj opoldne v državnem arzenalu. preko eeste od Državne hiše. Small in njegov zet in hčerka so kmalu nato hitro sedli v avtomoil ter se odpeljali iz Springfilelda proti jugu v snežni vihar. Ves Illinois se je strašno oddahnil. ko je prenha>I biti Small governer. Njegova administracija je bila označena pri vsakem koraku od škandalov in trpkosti. Malenkosten politik v Kankakee, je bil počasi dvignjen od pretkanih mož ter stavljen v urad. dokler ni postal konečno državni zakladnicar. Dve leti pozneje je bil izvoljen za governer j a in kmalu po njegovi inavguraciji, je prišlo razkritje, da so bili interesi od 10 milijonov dolarjev državnih skladov zadržani od Smalla, ki je bil ta- nja ter zahtevalo, da se ne sme KOjM»t poročiti v tdku enega leta,] na temelju postav Witiconsina Ko pa j?- zapušeaia sod ni j sk o ( sobo, dala izraza svojemu veselju. ' — Tako sera sreena kot ptič, ki poje na dreveni sj^mladi, — je r«kla. — Čakala sem nato cela tri leta in sedaj je, hvala Bogu, vs'' končano. TtaSba je- bila vložena v Port §pr»«hin«tomi, a je bila praneiee- la pa. niso preveč optimistični, ker uživa maršal najbrž le zaeas-. . i no premirje. Maršal Foeh se je prehladi! na Dan premirja in prehlad se je ustavil v bronhijalnili ceveh ter prizadel akcijo srca. Kljub temu stanju pa je nadaljeval z delom v poslopju Invalidov, dokler ga niso ostre bolečine "prisilile otitati v snboto doma. l>il je zmožen zavžiti nekaj lahke juhe včeraj zvečer in govoriti par besed s svojo ženo in hčerkama. 50 skebov ranjenih na avstralskem doku. POKT ADELAIE, Avstraliji. 15. januarja. — Petdeset skebov, ki so bili zaposleni pri pospravljanju parnika "Marceba", je bilo poškodovanih, ko je za vršil o več kot tisoč stavkarjev demonstracijo. Delavci so bili konečno pregnani z doka. krat. zakladnicar. Bil je obtožen poneverbe in preiskava je razkrila, da so on in njegovi tovariši "deponirali" državne fcklade v mistično "Gramd Park banko", ki je obstajala le iz par naslovov in pečata. Governer Small je brl obtožen leta lf>21 j a konečno oproščen. Ta komedija se je vršrla lepo naprej, tekom celega njegovega uradova-nja. Odtstopivši governer je bil prav posebno popustljiv napram kriminalcem in celo dva dni, predno je zapustil urad, je oprostil štiri morilce, sedem band rtov ter izpreme-nil katzni petih. morilcev na tak nawin, da bodo kmalu oproščeni. DENARNA NAKAZILA ■ 1 1 ■■■ 1 ——m Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 500 ........ $ 9.30 Lir 100 ........... $ 5.75 1,000 ........ $ 18.40 " 200 ........... $11.30 2,500 ........ $ 45.75 " 200 ........... $16.80 5,000 ........ $ 90.50 " bOO ........... $27.40 " 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 —$1; za $100 —$2; za $200 —$4; za $300 — $6. • » Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikOi nakazilih priporočamo, da se poprej z nam spor&zumete glede načina IZPLAČILA PO POŠTI 80 REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, Telephone: Barclay NEW T0BK, N T 0380 —- Ntjfečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah 9 VeUa za vse leto ... $6.00 H n Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 jjj i- isgp ' ni.-: . i -- !• r i • v^^r W • 1 J^ iZj V ^ A f*^1* Slovenian Daily in"1^ m ■ i J 1 I / 1 K ■ ■ ■ ■ /1 1 ^ United States. 1 JL ^ ^ M W m W 1 m □ Issued every day except Sundays 1 ^^ ^^ | and legal Holiday«. List slovenskih delavcev v Ameriki. j-,,.. ............nI Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pošt Office at New York, N. Y., under""A.ct~of Congress~of March 3, 1879 " TELEFON- BARCLAY 6189 _NEW YORK, V/EDNESDAY, JANTJABY 16, 1929. — SREDA, 16. JANUARJA 19297 VOLUME XXXVn~^ LETNIK XXXVTT. LONDON, Anglija, 1 5. jan. — Ambicija kralja Amanulaha, da stavi Afganistan na enako stališče z drugimi industrijalnimi in kulturnimi razvoji za-padnih dežel, ga je stala njegov prestol. Poročilo iz Pešavarja, severozapadne obmejne province Indije, je potrdilo v angleški oficijelnih krogih vest, da se je Amanulah odpovedal prestolu, na korist svojega brata, princa Inajatulaha in da je pobegnil po zraku v Kandahar. Iiilo je le zadnjega junija, je vrnil Amanulah domov, s sijajnega potovanja po Evropi. Bil jo •poln navdušenja, da ]>ozapa(injači svoj narod, kot je videl, da je bil turški narod pozapadnju-čeu od Muštafe Kemala. Doeim so bili njegovi dekreti .nekoliko uspešni v ozemijn kroj: glavnega mesta, so povzročili v oddaljenih okrajih goratega kraljestva duhovniški vplivi, nasprotni vsem reforma m, državljansko i vojno. Ta drža vljansika vojna je pridobila, na moči posetbno vsled dejstva, da je plaea armade zaostala. Kralj je skušal iztprva uspešno na-stopiti proti vstašem, a val ne je konečno obrnil proti njemu. Amaimlah nato umaknil sovra-žene dekrete, a bilo je prepozno kajti vsta.ši so bili zmagoviti. | Amanulah je vladal skoro deset let. Prine Inajatulah je bil rojen leta 1888 t.-r je vsled tega starejši za štiri leta. | Amanulah. tretji sin Habibula-jha Kana iz Afganistana je bil rojen leta 1892 ter je sledil svojemu očetu po za vrat nem umoru sled-'njega februarja meseca leta 1010. On pa ni dobil prestola brez boja. Njegov str Le. Xasrulah Kan ^se je namreč polastil vajeti vla-dt. Dne 20. februarja, šest dni ]xi za vrat nem umom. ]>a «e je Amanulah Kan proglasil emirjem tet prevzel prestol. j Avgust« 1019. po boju med angleškimi četami in Afganci, se j< Amanulahu posrečilo skleniti mi rovno pogodbo, na temelju kate jre je bil Afganistan puščen ofiei ■ jelno prost in neodvisen. ^_ Ml tmd O kmetijskem gospodarstva razpravlja goriški "Gospodarski Vestnik". Xaš kmet je nalagal v »"•asih. (ko >o-bile kmetije še aktiv Po istrskih fašijih vateikega in ne slovenskega jezika. Iiojen je pod istrskim krovom, pa je svojo materinščino pozabil. | Kako že pravi sv. pLsmu ... da morajo ovce ;K>znati svojega pa-! stirja! — Poklical je k sebi dva-; krat slovenskega župnika ter ga j vprašal, kaj je storil že za 1-ahe. j Župnik mu je obakrat povedal, da