j86. St5. leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D, Letno 240 D Oglasi s enostoipna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina paviailrana. Posamezne Številke 1 Din. V Ljubljani, v sredo 16. avgusta 1922 JUGOSLAVIi Pq Uredništvo; - .j VVolfova ulica 1/L Telefon 3 80 C Uprava: ' k* i . w Telefon 4A r BEZZiBaBH avnosti na vrhuncu. Ljubljana se le pokazala vredno sokolskega zaupanja. Splošni utisi vieraiinlesa dna. Kdor pozna Ljubljano v mirnih časih vsakdanjega življenja, ta se }e Ču-cesa 3e ta mira, tiha Ljubljana zmožna, kadar čuti v svojem objemu »oliko iskrenih bratskih src, kot lih je Privedel vanjo I. jugoslovanski vseso-*olski zlet Vsa poslopja v zastavah, ki V solričnem svitu pozdravljajo slavno-fdie dni radostno razpoloženih gostov ® domačih prebivalcev. Ljubljana, ki M niti dobro legla k počitku, je že zju-na vse zgodaj zopet sveža in mlade — radostno pričakovanje na največ* 1° sokolsko proslavo se čita na sle-"^rnem obrazu. Kot da je vse preroje-n°. kot da se vse opaja ob mislih na ®°8led, ki smo ga sanjali toliko, toliko V robstvu in ki naj postane čez ne-ur, nekaj trenotkov resnica, živa reShica, katero vidimo slišimo čutimo ^ najgloblji globini svojih src. Mogočen val je zaplavil Ljubljano. Mogočen val najsvetejšega čuvstva za Velike ideje siovanskega Sokolstva, is- kreno vzhičenje odkrite ljubezni do vsega, kar nosi ime SokoL Serenada, ki so jo pod vodstvom br. Zorka Prelovca zapeli pevci z ljubljanskega gradu v ponedeljek zvečer, kakor da je obljubljala nekaj novega, nekaj velikega, česar še ni videla Ljubljana, česar še ni slišala Slovenija, česar se ni občutil slovenski človek. Čarobna razsvetljava, ki je risala obrise našega veličastnega gradu gori na temno nebo, kakor da je prerokovala, da vstane med nami staro carstvo slovanskih bojevnikov za pravico in vse dobro, za blagobit slovanskega rodu in vsega človečanstva. Obrisi, našega starega gradu, ki so jih gledali že davnaj, davuaj Turki pri svojih brezuspešnih napadih, kakor da so v svojem temnem sijaju vpili v gluho noč: Slovanstvo živi! Slovanstvo zmaguje! Ljubljana je slovanska! Ljubljana ostane sokolska do svojega konca! SSavreostoi @bhod. Točno ob napovedani uri, ob pol devetih dopoldne .se je razvil obhod po mestu Človek ne ve, kako bi vse to Opisal, kako bi nanizal neštevilne, krasne, očarujoče vtise, kako naj bi podal vse tako živo, da bi privabil v oči Či-italcu solze, ki so tekle v svetem navdušenju po licih onih, ki so bili tako srečni, da so lahko videli vse na lastne oči, občutili vse neposredno pod doj-Morn one velike sokolske misli, katera edina je omogočila vse naše sokolsko 8tavje„ Ne, opisati tega ni mogoče! Videti je bilo treba vse na lastne oči, videti armado slovanskega sokolstva, videti zmagovite sokolske zastave, videti vsa ta mlada, strumna sokolska telesa in tiščati zobe, da nismo vsi pia-kali radosti, kot otroci Ker bilo je nekaj velikega, nekaj tako strašno velikega, da je človeka dušilo veselje in da so solze tekle, ne da bi vedel od kod, ne da bi vedel zakaj. Toliko krasote, •bilko sile, toliko neizmerno izpolnjenega hrepenenja. Ne! Opisati tega tako ni mogoče. Le medla slika vsega bi bila, pa če bi jo podal največji umetnik... Sokolska konjenica. Elito sokolske armade je tvorila sokolska konjenica.. Četa za četo se vrsti Pred našimi očmi, konji rezgečejo in brskajo, kopljejo s kopiti in se vspenja-30 pod junaškimi Sokoli-jezdeci. Ko uliti z jekla sede na njih za svojimi prapori, 216 po številu Sivolasi že nekateri Poleg mladeničev, katerim bi bili lahko dedje, toda vsi prežeti ene same ideje, Vsi v službi svete sokolske misli. Kot nepremagljiva četa, avargarda Sokolstva je šel njihov val preko Ljubljane, povsod burno pozdravljen, povsod obsipan s cvetjem. Spoj ljudi in konj, kot 1 da je vse skupaj eno, vse v proslavo dne, ki nal vredno zaključi sokolske slavnosti. Razpored slavnostnega sprevoda. Slavnostno povorko otvorijo gostje, katerim na čelu koraka 7 Francozov v telovadnih oblekah s priborjenimi ven-®i okoli vratu. Na čelu jim njihov francoski prapor, okinčan s cvetjem in Iz-Povimi peresi. Za njimi, glej, prihajajo Alžlrci s *Vojim starim voditeljem in v slikovitih svojih narodnih nošah. So po večini jako mladi, najmlajši ima menda 'ko-*haj enajst let Toda iz njihovih obra* 2ov sije odločnost, volja do zmage. De-V*t jih koraka v sprevodu. Za njimi se vrsti 9 Belgijcev s krasim praporom da čelu. Nosijo trde slamnike s trakom v belgijskih narodnih barvah.. Tudi nje občinstvo burno S*>2dravlja, Silno živahno pozdravljanje je povsod sprejelo zastopstvo Romunov, ki obstoji po večini iz deklet v krasnih romunskih narodnih nošah. Če prideue-020 k temu še, da so v krasnih nošah hčale še krasna dekleta, potem si bo bfcd vsak lahko predstavljal, kako slikovita ie bila skupina in da bi tudi brez ozira na našo kraljico, do katere goji baše ljudstvo izvanredne simpatije, doživela prisrčne pozdrave s strani gledajočega občinstva. Zastopstvo šteje 12 članov. . 