Ob smrti prof. dr. Sulejmana Bakaršiča (1920—1980)
Močno nas je sredi maja 1980 pretresla nepričakovana vest, da je deseti dan tega meseca ugasnilo življenje našega bosenskega kolege in prijatelja Sulje, kakor smo ga najraje imenovali. Vesit nas je iznenadifa tembolj, ker smo pokojnika še zadnjič srečali nedolgo pred tem, novembra 1979 v Ljubljani, na simpoziju o urbani in industrijski geografiji, kjer je nastopil z referatom o specifičnosti urbanega fenomena Bosne in Hercegovine. Slovenske geografe je vest prizadela tembolj, ker si je pokojnik pridobil svojo osnovno znanstveno kvalifikacijo (doktorat) pri nas v Ljubljani, ker je na številnih zveznih in republiških geografskih zborovanjih, simpozijih in seminarjih vedno aktivno sodeloval z nami ter ga kot gosta tudi ni manjkalo na zborovanjih slovenskih geografov, zadnjič še na zborovanju v Rogaški Slatini leta 1973. Eden od izrazov zanimanja za naše delo je bil tudi prevod geografskega učbenika podpisanega za III. razred gimnazije za potrebe SR Bosne in Hercegovine.
Pokojnik je bil rojen v Sarajevu v družini železniškega uslužbenca dne 1. februarja 1920. Šolal se je v Sarajevu, študiju geografije in etnologije pa se je posvetil v letih 1945—1949 na univerzi v Zagrebu pri prof. J. Rogliču in I. Rubieu. Leta 1949 je nastopil službo nal gimnaziji v Travniku im zatem v Trebinju, po opravljenem doktoratu v Ljubljani pa je bil ob koncu leta 1952 izvoljen za asistenta na novo ustanovljeni katedri za geografijo univerze v Sarajevu, in sicer z ožjim delovnim področjem družbene geografije in geografije naselij. Leta 1965 je postal docent, leta 1972 izredni in leta 1979 redni profesor.
V času svoje univerzitetske kariere je razvijal zelo živahno drobno dejavnost s sodelovanjem na simpozijih in seminarjih, z mentorstvom pri diplomskih in magistrskih delih, z vodstvom številnih strokovnih terenskih ekskurzij domačih in tujih geografov ter s sodelovanjem z inozemskimi (zlasti (poljskimi, nemškimi in avstrijskimi) geografi nasploh. V svojem raziskovalnem delu pa je največ pozornosti posvečal problematiki, ki jo je načel že v svoji doktorski disertaciji, to se pravi razvoju urbanizaicije in naselij, zlasti urbanih v Bosni in Hercegovini. Močno je pri tem postavljal v ospredje zgo-dovinsko-razvojni vidik s posebnim ozirom na posebnosti razvoja v času turške vladavine. Iz te tematike je objavil vrsto strokovnih prispevkov. Uspešno in bogato je bilo tudi njegovo sodelovanje pri Enciklopediji Jugoslavije, kjer zasluži posebno omembo obsežni prispevek o »Geografskem položaju Bosne in Hercegovine«.
Kot enega najmarljivejših in najvidnejših jugoslovanskih geografov iz prve, po osvoboditvi oblikovane generacije se vsi jugoslovanski in tudi slovenski geografi pokojnika s priznanjem spominjamo in obžalujemo, da mu je bila delovna pot prezgodaj prekinjena.
Svetozar Ilešič
Priznanje in nagradi
Akademik prof. dr. S v e t o z a r Ilešič je bil leta 1980 izvoljen za zamejskega člana Poljske akademije znanosti.
Profesor dr. Marjan Žagar je dobil za uspešno delo na pedagoškem področju nagrado Staneta Žagarja za leto 1979.
Profesor dr. Igor Vrišer je dobil drugič nagrado Sklada Borisa Kidriča, tokrat leta 1979 za knjigo »Regionalno planiranje«.
Čestitamo!