j nima razven -dveli laških uradoii-i kov na pošti, ki nta pa zmožna j slovenskega jezika, nobenega I-a-lia v fari. Škofov po vda rek je bii Ruth Elder V vodstvu Salvation Army je izbruhnil boj, ki povzroča splošno zanimanje in splošno pozornost. V bližini Londona se je vršila mednarodne konferenci te organizacije, in med delegati je prišlo do splošnega razkola. ^♦'kateri se zavzemajo za vrhovnega poveljnika gene-rala Hoot lin. ki je bil pa odsoten zastran bolezni. Drugi so v opoziciji ter jili vodi generalova sestra, komandantka Evelina Booth. Opozicija ima pretežno večino. Pri tem pa ne gre, kot bi se dalo naprvi pogled domnevati. za boj med par osebmi. Vroča borba divja za materijalne interese in za veli-lin bogastva,, ki jih je nakupeila Salvation Army. General Booth je bil prevzel vodstvo po svojem oee-tu, ki je dolgo vrsto let vodil Salvation Army ter pri tem obogatel. Ko je general zaslutil svoj konec, ga je navdala želja kot navda slehernega trgovca in biznesmana — namreč, da bi spravil svoje posle v red. V svojem testamentu je določil kot načelniei organizacije svojo ženo 111 svojo hčer. Proti temu testamentu se je pa pojavil odločen odpor. Stari general je namreč hote ali nehote pozabil na svojo sestro Evangelino, ki je odločna in energična ženska ter ima v Salvation Army velik vpliv. Evangelini se je posrečilo izvedeti za vsebino testamenta, objavila ga je ter začela revolucijonirati proti namenom svojega brata. Brez posebnih težav se ji je posrečilo zbrati močno opozicijo, ki je zahtevala naj se vrši nova konvencija. Brez dvoma hoče Evangelina sama postati "generalka" in načelnica armade. Xe glede na to, da pripada Bootliovi družim, je bila dovolj pametna, da je obljubila generalnemu štabu 4rili-ke -;o zelo neugodne in 1ako bi tre-balo še vedno obilo znoja tudi. a ko bi bila raeijonaliza-eija go-<|>odar-stva na višku. Kakor pri vsakem podjetju, tako je tudi pri kmetijskem gosjKJdarstvu vprašanje razpoložljivega kapitala temeljno in najvarnejše... Dandanašnji pa je tako. da še eelo večje kmetije ne morejo več izkazovati dobička. Režim jih ubija z najrazličnejšimi davščinami in dajatvami. Kmet se boji dolga in posojil, ki se mu nudijo z visokimi obrestmi. Kdor danes začne z dolgom, je v kratkem izgubljen. Fašistična obmejna politika zapleta slovenskega kmeta v vse mogoče neprilike z očitnim namenom, da ga spravi z grude, v 'katero je nalagal vse svoje moči. Posojilnica v Lovranu so je lapo razvila v veliko korist domačega prebivalstva. "Pieeo- za biču jejo članom, da morajo j>ov-sodi rabiti izključno le italijanščino. Ako je kdo navajen moliti hrvatsko ali slovensko mora to takoj opustiti. V cerkvi in pri vsaki molitvi se snw* poslu žiti samo italijanščine. Trgovec sme. prodajat i nvoje blago samo ipo italijansko Taik je fašistični ukaz. ki pa ne drži. Že par le! ukazujejo to in zadnje ča-se voditelji faSijev naravnost hudujejo nad pripadniki, ali domač govor *»e le ne da iztrebiti kar tako s puhlim ukazom, kakor si domišljajo. V Gorici bi radi izgradili novo bolnico in dogra-dili obrtno šolo. Xa mtuiici-piju so •se pripravljali da najamejo v to svrho'potrebno posojilo, toda vlada ga jim ne 'dovoli, da.si -ta oh*- zgradbi nujno potrebni. Finančno stanje goriške mestne občine je slabo. Y poročilu k proračunu navajajo, tla koncem pr. 1. odpade pobiranje davščin bivšega režmia. Lete-s so prinesle občini -4-85 tisoč lir. Odpadejo tudi iz občinskih doklad dohodki 70,000. 4ako da sp kaže za leto lf)'2f» dohodkov manj 555,000. Vlada zahteva. da bi občine nižale fiskalna obremenjevanje. Upad ki dohodkov naj odanih na najvišja mesta že nebroj prošenj za prev-Jki je skorp pr*>:«'!a A*l.ai;'iški darno omejanje 'davščin. Laško gospodarski strokovnjaki so že j>o-novno izjavili, da morejo pom^-gati Istri le šf posebne gospodarstvo olajšujoče odredbe. V >'ji istrskega dežel noga ge.sp< ■ darske-ga sveta se je opogumil car. Cri-stofoli pa je povedal, da določajo davčni uradi da v kop lač valeem plačila kakor se jim bas zdi. zato je nujno pomba, da se zavzame za davkoplačevalce gospodarski svet ter priporoči davčni o-bla-sti ohzire na skrajno ža!o:-*n<* gospodarske razmere v deželi. Za ocean. bo igrala glavno vlo filmu "1*05111 s AVesi". Peter Zgaga i — ---^-l .n - T i i ■ ■ i . i Mt i NEOBIČAJEN DAR lo" se je te dni zaletel v ta denarji zavod in rekel, da je pod njegovim vplivom ves pode/el-k: ele-ment ob rivijeri, kateri ne ta način pozna z italijansk 1 strani samo iztirjevalea davkov, ? jugoslovansko pa finančnega podpirate-Ija. Se dva druga hrva-sk - denarna zavoda nii-ria po volji tržaške-I mu listu. Ta dva zavoda .mata več-■ je število vil, hiš, gostiln, polja od jVo'lovskega do Moščenie, eeio o-jpatijski vodovod je v last: enega teh dveh hrvatskih denarnih zavodov. ''Piccolo" pravi, da mora ta parodoksna situacijo v kratikem nehati. "Xeka italij a n k a banka ie pričela raztegovati sem svoje delovanje, nekako s strahom in s |skrajno previdnostjo. V Podgorje i v Istri je prišel laški duhovnik iz I Benečije dom Ferdinand o Orti. Vsi fašisti od daleč in blizu so na I nogah, zastave, sla volok, slovesen nprejem z godbo, vse prebivalstvo na vzoče pri prihodu laškega duliovnika, banket .na občinske j stroške. Mož ne zna našega jezi |ka. farani pa laško ne znajo. Fa-|šLsti sedaj iščejo in vabijo laške jduhovnike v Istro. Tržaški škof se ne more upirati. Praznih je veil iko število duhovniških mest, iz | centralnega semeniSča v Gorici [prihaja le malo novomašnikov, torej je dovolj prostora za regni-i kole! lovci samo en Slovenec. Ker mu je bito'bivanje med Lahi že neznosno. je prosil, da bi se smel preseliti v Gorico, \kjer je večina slovenskih bogorslovcev. iN mu bilo dovoljeno Dovolili bi mu bili izstop. ti*da slovenski bogoslovec bi moral plačati za nazaj 1630 lir! Kje naj jili vzame njegova mati. uboga vdova Laški škof ima lepe dohodke. Mesto Reka mu da letno 30.000 lir. 