2a romunskim zastopstvom pride skupina poljskih skavtov v popolni popotni oprerni, po številu S. Zagoreli oorazi, trenirane postave, navajeni kampiranja pod milim nebom, vajeni dežja m vročine. Med njimi so tudi > kr niso še odrasii kraTkim hlači-cam, pa vendar strumno korakajo s svojimi starejšimi tovariši-brati. Njitn se priključi zastopstvo češkoslovaške vojske, v lepih čehoslovaških uniformah. Zastopstvo šteje 42 vojni-kov, junakov, ki so se zaprisegli na skupno obrambo naše skupne svobode Proti vsem sovražnikom. Simbol čeho-slovaškega skupnega pohoda v slavnostnem sprevodu sokolsk. v Ljubljani Iv občinstvo dobro razumeio in občutno, kar je pokazalo 2 navdušenimi ovacijami tekom celega obhoda po mestu. Viharno, nepopisno navdušeno pozdravljanje so izzvali najstarejši Sokoli, ki se vsied starosti obhoda niso mogli udeležiti več peš, temveč so se ga udeležili v kočijah. Oni, ki so se pred desetletji pričeli boriti za vzvišeno sokolsko idejo, .so dvakrat občutili veliko zmagoslavje Sokolstva in z njimi vred ga Je občutilo tudi občinstvo ki je to svoje čutenje izražalo z nepretrganim živim pozdravljanjem. Nato češko Sokolstvo. Četa za četo, njih korak, kot en sam udar. Zastave, fanfare, godbe se vrste ena za drugo in kakor v brezkončnost gre njihova vrsta, 1776 jih naštejemo, vsi okinčani s cvetjem in vedno novega cvetja jim trosi občinstvo iz oken. Bratska ljubezen jih posipa s cvetjem. Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev sodeluje s priznano izbranostjo in- poveličuje veličanstvo obhoda. Oni ki so takoj po prevratu žrtvovali vse za domovino, tudi sedaj nočejo zaostati, da se navžijejo zmagoslavja dela, pri katerem so sami aktivno sodelovali v najtežjih časih. In zopet čete čeških Sokolov, Njihove vrste zaključuje Srednječeška Filharmonija iz Kladna. Tekom sokolskih slavnosti srno imeli že večkrat priliko občudovati njeno godbeno dovršenost. Občinstvo jo spremlja s prisrčnimi pozdravi. • Nato tisoč češkoslovaških Sokolic v svojih ličnih telovadnih krojih. Radost jim sije z obraza in kljub nekaj kilometrov dolgem prehojenem potu ni opaziti nikjer nikake utiujenošU Veselo odzdravljajo občinstvu, ki jih, kakor ostale goste obsipa z cvetjem in njihov j?ohod je kot pesem mladine, ki zaupno zveni v bodočnost. Krasen je pogled na njihov ostro odmerjeni korak, ki pa je Pri vsej ostrosti lahek, gibek, eleganten, graciozen. Sokolice, sestre češke, bodite uverjene, da nam ostanete vedno v spominu, v najlepšem, ljubezni prežetem spominu. Nato godba naše dravske divizije pod vodstvom priznanega glasbenika dr. Čerina. Poznamo jo vsi in vemo. kaj zmore. Da je Sokolstvu ddla najboljše, kar premore, smo gotov. Nepregledna vrsta domačega Sokolstva. Na čelu koraka starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, za njim Pa naša vrla mednarodna tekmovalna vrsta, katera malo da ni odnesla svetovnega prvenstva. Pozdravi občinstva orjejo kot orkan priznanje delu, vestnosti in zmožnosti, katere lastnosti v enaki men dičijo starešinstvo našega Sokolskega Saveza, kakor našo tekmovalno vrsto. Veselje Je pogledati izklesana telesa naše tekmovalne vrst, ki koraka v telovadnih oblekah. Priznanje, s katero jo obsiplje občinstvo, ne velja v zadnji vrsti kultu lepote človeškega telesa, katere je ravno Sokolska ideja spravila v tako lep sklad z duševnim razvojem človeka. Kot da je kipar zaklesal v kamen živo sliko: Mens sana in korpore sano. Nato četa za četo, župa za župo: Bjelovar, Kragujevac, Banjaluka, Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Mostar s krasnim zastavonošem v krasni narodni noši. Od časa do časa dvigne rezko zastavo v eni roki visoko v zrak kakor da bi ne bila težja od peresa. In dalje se vrsti sprevod: Novi Sad, Novomesto, Osijek, četa v srbskih narodnih nošah, nato župa Reka-Sušik s praporom, na katerem priča črni flor, kako žaluje Sokol^za brati, ki še vedno trpe v tujem robstvu Toda Sokol vedno bolj in bolj razpenja svoja krila in morda ni Več daleč čas, ko bo objel z njimi v svobodi tudi brate, ki so potihoma in na skrivaj prišli, da pri pogledu na naše sokolske armade ojačijo svojo vero v boljšo bodočnost Pestrost sprevoda poveča četa v telovadnih oblekah. In zopet vrsta rdečih srajc; Split, Skoplje, Stip, Za ječar, Šabac, Niš, Šibenik, Tuzla, Sarajevo, Veliki Bečkerek, Zagreb, Kraljeviča Bačuga, hrvatski Seljaki v svojih tipičnih širokih hlačah iz domačega platna, Ljubljana L, tuzlanski skauti in zopet četa v telovadnih oblekah. Dva-tisočsedemsto junakov nosi v sprevodu znake Jugoslovanskega Sokola. In nato naše divne Sokolice v svojih krasnih enostavnih, pa vendar tako živih krojih. Bjelovar, Kragujevac, Banjaluka, Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Sarajevo, Novi Sad, Novomesto, Osijek, Reka-Sušak, Tuzla, Mostar. Veliki Bečkerek, Zagreb, Ljubljana L, Ljubljana se vrste župa za župo. Sprevod zaključujejo Sokoli in Sokolice ruske narodnosti s svojo kapelo. Tudi oni so deležni od strani gledalcev živahnega odobravan ,a SCralL kraljica In ministrski svet pr\ stiku Sokolstva. Sprevod Je šel po cestah ,ki smo jih že včeraj objavili Občinstvo je povsod tvorilo gost špalir iz vseh oken so se sipale na sprevod cvetke Povsod isto navdušeno pozdravljanje, vse tja do cilja na Kongresnem trgu, kjer je pričakoval sokolski pohod kralj s kraljico in celokupnim ministrskim svetom na