'država tudi 30.000 lir, poleg tega ima krasno vilo. dela pa nobenega, ker ne zna rie hr- KJE JE moja sestra PEPCA GOSTIŠ A. omožena STANIČU? Pred meseci je 'bila nekje v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njej. da mi poroča, če pa sam& čita jo prosim, da se javi bratu. — P. Gostiša, M. Kurisko Camp, A. C. R. Milago 2229 via Franz, Out., Canada. (2x 16&17) Nekje, ne bom natančno povedal. ne bojte se. je žive! rojak po-sebne sorte. Keciino. ]t i; /t-nt-. lilše in Tavžentov je imel tudi horda rja Franka, mla-rleira molčečega člov«ka. Da. molčeč je bil Frank. T *;»etali in tudi govorili, da -ta si Frank in <'no k:ičeva žena malo na roko. tola ljudje imajo hude jezike, i a i iforje človeku, če se l.ju Ije i-pra-vijo nanj. Te dni je pa Tine Cm oka e zo-l»et zaronal. Bordarja je seboj vzel kot vedno ob takih prilikah, in za pijačo je dajal, da je 'kar od mize t»'klo. < »d mize je pa le toliko času teklo. dokler so ga vsi poslušali in vsi molče kimali njegovim modrost in;. Pa r-o mu kimali. Zakaj ne? jKvarr za kvartom je romal na mizo Tine Cmokač. edinole Tine < 'mokač. J.- govoril: — Kj. kaj boste vi. proklete [fak.de! \'i še živet ne znate. \"i še pravizaprav ne ve>te. kaj je življenje. Kj. jaz vem, jaz pa vem. Peliri]>etdtset le? sem star. pa jo še danes ujamem. babo. ne samo ene. pač pa deset, na \*s;iki prst eno. Prejšnja leta. prejšnja leta. takrat, smo ga še bili. Hudiča, saj se jih niti otepati niseun mogel. Za menoj so šle kot vinske in uši-ce. Kar po šest inex cev >..-m se dal jvčasi zapre:;, samo da ^em Lra i imel LTinali pred njimi. In ko sem bd pri soldatih, so se me oficirji i bali 'ko hudiča, da bi jim žen ne .pretental. Nekoč me je hotel vzeti general za purša, pa -o mu odsvetovali. češ. da sem vajberferdeh-*:k. No. saj nj čsida. zato je pa tudi Avstrija propadla. Od solda-tov >em pa p.» svetu šel in takrat ->e je šele j^ričelo življenje. Naj je bila grofinja ali |>r;prosto -rleklet-ce. v>.* so bile nore name. Nekaj časa sem bil v Italiji, nato sem se podal na Svajcamko, toda v Švaj-carski — isti hudie. — Kaj pa je na tebi. Tine Cmokač. — sem večkrat midil. — kaj [>a je na tebi, da re smatrajo ženske za svoje odrešenje? Tudi v Afriko sem šel pogledat, med izamorke — ista stvar. Ves svet sem prepotoval, na tisoče že.nsk s<-m videl in govoril ta Angleška n norveška vlada se prijateljsko sporazumeli. ,ia podari jirva drugi antarktični otok Bon vet. ki leži 1S00 angleških milj južno od Ivajiskega mesta v Atlantskem oceanu. Otok je majhen in pokrit z večnim ledom. Odkrili so ga prvič pred leti, pozneje pa sru razne ladje, ki so plule v njegovi bližini. n:-o mogle najti. Smatrali so že. da ni nikoli eksi-stiral ali pa da se j" kot vulkanski otok pogreznil v morje, šele v novejšem času so ga spet zasledili in po vojni j" postal zbirališče norveških kitoloveev. Tako j. naravno, la hi sra Norveška rada imela zas-1. na kar je njegova p<>-šestniea Anglija .- 'daj pristala. Nova lastnica bo na njem ure.lila brezžično vremensko po-tajo. V bližini Bouveta se nahajata dva zanimiva otoka, Thompson n Lindsay. ki so ju smatrali prvotno za ognjeniška otoka. P«ozna nobenega pardo-na pri določanju in izterjevanju davikov. Cristofoli in 'drugi naj vedo. da hoče fašizem iztrebiti iz Julijske krajine, slovenski domači valški živel j, .da pride na njegovo mesto regni.kolo! Vedno slabše čase napovedujejo Trstu njegovi veliki podjetniki sami. V seji deželnega gospodarskega sveta je govoril Anton Co sulic h o potrebi železniške politike, ki bi dosegla take transportne cene in tako hitrost in poslovno rednost, kakor so na razjvolago zunanjim kii-jentom napram konkurenčnim Jakam. Ako se obdržijo sedanji tarifi od -meje do pristanišča, zlasti še. ako se povišanje jugoslovan-kih železniških tarifo v. ki -topi v veljavo 1. j a mi ara 1910. aplicira 1 i r> i Vsepovsod potresi. Oledeneli parnilci. VELIKONOČNI IZLET s parnikom K K PARIS 15. MARGA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. ' Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. v Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 OtnrtliwBt gfawet \ Hew York, iN. Y. na črte proti jugoslovanskim pristaniščem. ]>ridemo do zopetnega znižanja prometa. Oosulich zahteva kar mogoče ceneno pristaniško poslovanje, da bo enako konkurenčnim lukam. Gotovo je. da se broflovi zatekajo samo v ona pi"i-stanišča, ki razpolagajo z naglimi in cenenimi operacijami. V drugi seji je com. Moscheni omenjal aplikacijo takse 50 cent. na tono razloženega in vkrcanega blaga v tržaškem pristanišču, katera bo služila v odplačevanje posojila 110 milijonov, ki jih je nakazala via da za pristaniške }>oprave. Cosu-lich torej priporoča ceneno pošlo vanje v tržaškem pritanišču. via da j)a i-sto draži, kakor da bi bila zaveznica Hamburga! Znižane kazni. Onim, katere je zadela huda obsodba raid i petja slovenskih pesmi in radi raztrgane laške zasfa-' ve v Skocijanu. je prizivno sodišče v Trstu znižalo kazni In .sicer: dijakom Veseln, Toku in Oargu ter zasebnemu uradniku Cušu oil 37 mesecev na 9 in pol mesecev, bratoma Cerkver.ik rz ^lontomna na 7 mesecev in Orgonji na 5 mesecev, učitelju Grgiču od 1 leta in 11 mesecev na 11 mesecev. Čigo-nja je že izpuščen. Cerkveaiika prideta kmalu iz za«]>ora. Kazni so znižane, ali so vedno strašile, ker vsi navedeni so v Skocijanu zagrešili prav .nič kazrrjivega! — Znižanje kazni nam to dovolj potrjuje. Olajša glavobol in želodčni nered. V resnici je čudovito, kako Nupa-Tone hitro otajia glavobol, želodčni nere«i z:i-j*ek<; vnetje ledvic :n mehurja^ t»r ke bolezni, ki i%\ira).