balkonu vladne palače. Sokolstvo je kralju in kraljici prirejalo burne ovacije. Stik Sokolstva. Desettisoči so napolnili prostrani Kongresni trg. Bil je nadvse krasen pogled. Kot da bi narava nasejala mak po vsem trgu in pustila vzkliti seme v dobri pol ure, tako se je rdeče pobarval ves trg. Sokol pri sokolu, čepica pri čepici, vse rdeče in črno z zelenimi pikami — lipovimi peresi. Pestrost narodnih noš, konjeniki, — zastave — vse to je še povečalo to silno sliko sokolske volje. Pasovi čeških Sokolic, ki so se črtali rožnato v temnordeče svojih bratov, — odsev jutranje zarje na planinah. Naše Sokolice, ki so napolnile gornji del Kongresnega trga, — bele rože z rdečimi pestiči. Barva se preliva v barvo in vstvarja čarobno, divno sliko, bajko iz tisoč in ene noči. Solnce, kot da se veseli vse te krasote, ožar-ja vso sliko z neskaljenimi žarki in jo dviga k nebu. Pozdrav mastne obline llublianske Sokolstvu. V imenu mestne občirte ljubljanske je zbrano Sokolstvo pozdravil mestni komisar dr. Senekovič s sledečim nagovorom: Sestre! Bratje Sokoli! Veselo življenje valovi po ljubljanskih ulicah, slavnostno razpoloženje vlada vsepovsod. Iz vseh delov naše prostrane domovine so privrele strumne sokolske čete, da pokažejo sadove svojega truda, da se skupno navduše za svoje ideale in dobe podbudo za na-daljno vstrajno delo. Sokolskim trumam so se pridružile telovadne vrste iz skoro vseh naših prijateljskih in zavezniških držav, da se poskusijo z našimi Sokoli v prijateljski tekmi. — Ljubija ra je bila zadnje dni priča svečanosti in sijajnih prireditev, kakoršnih do sedaj še ni videla na svojem ozemlju. Nepozabni nam ostanejo lepi dnevi, ki smo jih preživeli v krogu naših dragih gostov. — V imenu mesta Ljubljane mi je čast, najprisrčhejše se zahvaliti Jugoslovenskemu sokolskemu saveza, ki je za svoj letošnji 2let določil Ljubljano. Iz srca se zahvaljujemo vsem drugim gostom, ki se niso ustrašili dolge in naporne poti, da počaste naše sokolsko slavje. — Zavedamo se, da naš sprejem in naše gostoljubje ni tako, kakoršno bt moralo biti. Nismo Vas sprejeli s sijajem in pompom in nismo Vam nudil razkošja — vsspreveč nas še tarejo posledice dolgotrajne vojne — bodite pa uverjeni, da smo Vas sprejeli z odprtim srcem in bratsko ljubeznijo in da bi Vam bili radi nudili več gostoljubja, ako bi to bilo v naših močeh. — Srčna potreba mi je, da se posebej spominjam drugih sester in bratov iz Čehoslovaške, ki so se v tako velikem številu udeležili ljubljan- skega slavlja in s tem znova posvedo-čili trdno zavezništvo, ki oklepa oba naša naroda, spominjam se dragih rojakov, ki so prispeli iz daljne Amerike, spominjam se vseh drugih prijateljev; in gostov, ki so prihiteli od daleč, da izrazijo simpatije našemu Sokolstvu ih našemu triimeuu narodu — ter se itid vse najprisrčneje zahvaljujem za njih obisk. Izrekam nado, da so se dragi gostje počutili med nami kakor bratje in prijatelji, in da poneso seboj v svojo domovino zavest, da prebiva tod narod, ki je sicer majhen po številu* ki pa resno stremi za najvišjimi kulturnimi ideali. Zadnji moj pozdrav veljaj Vam, bratje in sestre Sokolu Pokazali ste, kaj premore sokolska disciplina in jle-omajena vstrajnost. Zadnji dnevi so bili en sam triumf neumornega sokpK skega dela. — Čestitam Vam kar naj-iskreneje k Vašim uspehom in se veselim z Vami, da je vaša prireditev tako sijajno uspela. Ta uspeh vam bodi bodrilo za nadaljni napor, za nadaljne delo', da se uresničijo oni ideali ki ste .si jih zapisali na svoj prapor. — Krepke mišice, zdrav razum, srčna plemenitost in nesebična ljubezen do naše države* so ideali ki za njimi stremite; ti ide* ali naj Vam ostanejo tudi vnaprej zvezde vodnice. Naš najvišji cilj je sreča naše prekrasne domovine, ki smo jo ustvarili s tolikim naporom in s tolikimi žrtvami in ki smo ji dolžni, da za njo žrtvujemo' vse svoje sile in če treba tudi svoje življenje. Uverjen, da v tej misli soglašate % menoj, Vam kličem na skorajšnje ^videnje v beli Ljubljani in prisrčen,: Zdravo! Ostali slavnostni govori. O. dr. Senekovič je žel za svoj pozdravni govor viharno odobrava* nje, s katerim je Sokolstvo priznalo Ljubljani, da Je zadovoljno s sprejemom, katerega mu je priredila. Za g. dr, Senekovičem je pozdravil Sokolstvo v imenu starešinstva Jugoslovanskega Sokolskega Saveza br. dr. Ravnihar, ki je povdarjai pomen sokolske ideje in pozdravljal ve e sokolske goste, ki so doživeli ped vodstvom jugoslovanskega Sokolstva take dni zmagoslavja sokolske misli. V imenu starešinstva Ceske Obce Sokolske je spregovoril br, dr. Schei- ner v češkem jeziku. Zahvalil se je za jugoslovansko gostoljubnost in pokazal v kratkih besedah na velikanski razvoj Sokolstva tekom zadnjega pol stoletja. Dejal je da Čehi ne prihajajo v Ljubljano kot gostje, temveč kot bratje. Za njim je v imenu narodne skupščine pozdravil Sokolstvo predsednik nar. skupščine dr. Ribar, ki je povda« ril velikanski pomen sokolske vzgoje in sokolske discipline za državo m narod. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja, s katerimi so silno navdušili vse navzoče, burne aplavze, . Nastop Iveze pevskih druitev in razhod. Po končanih govorih so združeni pevski zbori pod vodstvom br. Prelovca zapeli mogočni koral Emila Adamiča »Ti ki si nas ustvaril«, »Bože pravde« in staro našo slovansko himno »Hej Slovani«. Mogočni zbor Je napolnil ves prostrani prostor S krasnimi akordi in posebno gostje se niso mogli prečuditi nad lepoto lu mogočnostjo izvajanj. Sokolstvo se je nato v istem redu, kot Je napolnilo Kongresni trg, slavnostni prostor zopet zapustilo, spremljano do razhoda posameznih žup in oddelkov od živahnega po-zdravljanjia vsega občinstva. Narodne noJe v sprevodu. »Ko bi nič drugega ne videl, kakor samo naše krasne narodne noše, pa bi bil zadovoljen z današnjim dnem.« Tako je vzkliknil včeraj marsikdo Izmed ogromne množice, ki je imela priliko diviti se lepoti naših narodnih noš. In res, ta sprevod je bil nekaj izredno veličastnega In ni se čuditi, da Je občijistvo v glasnih Vzklikih dajalo duška svoji odušev-Ijenosth Točno ob pol treh se je z zbirališča na Kongresnem trgu začel pomikati pestri sprevod po \Volfovi ulici na Marijin trg, dalje po Prešernovi ulici in odtod po Dunajski cesti na zletni prostor. Pohvalno moramo omeniti, da so si to pot v posebno obilnem številu nadeli narodno obleko naši vrli Ljubljančani. V tem, v resnici narodn. sprevodu so bili prav lepo zastopani Gorenjci, Dolenci in drugi tipi iz naših domačih pokrajin. Krasne so bile tudi narodne noše hrvatslce in srbske, čeravno se je tu in tam čulo, da preko naše gorenjske »avbe«, in, peče še vedno ne sežejo. V sprevodu smo dalje opazili več narodnih noš tujih narodnosti. Tudi črno polte »Japonke« ni manjkalo. Mnogo veselja med gledalci je napravila »pogača v jer-basu«, katero je neko dekle krepko nosilo na glavi. Za sprevodom' so sledile narodne noše na vozovih, .in prav lepo se je podalo kmetskemu vozniku v škornjih., irhastih klačah in širokrajnem klobuku, ki je vzel vajet in bič v eno roko, z drugo pa vzel »lulo« iz_ ust in krepko zavriskal. Ta vrisk je izpodbudil tudi druge in naenkrat se je 2ačulo tako vriskanje, da se je zdelo, kot da se nahajamo res tam med našim zdravim in poštenim kmetskim ljudstvom na kaki »srečni ajhceti«. Razume se, da je bila ob teh prizorih navdušenost ogromnega, špalir tvorečega občinstva na višku in med vriskanjem so doneli živahni »Živijo« klici, gromoviti »Zdravo« in glasno ploskanje., Ves sprevod je bil kaj lepo raz* vrščan in se je vršil veskozi v najU. lepšem redit. L« nekaj smo pogrešali pri tem sprevodu in to zlasti na vozovih, namreč našega narodnega instrumenta -"*• harmonike. Vkljub teinu ie bil pa ta sprevod narodnih noS neka] tako krasnega in tako impozantnega, da si ga bomo brezdvom-no ohranili v trajnem spominu kot enega najlepših točk vsesokolstaga zleta v Ljubljani. Zadnja Javna telovadba. Kakor je bilo pričakovati, je pri-Jfabila včerajšnja javna telovadba, iadnja in najsijajnejša letošnjega jvsesokolskega zleta, na zletišče brezštevilne množice. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se začele valiti proti zletišču. Ne samo vsa Ljubljana in vsi izletniki, temveč ves narod, daleč na okolu je prihitel na javno telovadbo, da prisostvujejo zadnjemu nastopu prvega jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Dunajska cesta je izgledala kakor velika romarska pot. Pestre narodne noše, praznične obleke, slikoviti sokolski kroji so se kaj dobro prilegale ozalšanlm hišam. Venomer so vozili opasno natlačeni tramvaji. Kočijaži so priganjali izmučene konjiče, švigajoč biče po zraku in opozarjajoč s stalnimi klici na nevarnosti prehodov. V elegantnih avtomobilih pa se je prevažala elita ljubljanske družbe na zletišče. Nehote so ti vstajali utisi velikomestnega življenja In velikega narodnega praznika. Na zletiiiu. Z nepreračunljivo hitrostjo so se začele na zletišču polniti tribune, na stojiščih se je trlo raznolikega naroda, gori v ložah je postajalo živo. Dosedanja točna organizacija javnih nastopov je pač učinkovala na občinstvo, da je napolnilo zletišče ob predpisani uri javne telovadbe. Slika, ki se je nudila gledalcu se ne da opisati.. To že ni bil več pogled na zapad-noevropsku areno, temveč prizor na-gromadenega slovanskega naroda. Narodne noše, sokolske in kroji, poletne obleke občinstva ter splošno 02adje zletIŠčnih tribun, kojih arhl-tektonlka je vezana na nušo narodno umetnost, se je združilo v jasen dojem pristno jugoslovanskega na- rodnega obeležja. Visoko gori na kraljevski tribuni so se zbirali ministri, na čelu stari predsednik Pašie, ki gotovo ni pričakoval pri odhodu iz Beograda, da bo mogel biti v Sloveniji deležen tako prisrčnega sprejema. Poleg njega smo opazili ministra Pribičeviča, dr. Žerjava, Puclja, dr. Markoviča, dr. Ninčiča, dr. Ku-manudija in druge. Pripeljal se je tudi komandant IV. armlje general Tu-cakovič s soprogo in komandant dravske divizijske oblasti general Dokič z družino. V ospredju je stal tudi naš pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar, ter drugi ljubljanski visoki dostojanstveniki. mraja }e zapela »Na Adrijo« in Se nekaj drugih pesmi, za kar je žela živo odobravanje občinstva. Igrajo tri vojaške godbe, godba Zveze jugoslovanskih železničarjev, povsod se pleše, razigrano veselje se meša s trpkim čustvom