-> vs:--j t-Ijibo prebave. Xuga-Tone ojača oslabele živce in organe; povrne zdrav okrepčujoč spanec in poveča teio oslabelim ljudem. Mf. William Galer pravi: "Predno sem jemal Xuga-Tone, -sem trpel vsako noo na {glavobolu, bolečinah v želodcu in moje lice je imelo slabo barvo. Sedaj je izginil glavobol kakor tudi želodčne bolečine; moje lice je čisto in sdrave barve." Nuga-Tone ustvarja tako čudovite uspehe, da bi ga morali poskusiti vsi, ki niso dobrega, zdravja, so izmuzni ir. nervozni. N'uga-Tone se dobi v vseh prodajalnah sdravil, ako ne *a van: vaš trgovec s zdravili naro»H od italagatelja a zdravOL x (a»1v4) Miss Maurin Orcutt 1 1 uwimrxo « UKDKOOOO, M. ni samo prignana igralka golfa, ampak je tudi urednica nekega n e wy-o rškega šix>rtnega lista. Vabilo na VESELICO katero priredi Društvo sv. Ane v nedeljo, dne 20. jan. v CERKVENI DVORANI na 62 St. Marks Place. New York, N. Y. Začetek ob 5. uri popoldan. Prijazno vabimo vse rojake in rojakinje. da se te nage veselke palnostevilno udeleže. - ODBOR. ž njimi, toda svojega ideala nisem , iitušel nikjer. Kamortkoli sem prišel. in če je bila žena sama doma. i mi je padla okrog vratu. Zakonski možje so me postrani gledali, in v nobenem mestu mi ni bilo ob-,stanika. Bil sem v Tex asu. (»eor-giji in Ala-bami. pa so me hoteli vsepovsod linčatu. — Zarasli bab pa že ne maram biti linč-an. —sem si mislil — in sem jo ubral proti Severu. Enkrat sem že nameraval v kfošter ali pa do smrti v arest, da 1k> že vsaj mir. Pa ga ni bilo in ga ni bilo. In rečem vam in prrse-žem. da take žene kot je 11103:1 ya>-na, ni na vsem svetu. Ona je najboljši! /»niča, najbolj ljubeznjiva, najbolj .postrežljiva. Kašen revež bi bil brez nje! In kako je lepa! Kaiko je sveža in mlada! Kako zna objemati in poljubljati. Nobene take ni na svetu ! Tako je modroval Tine Cmokač in za ipijačo dajal, da je od mize teklo. On je :mel Ijesedo. Njegovi prijatelji 90 se pod mizo z nogami suvali, nihče pa ni črhnil besede. Kajti Cmokaču se je bilo nevarno segati v govor. In še enkrat je ponovil: — Kako je Iej>a! Kako je »veža in mlada! Kako zna objemati in poijub-Ijati! X-obene taike ni na svetu. Tedaj je pa menda sam vrag obsedel bordarja Franka, da je prikimal in rekel: — Res je!... GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ■OT~Oirfie4* o*d Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fnenk Bafcser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. H^^BIbSl " G L A 8 NAHODA " (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Zc celo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto —$7.00 in Ktmado ______________________$6.00 Za pol leta ________________________$3.SO 0« pol lete..............-............$3.00 Za inotemstvo ta celo leto .~$7.00 Za četrt leta_______________________$1.50 Za pol leta ---------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00__ Advertisement on Agreement. \ *'Olas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcajejo. Denar naj se blagovoli požiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da »e nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. I —-------------— - _____ . — -( "GLAS NARODA", 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Ba relay 6189. RAZKOL V SALVATION AHMY - ] H H KH), ItaHja, 15. januarja — Tukaj so včeraj zjiitraj ob petih čutili močan potrewni sunek. Pre-bivaN-tvo je zbežalo prelašena na ceste, a povzročena ni bila nobena veeja škoda. 9 TOKIO, .lapom>»ka. 15. januarja. Tukajšnja gla\*na zvezdama je re-gjstrirala včeraj zjutraj potres, ki je trajal kake tri ure. Domneva. da vre je dogodil potres na Kanučadki v Sibiriji, ni bila potr-jfrlM. I HONOLULU, Ilavaj, 15. jan. — |DR*k potTe«J|e registriral v so-i/oto p. Jugoslavia irredenta. Iz Opatije. \ ršilo je veliko zi>in-ovanj--kvamerskih line!irj-v in trgovcev. l>e!t'-, <>parijf je razpravljat obširno o položaju v zdravilišču in | : širok', propagando. je r i"; :0 sred^f V«». da >e /op -r pridobi t >. kar -» je izgubilo. in <• I i no dst" >. • i. r ■ p jt.tniki ot (•nili v j^evdo-vplivnilt It. ki bi rad • videl.-Opatijo v bornih razmer-i';. Tako leto. karšno j.- bi > 1!»2S. >e ne -n..* I • uoviri ". . Za prihodnji- le: > načrtujejo razne priprave in prireditve. katerih pa ne bo iz razloga. ker pač m v >v,lio a razpolago i:i:i • !!,• !;.. . PRILJUBLJEN ZIMSKI SPORT A. P. Čehov : PSST.... znamenitih pisateljev gledajo na njegovo hitro begajoče pero, se ne ganejo in zdi se kot bi mislili. "Psst!" škriplje pero. Psst, izdajajo glas kipi. stresa- 1 kopisov, Belinskega spisi s privi-hanim listom, koščen pepelnik, časopis. položen tako, da se vidi mesto. podčrtano z modrim svinčnikom, in s pripombo na robu "podlost." Pravtam je še par pre 1 kratkim na as treni h svinčnikov in nekaj peresnikov z novimi peresi. ki so bili oči vidno zato tam, da ne hi vnanji vzroki in slučajnosti. kakor na primer: če bi se skva-rilo pero. ovirali niti za trenutek prostega tvornega duha. Krasnuhin se nasloni, pogrezne v naslanjač, zapre oči in se zamisli v temo. Sliši, kako hodi žena v copatah in kako kolje treske. Ni se št* popolnoma zdramila; to se vidi iz tejra, da ji pokrovke in nož padajo vedno iz rok. Kmalu pa se ,-diši pra.sket-.nnje v samovaru in evrčanje pekočega mesa. 7."-na še vedno kolje treske, brklja okoli saiaovara z zaslonkami in pokrovkami. Nenadoma se Kras-nuhin zdrzne, odpre prestrašeno e ustavlja, grabi s>* za lase in govori z glasom kakor La-en. ki >h pripravlja, da maščuje svojo sestro. Pobit, duševno znšučen. ko mi srce .stiska žalost, naj sedem in pisani! In to naj ho življenje.' Zlikaj še ni nihče opisal mučmga ra/.polo/enja, ki i»a občuti pi.sa-tPljf ko je žalosten. « mora vendar zabavati tolpo, ali kadar je \esel. pa m«»ra na povelje prelivati solze.' Mora! bi biti zabaven, ravnodušno hladen n bistroumen. Toda predstavite si. da me uniči ial'Kt. ali da sem na primer 1k>-lai; ali la ini je žena na porodni 1 ako govori, grozi pestmi in biodi / »x*mi.... Potem pre v sptd-tiico m bodi žen . "Xidja". pra-\ . "k lem k pisanju. prosim, da me nihče moti; ni mogoiV pi-; ■ ' . kriče <.t!'<-i. ali če smrče kuharice. Poskrbi tudi čaj ali !;aj drugega.... Saj veš. ibi ne m<>n-m biti poleg pisanja brez «"-a-ja ; » ilijio me krep! pri •* v svoj kabinet sh*če suknjič in čeznje V vije. Slači .-e p<»«'-;j-i in .