slovesa. Na vrtu restavracije »Zvezda« igra sokolski orkester z veliko bravuro. — Pred Prešernovim spomenikom se pleš* kolo. * Ljubljana je ie vsa živa, vendar se pa že uveljavlja utrujenost in odhajanje gostov. V nekaj dneh bo Ljubljana zopet tiha in mima kot je bila pred sokolskimi slavnostmi. V srcih vseh pa, ki so doživeli slavnostne dni slovanskega sokolstva bodo ostali ti dnevi v neizbrisnem spominu. Zahvala Francozov. Našega poročevalca je ob času sprevoda ustavil član francoske mednarodne vrste g. Morin in ga naprosil naj sporoči ljubljanskemu prebivalstvu, da takih dni, kot jih Francozi ravnokar preživljajo v Ljubljani, še niso doživeli. Med drugim je rekel »Bil sem že večkrat po svetu, a tako bratskega sprejema in navdušenja še nisem videl. Sporočite vsem Ljubljančanom, da smo jim hvaležni in da bomo povsod, predvsem pa v naši domovini pripovedovali o lepoti slovenske zemlje in gostoljubnosti ter prijaznosti Slovencev. Mi odnesemo najlepše spomine iz Vaše Ljubljane in želimo, da bi Vam mogli enkrat vsaj deloma povrniti. Ljubljana in Sokoli naj žive!« Nas samo veseli, da je Ljubljana sprejela goste na tak način in si dala s tem najlepše spričevalo. Bratje Francozi pa naj vedo, da je Slovenec bil in bo ostal gostoljuben. Živela francoska mednarodna vrsta. Politične vesti. Začetek val. Ob določenem času je brat Murnik, stoječ na vrhu kraljevske tribune dal znamenje za javni nastop. Kot prve so vkorakale Članice ter Izvajale vaje ob burnih aplavzih prisotnega občinstva. Slikovitost korakanja, ki tako čudovito vpliva na srce človeka, točnost izvajanja je očarala vsakogar. Videlo pa se je vendar, da so bfle utrujene od predpoldr.- ^kega sprevoda po mestu. Ob tej priliki omenimo, da bodo prizori v marsikaterem bratu in sestri pobude za samostojne kompozicije učinkovitih nastopov bodočih večjih zletov našega Sokolstva. Prvi Jugoslovanski vsesokolski zlet Je bil tozadevno velika Šola In ni dvoma, da se bodo v bodoče sestavljale Še učinkovitejše kompozicije nastopov. Potek lavne telovadbe. Kako je srce utripalo, ko so prikorakali na telovadni prostor zidovi rodečih prs naših sokolskih junakov. Ob zvokih prešinjajočih koračnic so se razporedili ter Izvajali Članske proste vaje. Zopet navdušeno ploskanje zadovoljenih množic. Z ozirom na prisotnost članov vlade in ministrskega predsednika se je vrinil nastop naše vojske. Vzklikov naši narodni vojski ni hotelo biti konca. Zopet naval novih utisovl Nehote so se prešinjale misli o naši domovini, o , svobodni Jugoslaviji, o naši bolnosti, o neasvobojenih bratih tu . x naše državne meje. Vaje naše ■^?V;ke so morale očarati vsakogar. ^ gibi so bili sila precizni. Trajali T'AS,r> več, kakor par sekund. Komaj Ji mogel prešteti en, dva, tri, pa le bila puška pri nogi, zopet en, dva, tri in puška na hrbtu je bila! Ti zagoreli možje iz vseh delov naše domovine so skoro ranili človeka z hjihovo brezmejno udanostjo in pa ljubeznijo, s katero so se izvežbali. Izvajali so po godbi bajonutne napade ter obrambe. Ko je na koncu vojska defilirala pred zapadno tribuno, tedaj se je celokupno zletišče zaorilo v enem samem vz!diku naši narodni vojski in državi, v enem živem občutju naše državne misli. Nastopila je tudi vzorna vrsta Francozov. Kakor v nedeljo je tudi v torek pokazala vse vrline francoskega naroda: elegantno, neprisiljeno gibkost, ponosno stasovitost ter estetično zaokrožene proste vaje. Tudi na bradlji so izvajali nekaj vaj, ki so 2adivile >o svoji točnosti in težavnosti. Mi- nim zanimanjem sledili nastopu Francozov. Elegantna je njihova «e-sta pri odhodu iz telovadišča, ko korakajoč dvignejo desnice proti kraljevski loži. Zanimiv je bil tudi nastop Alžircev. Narod se jim kar ni mogel načuditi. Njihovo kinematografsko premikanje teles, rok, glav, nog je vzbudilo splošno zadovoljnost. Krasne so bile tudi skupine članov. Vidi se, da zna občinstvo ceniti nenavadne sestave, kar se je opazilo že pri Alžircih, ki so izvajali nelcai prav akrobatskih skupin. Viharna odobravanja so Žele vaje članic ČOS s kiji. Vidi se jim posebna šola in pa znana Češka bravura. Komaj si se otresel tega utiša, je prišel nastop žup JSS. Brezkončno navdušenje, jezdnih odsekov Jugoslovanskega Sokolstvo zbrano na enem prostoru, v objemu predstoječlh kvadratnih metrov. Viharni aplavzi so zaključili ta nastop. Nato se je ponovil znani Murnikov »Naprej«, izvajan vzorno, vzbujajoč prisrčne misli naših narod nih bojev in Iskre naših pogledov v bodočnost. Sledile so vzorne vrste ČOS bt JSS na orodju. Občinstvo je razdelilo svojo pažnjo posameznim skupinam, odobravalo z radodarnostjo, vžlvalo težke In krasne vaje. Veliko slavje vsesokolskih praznikov so zaključile vaje Jezdnega odseka sokolskega društva v Ljubljani. BUe so lepe po zamisli in krasno izvedene. Ni dvoma, da se bodo v bodoče še bolj Intenzivno negovale in da bomo doživei še mogočnejše nastope jezdnih odsekov Jugoslovaskega Sokola. Popoln neuspeh londonske konference. POINCARE O FRANCOSKO-AN- GLEŠKEM NESPORAZUMU. London, 14. avg. »Agence Havas« poroča: Glede govoric o razbitju en-ter.te je francoski ministrski predsednik izjavil, da tega ne more verjeti in da bo vse storil, da prepreči