-<•.la H'.tem z izrazoji razžaljene nedolžnosti za pisalno m i/o. Na mizi tti nič slučajnega, ampak vsaka najmanjša malenkost t-«' /•} [ustavljena premišljen^ in strog-em redu. Doprsni kipi in slike >lamih pL-ateljev. kup ro- Preprečite oslabelost V (mu .'a-m «ptdU»mične influem-e in l.lj-ir-nk-e, nI«" ni holi nevarno kot >»4al»i m.»e jtreUavnih «>r;:;niov. sf.r:*v| iz rv«ia va*e »iravje, ter ztuHiijŠa ««i|H»riKt nn«e. Vzeujite TRINKKJEVO GRENKO VINO r«'.hi.», |N pred je»ljo. in pazite ftsi n>.|*-ti! TlmlMHl. <>., 15. dee. Zelo NUJ iU<|tlVliljlW J*'Vt-ir:! mvukeca pr.tti x> l>«JeiieuiU iH-mlu. in ;»oma-►rni uii j«- čadiivita Mrs. S. Kovachy."* V Klueaju -4abe*ss teka -xka^i j »ni le na: J«»s. Trlner <"«>.. S. Act 1 land Ave., Chieaicu. III. I Adv.) CHOCPTWODD A UXCUtrrOOO. N. T. je smučanje. Toda treba je velike vaje in spretnosti, bliska predstavlja nekega švicarske ira športnika v zraiku. nam Usoda Trsta pod Italijo. Senator Enrico Corradini se je; izjavil o Trstu in njegovi bodoč-' nasti tako-le: Pod tujmi režimom' j je bil oomorsko glavno mesto. S j te svoje topil je je stremil Trst j dol v vrsto drugih italijanskih po-i j morskih mest in zahteval ni nič drugega nego pravico, da bo mosrel discipliniran po svojih gospodarskih močeh in po svoji naravi prispevati k veličini domovine. Trst predstavlja eno največjih srl prave in lastne trsrovske ekspanzije in političnega vpliva v vsej Široki eo ni med Dunavom. Črnim m or j en in vzhodnim Sredozemskim mor jem. Ogrož-n po vojni v svojil vitalnih interesih mora biti Trsi deležen polne državno podpore. \ sedanji svoji borbi mora zmagat v splošnem interesu italijanskegf naroda.... V seji tržaškega deželnega iro spGdarskega >veta je naglašal An He zanemarjajte tega fcašlja! Ustavite ga takoj s Severa's prijetnim, pomirjajočim in preiskusenim Cough Balsam-om. \NEMAUJAXJE »-egetajočega kašlja je kot zanemarjanje signala na železniškem križišču. Veasi se i»o>re."-i, toda prvič, ko izgubite, vas silno drago stane. Pomnite, da se lahko najmanjši kašelj hitro razvije v hud kašelj, hud kašelj pa lahko vodi k bolj nevarnim boleznim. Torej ne zanemarjaj! ' kašlja. Zdravite ga danes s Several Cough Balsam-om. Prijetno, varno in uspešno. Zaustavi šve^eta-tanje in pomirja grlo. Zanesljiv Severov CoughiBalsam je že petdeset let priljubljen po lomovih. Severa s t'ough P.akam je naprodaj v vaši lekarni. Zahtevajte ga po i-menu. Dve velikosti 2."» in oO centov. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa »r.sih K'av ko Prvi ste 'sli Po da Co/d T*blets od-' SEVER4V COUCH BAISAM RECITE LEKARNARJU ZA IZTIS SEVEROVEGA ALMANAHA mi na vse načine, si viha lase, prekriža noge pod naslonjačem in mežika kot maeek na divanu.... Končno iztegne, ne brez pomiš- jua u^H-ku.u Triner- ]jevanja. roko liroti črnilniku in I vuni. Poskusila S4M11 v , , naj>ise n lov jioglavja. kot da bi podpisoval svojo smrtno obsodbo. "Mamica, daj mi vode," zasliši sinčka. /'Psst!...." mu pravi mati, "papa piše...." Papa piše hitro, ne da bi se mu pero kflaj zataknilo in brez pre-stanka. da komaj more obračati liste. Doprsni kipi ni portreti joči .>e obenem z mizo, radi sunka s kolenom. Nakrat se Krasnuhin zravna, odloži pero in prisluškuje.... Zasliši lahek nepretrgan š^pet.... V sosednji sobi moli Tomo Nikola jevič. "Poslušajte! Ali ne bi mogli t:še moliti' iMotite me pri pisa-nju." "Oprostite, gnsp...." mu bojazljivo odvrne Tomo Nikolajevič. "Psst!" Ko je napisal pet strani, se Krasnuhin stegne in pogleda na uro. "O moj P»oeta žena s prestrašenim licem. — Psst!" Nihče ne sme govoriti, hoditi in ne ropotati. Njegovo spanje je svetinja in drago plača krivec, če jo oskruni! - "Psst!" se šepeta po stanovanju. Pamela Smith ton Casulieh. kako velik je bil po vojni finančni in tehnični trud julijskih hrodolastnikov. da so modernizirali svojo mornarico, gradili nove ladje in zboljšali službo. Močni kapitali. porabljeni za realizacijo tega programa potrjujejo potrebo, da se zagotovi potom preproste in ekonomične službe odgovarjajoč dohodek. Samo kolikor največ mogoče olajšave v carinskem poslu. V pristai i škili operacijah in v kontroli bodo omogočile novim brodovom uspešno konkurenco z inozemskimi pristanišči, ki so v marsikaterem pogledu l>o-1 je plaeirani nego Trst.... Direk-J ; tor lista "Giornale d'Italia" d. Gaida pravi v obrambo brodolast-nikov, da takso eelo ubijajo hro-dovno razvijanje. Nasvetuje opustitev taks za registriranje brodov-nih dolgov. Treba vtnleti. da pri brodu, ki je vreden 20 milijonov, znaša registrirna talca je ; požar zaprl jK)t V blaznem strahu so začeli skakati skozi okna, drugi so drli skozi goreče stopni-išče na prosto, pri čemer so se jim t obleke vnele. Neprestane eksplo-jzije celuloidnih zalog v pritličji: j so povečava le strahoto položaja iTam so bili delavci v paniki po j zabili zapreti železna vrata ii j ogenj je imel prost dostop do skia jdišča. Na kraj katastrofe so pr • drvele vse berlinske ])OŽarue brani j be, a poslopja ni bilo več mogočf rešiti. Njih naloga se je morala omejiti na *o. ,0 branili sos»*d-nja poslopja pred ognje*)la nevernostjo in da so reševali ljudi, ki so drveli kot žive baklje .z goreče zgradbe in skakali skozi okna v globočino. Nad 30 opečenih in p >-lomljenih o.s so odpeljali v bolnice. polovica se jih bori s smrtjo, dve sta umrli, med njima lastnik tovarne za mobilijar. ki je tudi skočil skozi okno. Zdi se. da mora biti pod ruševinami mnogo sežganih ljudi. Neprevidno ravnanje s celuloidom je povzročilo požarno katastrofo tudi v skladiščih filmske t družbe. "Terrafilm" v Dussel-dorfu. Pri lepljenju nekega fil-ima se je ta vnel. v kratkem času so zgorele vse filmske zaloge v vrednosti poldrugega milijona zlatik ' mark. Kolikor poročajo, se zdi, j da človeških žrtev ni bilo. j NOVA EKSPLOZIJA V LONDONU ZASTAVE SV IL SME AMERIŠKE, SLOVENSKE iN HRVAŠKE REQALIJE, PREKOff AMNICE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE. UNIFORME ITD 8igurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINfeEK, 331 GREEVE 8T, CONEMAUQH, PA. HEHK V D1UO. VAltt. O- < CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cordandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekšpedicij Z letalom preko Severnega te- Noliilova blamaža Novei in papirnati denar v Združenih državah O dednemu pravu in zapuščinskem davku Ivan Zoiman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade In stare % BI i Najvišja poslopja svete Šaljivke in zbadljivke Kolike predtifliov ima Človek - v .. - ....... ... t • < ....... —---- ■ " —■ KAPITALIZACIJA OBRESTI PO f ^f n® S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —• * "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4^%. B^^^BSK'sl . K vlogam se bo pripisalo sedaj več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. ;|j »"ISp.'' Za primer navajamo obrestovan je vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4%% ubresti: - 4% 4y2% vloženo $100.