tako nesrečo, le življenskovažnih interesov Francije ne more izdati Nikdo ni večji pristaš an-gleško-francoskega prijateljstva, kot on. Poincare opozarja na to, da je on za Časa svojega petintridesetletnega političnega delovanja vedno zagovarjal in tudi udejstvoval to entento. On misli celo, da je osebno mnogo pripomogel k ukrepitvi medsebojnih vezi, tako n. pr. v letu 1912, ko se je pod njegovim predsedstvom vršila zmenjava pisem med sir Edvard Greyem in Cambon-om, kakor tudi kot predsednik republike. Prelom med Francijo in Anglijo bi pomenil veliko nesrečo, toda §e resnejša stvar bi bila odtujitev med obema narodoma. Ce bi Francija Čutila, da ji Anglija v kakem žlvljensko-važnem vprašanju ne pušča svobode za zaščito svojih pravic, — če bi Francija videla, da bi se jo hotelo prisiliti k politiki vedno ponavljajočega se popuščanja, bi občutila radi tega globoko 5alost in težko razočaranje. Poincare je h koncu zavrnil vse slične hipoteze ter izrazil prepričanje, da se mora smatrati povsem naravnim, ako se Francija trudi rešiti svoje finance in se izogniti polomu, če se že ne more v obravnavanih vprašanjih doseči sporazum, v katerih bi morala Francija imeti pravico do preobladajo-čega glasu, ker znašajo vendar njene terjatve več kot polovico skupnih odškodnin. STAIJŠČE ANGLEŠKE VLADE V VPRAŠANJU REPARACIJ. London, 15. avgusta. (Izv.) Iz uradnega poročila o zaključku londonske konference se mora spoznati položaj, je povzročil polom pogajanj. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil na skupščini, da je Vel Britanija voljna: 1. sprejeti italijanski predlog glede odgoditve konference do konca tega leta, 2. prepustiti prašatije moratorija reparacijski komisiji, ki naj o tem odloči, 3. privoliti, da se takoj uporabijo garancije, ki so bile zahtevane in ki jih le Nemčija že sprejela, 4. do prihodnje honference koncem tega leta ne terjati obresti od zavezniških dolžnikov. Angleške predloge so sprejeli vsi zavezniki izvzemši Francijo. Francoski ministrski predsednik Poincare je izjavil, da na svoje veliko obžalovanje teh pogojev ne more sprejeti. Francija stoji na stališču, da se brez novih garancij s strani Nemčije ne more dovoliti moratorij. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je odgovoril, da ne more pristati na odgoditev konference moratorija. Konferenca Je razpravljala o novih garancijah, v mnenju, da je moratorij potreben ,zatO bi bilo potrebno sklepati o odgoditvi, pri kateri bi bil popolnoma izključen moratorij. Lloyd George je povdarjal da Vel. Britanija od francoskih zastopnikov stavljenih predlogov glede garancij ne zavrača morda iz kakšnih ob-zirov do Nemčije, temveč ker je prepričana, da te garancije ne dosežejo svojega cilja. FRANCOSKO ČASOPISJE O VZROKIH NEUSPEHA LONDONSKE KONFERENCE. Pariz, 15. avgusta. (Izv.) Listi pripisujejo enodušno neuspeh londonske konference nepopustljivosti angleškegla ministrskega predsednika Lloyda Georga o vprašanju garancij, katero smatrajo za nepojmljivo. Odobravajo stališče francoskega ministrskega predsednika Poincareja in povdarjajo, da se je udala, v kolikor je bilo v njegovi moči. Angleškemu ministrskemu predsedniku Lloy-du Georgu ni mogel slediti, ne da bi izdal interese Francije in podpisal svojo odslovitev. okolici j« strela uigala dve poslopji- Ro »• je nevihta polegla je padal celo dejni dež, ki ga 1* vse lelmo pričakovala _ Strašen zločin v Gruden, Spomladi je v Gradcu iigtnlla ločena žet» rttmoJStt* Elfa Josep-Montemlre. Te dni so aretirali vlomilsko družbo, med drugimi tudi bivšega nadporočnika Kellerja in lesnega trgovca Steinerja. Pri hišni preiskavi v Steinerjevem stanovanju so naSli truplo imenovane is®* razsekano ta zazidano v steno. Zid je blJ tako površno narejen, da ie iz njega udarja! mrliški smrad. — Velik gozdni požar. V dolini Dragi za Begunjami že več dni gorijo lepi gozdovi. Požar je napravil štirim gospodarjem veliko Škode ter ga do včeraj le ni*> mogli pogasiti. — Sodne počitnice še trajajo do 25. t m., le na teritoriju bivše kraljevine Srbil* so nehale 14. t. m. — Gremii trgovcev v Ptuju je sklenil da se morajo s prvim avgustom vsem trgovskim nameščencem — moškim in ženskim — zvišati plače za 50 odstotkov. — Za sanacijo nalita bolnia Včeraj so se vršila v Ljubljani pod predsedstvom ministra za narodno zdravje dr. Omeroviča posvetovanja o sanaciji naših bolnic. Minister sl le ogledal bolnice v Mariboru, Celju, TopolšČld ta v Ljubljani. Umetnost m glasba. -- Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrSi prihod* nja javna odborova sela v sredo dne 16. avgusta t 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. DrutSvena pisarna daje članom dnevno od IS. do 20 uve intonaB« dje Sv. Petra cesta 4t*v. 12, pr«115t», dw N ki ]< Vrti »Sle Itept nUn s Pašičem na čelu so $ poseb- Razhod. zaključil zadnji da prvega jdgoslo Proti koncu vaj in sporeda so se množice začele razhajati. Ponovila se je ista slika, kakor popoldne pri prihajanju na zletišče. Avtomobili so iačeli Švigati in trobiti njih značilne vesele klice, kočije so vo2ile v diru in praku, tramvaj se je leno pomikal po ljubljanskih ulicah pod težo natovorjenih množic. Ob krasnem večernem zatonu poletnega solnca se je vanskega vsesokolskega zleta, ki bo ostal tistim 60—80.000, ki so ga doživeli, v dosmrtnem spominu. Med njimi pa so bili tudi tisoči, ki so prihiteli preko naših mej med Jugoslovansko Sokolstvo in s tem iiuom najboljše dopovedali, kaj je sokolska ideja za jugoslovanski narod in kake naloge jo še čakajo. Za i župan splitske občine dr.