— $100 — vloga z obrestmi v: \ 5 letih $121.84, $124.78, 10 letih 148.40, 155.71, 15 letih 180.80, 194.32, x 18 letih I □ 203.54, 221.99. x Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4M>% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 41/2%. • Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inkijativa za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Yam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodoč- fig SAKSER STATE BANK W OcsrUandt sraet New York, K. Y. hči amg-leškega publicista Birken-lieada, se je posvetila gledališču ter igrala glavo vlogo v igri "Peter Pan". Za Nadležno ali -Bolestna k izpraznanje I) MEHURJA ^ fl dobite /SantalMids ' Uspešno 'N«ik*d - Ijtvo Ha»vod*! ▼ vseh MutmSL VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pea Des^t eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kol um bi na Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Sečivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambique Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate ii vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo v jgdSurenih državah Saj se ne izplača - j V londonskem predmestju Cbar-jleston^u Is*^ je pripetila nova eksplozija. ki je nastala po doserlrnji preiskavi radi ulia.j;inj;i |)lina. Xe-ko plesišče in bližnji hotr-1 L*o:\i 1 Ilorwiek sta bila deloma poru.se- 1 11a. m-ka a-oba ubita, štiri pa rn- 1 *. .„ .. .. jnjfn^. Sipe bližnjih poslopij sn se razf rešvile. X?i kraj nesrerp je prihitela policija in rešilno moštvo. V plinski napeljavi niso mogli odkriti nobene poškodbe. Vlada je sestavila posebno komisijo, ki naj preišče vzroke plinskih eksplozij v Londonu in najd«1 primerna sredstva za preprečenje podobnih '.katastrof v bodočnosti, i (Nadaljevanje) — Xe, lega nisem mislil ravno v tem. slučaju. Če pa pravi postava, oda sta stvar i>o mojih mislili. Motivi in okoliščine in pogosto celo telesno zdravje igrajo prav tako veliko ulo^o kot dejstva, če se hoče deliti najvišjo pravico, — je rekel smehljaje. — Disciplino pa je treba vzdržati ter štafeti rati vzglede. Toj le le včasih prokleto slaba sreča za dotični vzgled. Bil j« neobičajno dolg govor za Milena in Audrey je stala poleg ter zrla nanj s presenečenjem. — Miles, ti ni drawee! Meni se zdi, da si prav tako močno na strani Garth Trenta kot Jane Crab. — Ali je Jane? Nasmehnil se je. — Ona je potem dober, stari ši>ort. Xa vsak način pa predlagam, da ne maram dodati svoje kvote lk računu, katerega mora plačevati Trent, ubogi vrag! Obraz Audrey se je omehčal, ko se je obrnila, da odide — Človek se ne more ubraniti čustva, da mu je žal zanj, — je priznala. — Imeti Saro ter jo nato izgubiti! V očeh Ilerricka je bila čudna luč, ko ji je odgovoril: — Pa on jo je imel vsaj, — čeprav lo za par dni! Audrey je odmaknila svojo roko s kljuke, ko je odgovorila: — Jaz mislim, — da je Garth vprašal za to, kar je hotel! — je pripomnila ter hitro izginila skozi vrata. — Audrey! — Miles je Skočil pokonci, a do časa, ko je dosegel hišna vrat, je že izginjala -kozi vežo in cesto, preko zasledovanja. — Ona je morala letati, — tii je mislil Miles zamišljeno, ko se je vračal v s prejemnico. To razkritje mu je očividno nudilo snov za razmišljanje. Dolgo časa je sedel zelo mirno na svojem stolu ter razmišljal sam s seboj o neki za]nl< teni zadevi. Njegove misli niso imele v onem trenutku nikake zveze z zadnjo razpravo o zadevi Garth Trenta. Šele potem, ko se je Lavender Lady mila, nekoliko rdeča pod očmi, mu je prišel zopet na misel prvot-r.i namen obi.vka Mrs. Maynarsd. Ob istem časni so se njegove obrvi Skrčile, kot vsled nenadne koncentracijo misli in neartikuliran vzklik mu je ušel Lz ust. Miss La vin i ja je dvignila pogled od delikatne vezenine, s katero je bila zaposlena. — Kaj si rekel, dragi? — je vprašala, odsotaega duha. — Jaz nisem reke! ničesar, — ji je smehljaje odvrnil. — Mislil sem precej močno in ravnokar stm se spomnil stvari, katero sem po- l zabil. SB , g j|l B • |H Lav under Lady je izglelala nekoliko mistkficirana. — Jiiz mislim, da te ne razumem prav, dragi Miles. llerriek, na poti proti vratom, se je ustavil da jo ipoljubi. — Tudi jaz ne razumem. Lavender Lady. To je vrag cele stvari, — je rekel zagonetno. Odšel je ven iz sobe ter po fttopnjieah navzgor, odkoder se je hitro vrnil s par pismi, katere je držala skupaj elastika. Pisma so dišala po zadohlem, ko jih je razvil. Očividno niso vi-d»-*a 4uči dneva že več let. Miles pa jih je očividno našel skrajno zanimiva, kajti podvrgel je tesno pop:sane liste prvi, drugi in celo tretji preiskavi. Nato je zopet postavil elastiko krog pisem ter slednja zaprl v preklal, katerega je skrbno zaklenil. Par dni pozneje je dobil Garth Trent sporočilo od Ilerrieka, v katerem g-a je Slednji prosil, naj ]/ride ter ga o-bišče. — Pri nas vas ni bilo že več dni, — se je glasilo v pismu. — Spomnite se Mohameda in gore in ker jaz ne morem priti k vam, m o obiščite vi. Pismo, ki se je izognilo vsaki omenitvi zadnjih dogodkov, je Bbilo kot rahek deček, ki pade na izsušena, in žejna tla. Odkar je postala zgodovina vojnega