^ Tartaglia je naslovil na vlado spomenico, v kateri vtemeljuje potrebo gradnje Unske železnice. Železniška politika bivše Avstroogrske je smotreno delovala na to, da razcepi jugoslovenski teritorij in da onemogoči enotno in skupno življenje teh pokrajin. Največja naloga ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev mora torej hiti, da čim« prej popravi grehe bivše države in da spoji naše Primorje z notranjostjo države. To zahtevajo nacionalni interesi nove države, ki potrebujejo najhitrejšo izvedbo skupnega življenja posameznih pokrajin. Poleg tega govore veliki gosi>odarskl interesi za skorajšnjo zvezo notranjosti države s primorskimi obalami. Preko Primorja pelje pot v svet, tu diha naša država zrak velikega sveta. S sprejetim dolarskim posojilom se bo pristopilo k gradnjam Jadranske železnice. V omrežje Jadranske železnice naj se pritegne še Unsko progo, ki bo vezala srednjo Dalmacijo s Sarajevom, Bosno, s Posavjem in Podonavjem. Z unsko železnico pridobi tudi prestolnica države, Beograd, direktno zvezo z Dalmacijo in morjem. Brez te zveze je tudi vojaška zaščita dalmatinskega Primorja izključena. Vsled tega predlaga spomenica, naj vlada določi za gradnjo Unske železnice in za ureditev pristanišč v Splitu in Šibeniku nominalnih i>et milijonov dolarjev od prvega, že prejetega dela dolarskega posojila in naj po možnosti poveri gradnjo, oziroma predelavo proge Sunja-Bihač-Knin-Split (Šibenik) isti družbi, ki bo gradila Jadransko železnico iz Beograda v Kotor. Ako vlada ne bi utegnila tega storiti, naj to prijavi občini splitski, ki bo v zvezi z drugimi interesenti in z državno upravo skrbela za izvedbo Unske železnice. Dnevne vesti. Krallev proglas Sokolstvu. Danes popoldne je na zletnem prostoru iz glavne tribune prečital starešina Jugoslovanskega Sokolskega Sa-Veza kraljev proglas na Sokolstvo in vojaštvo. Kralj izraža svoje veliko zadovoljstvo s I. Jugoslovanskim sokolskim zletom in zagotavlja »okolstvu svojo naklonjenost. Originalen tekst kraljevega proglasa prinesemo jutri, ker ga danes zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Zaključek sokolskih slavnosti. VEČERNE SLAVNOSTI V LJUBLJANI. Zvečer je Sokolstvo spontano priredilo obhod z bakljami po mestu, pri katerem je bilo od občinstva burno po* zdravljeno. Klicalo se je Jugoslaviji, državnemu edinstvu in slovanski vzajem* flOStL ZADNJI VEČER NA VESELIČNEM PROSTORU. Na veseličnem prostoru je Zveza pevskih društev pod vodstvom br. Zorka Prelovca krasno zapela »Buči morje adrlansko...» in Adamičevo »Molitev« (»Tl ki si nas ustvaril...«). Mariborska »Drava« pod vodstvom pevovodje Pre» — Parastos ta kraljem Patrom. V pon-deljek se 1* vršil v tukajšnji pravoslavni kapeli svečani parastos za pok. kraljem Petrom. Parastosu je prisostvoval pokr. podnamestnfk dr. Balttč, general Dokič z mnogobrojno oficirsko deputacilo, francoski poslanik, češki konzul in nmogobrojne odposlanci državnih uradov. Parastosnl obred Je izvršil tukajšnji prota t- Jankovič ob asistenci dvanajst pravoslavnih svečenikov duhovnikov. Na parastosu Je P®1 ruski kozaški in tukajšnji ruski zbor. Svečanem ski poslaiflk, Češki konzul ta mnogobrojnl Sokolstvo na čelu z starosto dr. Ravniharjem In starosto COS dr. Scheinerjem. Kapela Je Mia svečano draplrana s pirotskimi čilimi. — Izgon iz Jugoslavije. Anton Dienst-berget, mesar v Mariboru, doma i2 Tirolskega le kot poznan zabavljač čez n»ie dr- žavo, izgnan za pet let iz Jugoslavije. — Vsled nesrečne ljubezni v — smrt. V Maksiiniru pri Zagrebu je skočil v jezero 25 letni branjevec Vilko Novak Iz Zagreba. Zapustil je pismo v katerem trdi, da Je vzrok samomoru nesrečna ljubezen. — Milijoni m tračnicah. Na železniških tračnicah med postajama Wernberg — Pfreimd je bila najdena listnica s čeki Wie-ner Bankvereina za 10 milijonov kron. DO' slej še ni ugotovljeno, čegav je ta denar in kako je prišel na tračnice. — železnica Ormož-Ljutomer-Murska Sobota se začne graditi v dveh do treh tednih, kakor je naznanil prometni minister v zadnjem kronskem svetu. — Vihar In dež v Prekmurju. Pretečeno soboto so imeli v Prekmurju hudo nevihto. Strela ie užgala v Murski Soboti neke hiš© in gospodarske poslopje. Tudi y. no. UubUana. Udeležba pri slavnostnem sprevodu • • Slavnostnega sprevoda se Je udeležilo 9 glasbenih kapel, 11 tarnat, 216 jezdecev, 126 Sokolov-seljakov, 416 Sokolov v telovadnih oblekah. 2703 jugoslovanskih Sokolov v kroju, 1614 jugoslovanskih Sokoltc v kroju, 1776 češkoslovaških Sokolov v kroju, 916 češkoslovaških Sokolic v kroju. 96 Rusov. 