sodišča splošno znana, je Eni oral hoditi Garth skozi peklo. Na čudovit način se je razširila po-vesa iz ust v usta, dokler ni bilo niti ene kočice v Monkshaven, ki ne bila v posesti povesti, seveda s številnimi okraski in pritikli-naani. ji R '"- Ilišinja v Cliff hotelu je bila prvotni vir informacije. Z nadalj-r.f> strani sosetinje sobe je prisluškovala pogovor, ki se je za vršil med ElfZftbeto in Saro na dan po pikniku v Ilavm V>Toods te^ krožila novico s pohlepnostjo svojega razreda. Tudi nekateri člani družbe na pikniku niso držali svojega jezika za zobmi in vsled tega je postala povest splošno znatna. Celo mesto je šumelo govoric in Garth ni mogel dolgo ostati v nevednosti celega dejstva. Anonimna pisma so ga dosegala skoro vsaki dem, — kajti spom-% »Hi se je treba, da ni postal v desetDi letih svoje osamljenosti po-fcebno priljubljen med prebivalci Monkshavena. Jezili so se nad njegovo ekskluzivnostjo in zlobnejši med njimi so se poslužili tega načina, da poplačajo stare račune. gartli je raztrgal vsa ta pisma na kosce ter jib pometal zaničlji-IM^Izoš. Kljub temu pa so uplivala nanj kot brenclji na odprto rano ter večali njegm-a trpljenja. Black Brady, ki je imel še živahno v spominu par dni v ječi, r.fctere mu preskrbel Trent radi njegovih tatinskih navad, je bil prav posebno glasen v svojih obsodbah. — Umaknil se je, — je pripomnil s finim zaničevanjem. — Zbe-HlM j* proč, je podoLiače rečeno. In s to proglasbo so soglašali vsi postopači krog hotelske gara- Hfl*" vslod 80 temini pogledi in mrmranja Garthu, kjer- ipjoli «e je pokazal na ceetah. Vsemu temu pa je pdkazaJ Garth kamenito brezbrižnost, — fra^ti koleni konca so bile vse te stvar' neizmerno majhnega pomena za moža, kojegar življenje j^ ležalo v razvalinah za njim. — Dobro je bilo od vas, da ste me »povabili semkaj, — je rekel Herri e kil, ko sta si stisnila roki. — Ali se ne bojite okuženja? — Nt\ — je rekel Mitas z mirnim smehljajem. — Razventega pa prav posebm vzrok, da v®* želim videti. B — Kaj ndki je tx>? K&tjl&ffi je odprl predal, v katerega je položil listine, katere je mo- j mmmmmmtm nakar jih je potegni iz elasti- |Op||itopčil Treotu. Toki m gorovja v oceanu. Po skoraj dve in polieini odsotnosti se je vrnila v Nemčijo znanstvena ekspedicija z bivšo vojno ladjo "Meteor" ki ji je bila naloga, da prouči eno izmed temljnih vprašanj oceanografije, vprašanje "oeeanske cirkulacije," to je razdelitve in vzrokov ogromnih mor-j skih tokov. Rezultat je bil večji, nego naloga sama. Dognali .so, da( odvisijo ti toki v glavnem od tem-! perature voda, a tudi od oblike j morskih tal. Mrzlejše in na soli bogateše vode stremijo po tem, da bi se pomešale s toplejšo in na soli revnejšo vodo, tako nastajajo zaradi tega stremljenja po izenačenju stalni toki, ki jim pa daje oblika morskega dna končno brzino in »smer. Dosedanje naziranje je bilo. da ga tvorijo sicer višine in nižine kakor na zemeljski površini, a te razlike da so malenkostne. V splošnem smo si predstavljali morsko dno kot nekaj precej enoličnega in kolikor toliko ravnega ja je prišla do presenetljivih rezultatov, V teku teh dveh in pol leta so izmerili globino oceana kakšnih 70.000-krat v vseh njegovih delih. Skoraj vsakih 10 minut so merili v polni vožnji in uspeh je bil ta, da so ugotovili velikansko gorsko verigo, ki se vleče nekako sredi oceana od Arktide do Antarktide, od Severnega do Južnega tečaja in deli ocean v dve polovici. Ta gorska veriga je potemtakem daljša nego v.se, kar jih poznamo na površini zemlje in se dviga tudi do silnih višin, povprečno 4000 m nad morskim dnom. Seveda je večina vrhov pod gladino, le tu pa tam .se dvigajo kot posamezni otoki ali skupine otokov iz morskega v zračno kraljestvo. Veriga pa nikakor ni enolična, temveč raz-drapana, divja, mestoma pretrgana. s silnimi strminami in zase-kami. Kjer so menili do danes, da ne leži dno nižje nego n. pr. kakšnih 4000 metrov, je ekspedicija nepričakovano naletela na globo-Čine do 3 m. Zanimivo je, da je ta podvodni gorski sistem z gorskimi verigami, ki se cepijo na .levo in desno od njega v zvezi z evropskim, afriškim severnoameriškim in južnoameriškim kontinentom. Na ta način je ocean razdeljen v vrsto ogrom nih kotlin, či-jih dovodja .so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa se ločijo med seboj po raznih lastnostih, n. pr. po temperaturi, količini raztopljene soli, favni, flori itd. Te razlike Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot £a je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je, da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in še vtč na lete za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas, pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. y. Iz športnega sveta u hoc n wood * unsuw30s. h. t .Vmerikanee Ilorton Smith, ki je v igranju golfa porazil angle-ijikega šampjona Walterja Ila- gena. nam postanejo jasne, če pomislimo, da odvajajo visoki gorski sistemi morske toke v drugo smer, nego bi si jo izbrali, če bi bilo morsko dno ppvsem enolično in ravno. Za svoja raziskavanja si je izbrala nemška ekspedieija dve metodi merjenja in sicer merjenje z žičnim grezalon in ilmerjenje z odmevom." Žično grezalo je omogočalo dvigati manjše količine podmorske zemlje in vode iz globine do G000 m, nakar jim sestavo iz druge posebnosti preiščejo temperature, tlaka in drugih pojavov v globo-čini se poslužujejo posebnih aparatov, ki jih spuščajo z žičnim gre-zalom v vodo, kjer avtomatično registrirajo zaželjene podatke. Merjenje z odmevom pa je speeijalna metoda našega časa, ki omogoča raziskavanja v polni vožnji. Z dna ladje oddajo v vodo določen zvok ki se razširi do morskega dna ; tu se odbije in pribrzi kot odmev ponovno do ladje, kjer ga vlovi in registrira posebna priprava. Ker je znana hitrost, s kater ose bib-3je zvok v vodi, je lahko izračunati, kolikšno pot je napravil od momenta cldaje do momenta sprejema. Polovica te poti pomeni globino na tistem mestu, kjer se je izvršila ta procedura. Treba je samo upoštevati, za koliko se je ladja premaknila od oddaje do sprejema in dobljena številka nam pove globočino tako natančno ka- Sfftanji pamikev •< Snapping ESS 13 17. januarja: Muenchen, Cherbourg, Bremen 19. Januarja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg 23. Januarja: Republic. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen 25. januarja: Paris, Havre 26. januarja: Conte R lan ca man o, Genoa, KapoU Cleveland, Cherbourg, Hamburg 30. Januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquitania, Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan. Cherbourg 7. februarja: Presidente Wilson. Trst Dresden. Bremen, Boulogne Sur Mtr 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia. Hamburg Conte Grandi. Napoli, Genova 13. februarja: President Harding. Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris. Havre George Washington. Cherbourg Deutsehland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Xapoli. Genova 20. februarja: Presidente Roosevelt, Cherbourg 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania, Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 26. februaria: Thuringia, Hamburg 27. februarja; Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen kor noben prejšnji način merjenja. Tako se nam s pomočjo novih tehničnih priprav nudi čim dalje točnejši in širši pogled v doslej neznane skrivnosti naše premični-ee. KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 10. jan. Roek Springs, Wyo. 27. jan. Denver, Colo. 3. febr. ColLinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Reserve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa. Pa. 28. febr. Hartford, Conn. 3. marca. Milwaukee, Wis. RADA BI IZVEDELA za svoja dva brata JOIIXA in ALOJZA Cl AL Al, do>ma iz Javora pod Ljubljano. Kdor kaj ve o njima, maj j>oroča: Mariji Galati, om ozena Prosenc, Box 526, Forest City, Pa. (3x 16—18) STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki atentljevidl zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in p redno najdete, kar iife-t«, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno neotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letale« itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. ^ Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 38, širok pa 25 Lnčev. Dostikrat ste že čitali v Časopisih ali knjigah o krajih, bi vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje te nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih drŽav, na katerem so vse železnice in deste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega pceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. , > 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, že že Imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pc' Tolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COM "_■ 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie d^ Franc«*. Hav-e America, Cherbourg Albert Ball in. Hamburg, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpea Conte Biancama.no, .N'apuli, Genova 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Berengaria Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boul< gn«- Sur Mer, Rotterdam Rom. .Xapoli. Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen 15. marca: Paxis, Havre (Velikonočni izlet) Olympic. Cherbo rg 16. marca: Arabic. Cherbourg, Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Aler, Rotterdam Conte Grande, Xapoli. Genova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathajj, Cherbourg 21. marca: Presidente WiJson. Trst Berlin, Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23 marca: President Roosevelt. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Xapoli. Genova. 26. marca: Columbus, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen. Roulopne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 29. marca: lie de France. Havre Berengaria, Cherbourg 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg, Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlkJh: Paris 25. jan.; 15. februarja. Ile de France 1. febr.; 1. mar. (Ob polno«l.) NajkraJSa pot po želeanlcl. Vsakdo je T posebni kabini • vsemi moder nlml udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke VpraZajt« kmt«r*a^koU pooklaManaga agenta ali FRENCH LINE 19 State Street, Hew York, K. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj t Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poačen o potnih listih, prtljagi in dragih ■tvareh. Vsled naSe dolgoletne 1»-kušnje Vam ml zamoremo deti najboljša pojasnila in priporočam^ vedno le prvovrstne brzopari-lke. Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all penult is Washingtooa, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo ▼saj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. Cl» na generalnega naselnlfikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila r veljavo 31. Julija 1936 Be nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak proEllec osebno, bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dobi r New Yorkn pred odpot ova njem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KBAJA Od prvega JnllJa Je v feljavl nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke izpod 21* leta ter ameriške državljanke svoje mo-Se s katerimi so bile pred 1. Joni« Jem 1928. leta poročene, Izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-rlfil ameriških državljanov, m ožja ameriških državljank, ki so se pc L Junija 1928. leta poročili ln po. IJedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih nt- državljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednoat v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti ▼ lati, pa se n« sprejema nikakih prošenj aa un». rtkamka viae Je. SAKSER STATE BANK BI CorUaodt Str«* Ntlt YORK Samotar iz West Enda. — ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ~ Za uq1mš Narodu" priredil O. &