10 Rusinj, 7 Francozov, 9 Alžircev, 9 Belgijcev, 12 Romun-cev, 8 Poljakov in 42 češkoslovaških vojnikov. Poleg tega precejšnje število narodnih no§. . * Nove zanimivosti naših pokrajin nam krikazuje podjetje a. Leonova v svojem projektoskopu, ki jih občuduje vsak večer na Aleksandrovi cesti velika množica tar dovednih ljubljančanov in tulcev. O. Locnov je uvrstil med svoje dobro pogojene reklamne slike domačih tvrdk sedaj tudi krasna posnetke naših planinskih domov la koč. Tu vidimo Aljažev dom v Vratih, novo i otvorjeno Erjavčevo kočo v Vršiču, hotal Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kočo na KamnlSkem sedlu, Kredarico, Kamniško sedlo, Veliko planino s smučarji Itd. Vidimo pa tudi poleg ie znanih slik Bleda in Bohinja nove slike Maribora, Kranjske gore. Kamniške Bistrice, izvira Savice itd., tako *da bomo v kratkem imeli zbirko najlepših pokrajinskih točk Slovenije. Čestitamo podjetju g. Leonova ter priporočamo vsakomur majhen sprehod ob večernih urah po Aleksandrovi cesti. Slike naših planin vabijo bolj kot vsaka beseda v kraljestvu Triglava ln drugih planin. Maribor. Mesne cene na mariborskem trgu dn* .. avgusta. Volovsko meso L vrste 68 K, II. vrste 60 K; meso od bikov, krav, telic 56 K; telečje meso L vrste 68 K, H. vTSto 60 K; svinjsko meso sveže 90 do 100 K Jjg Na Sv. Gori so dogradili kapelico, ka» mor prenesejo meseca oktobra znano Marino reško. Trafikanti, pozori Dne 13. avgusta t. 1» se vrši ob 2. uri popoldne v dvorani r*stav«< radie Maribor na Grajskem trgu v, Mari* boru javni shod za vse trafikante mesta Maribor ln okolice. Vabi se vse p. n. trafM kante, da se v svojem interesu napoved*« nega shoda točno udeležijo. Prod M tud| za zastopstvo kr. finančnega ravnateljstvaj Tudi oba gosp. tobačne glav. zaloge naj shoda udeležita. — Trafikanti. V Ormoiu so v soboto in nedeljo '(S. ta 6- t. m. igrali otroci gledališko prestavo »Vj kraljestvu palčkov« s takim uspehom, da I# bilo vse ginjeno. Da Je Igra tako uspela, M zasluga gospodične Bratanlč in Cia §a ter gospoda Koniek. Cisti dobičak je M namenjen Clrll-Metodovi dražbi. Celi«. O- Ivan Friedrich, mesar v Celju nattS poroča na našo notico o zasluženi 0b90dWw da ni plačal vola po 18—22 K ta meso pr©« dajal po 64—68 K, temveč je vola plačal po 31 K, meso boljše vrste pa prodajal po 56 do 60 K. — Besedo ima naš dopisnik. Odbor za sprejem Srbov 9. septembra t, L bode zboroval v četrtek, 17. t. m. ob 2. uri popoldne in sicer v čitalnici Narodnega doma v Celju. Vsi že obvešečnl dame ta gospodje naj se blagovolijo udeležiti tega sestanka, da se dogovorimo, kako naj se primerno oddolžimo bratom Srbom za njUl prekrasne sprejeme, katere so prirejali našim Slovencem ob priliki, ko so obiskovali Srbijo. Odborovo načelstvo- Celjsko obrtno razstavo sl Je v ned*” 1U. %. m. ogledal jfttBtfjm ,JtJQOSLAVIjA“ 16. avgusta 1922. Stranj 151 36 mdl » Dobrni. toST^/,-161^ dr‘ Stamparia m Celin 4‘ t- m- se je nrudil t K fcn * *?“ 2a km Postrežba iz- '* ceQa nepretirana. A 0dUk°van ie bil r, redom sv. Save IV. H vlad“i svetnik In vodja okr. gVivar-V Celju dr. Leopold Žužek. gL* Holding-hmelja sc bo v dolini pričelo z 20. avgustom. Po-iftira) ^lln6ljnikov bodo plačevali letos k y c*m brez hrane po 6 K, s hrano pa po T Škafa. Tako so sklenili na svojem Poverjeniki »Hm. društva« v 0 Plačilo pa se lahko po razmeraa Obiralci hmelja bodo imeli na pilijo, ^ yi°£a^ (U^i letov polovično ^ Mestni kino. Kakor smo informirani, sta laatiSdat d0S0V0riIa cestna občina In Dra-««o društvo glede mestnega kina, da se feV°ri V naikra55em iasu sicer tako, dramatično društvo prirejalo redne predstave, oziroma, da bo imelo J^ttvno društvo gotove dni v tednu za in predstave. V drugih dneh, ka-^ Se bo vaj In gledaliških predstav, pa ^ Prtrejal kino svoje predstave. Vest, da *JlDo otvorjen v hotelu g. Skaberneta, le J^aoma izmišljena. Isti je le mogoč v , **tnem gledališču, ker so tozadevne pn* :In kjer poseduje mestna občina 11* TDco s« i*2a vojnih časov. Dramatično TjStvo je doseglo od mestne občine zelo Jtodn« pogoje oz. dneve, tako, da kino Ustave ne bodo motile gledaliških. Stanovanjski urad odbora obrtne raz-*®ve v Celju se nahaja na kolodvoru. Jusosk lesna industrijska družba v Ce-I* svoje poletje v SavodnI opremila s ^Kolnoma novimi stroji ter ga izpopolnila. * dneh prične novourejeno podjetje obratovati. — Meso se je v Celju za o 8 K pocenilo. Proti nakupnim cenam * 1* čena nwsu še vedno previsoka. . ^asH dnevi so sedaj zares nastopili. 1dni vlada pri nas silna vročina, ka-■ r*n* letos še ne pomnimo. Voda v Savi* ® dosega celo 23°C in je popolnoma topla. a vročina vlada najbrž še v slovo konm bližajočega poletja. Izredni občni zbor društva lavnih na-učencev v Celju se je vršil v pondelj^k ^♦čer v hotelu »Union«. UdeležCo se ga ]e 20 ‘ oseb. Prva točka dnevnega redi * obrltev zapisnika zadnjega občnega zbo-r. Se ie odložila na prihodnji občni . zbor. r^Ka točka Je bila nabava premoga in na-j ‘tttftve, o kateri je referirai tajnik društva ^ fko in pojasnil uspeh dosedanje nabiral- * akcije, izvršene vsled sklepa društvene-v' °dbora po nekaterih odbornikih. Prostorni doneski treh zasebnih veletvrdk VVe- Kakusch iti Zangger znaSafo 18.000 Celjski denarni zavodi, na katere se °dbor pismeno obrnil se še, razen Ljud- * hranilnice, ki Je votirala 1000 K, niso ;v_ali. Nabiranje naklonil se Je začasno Wilo vsied pismenega protesta 22 članov odnosne prepovedi Setov uradov, kojlm i«”ra,ci Pripadajo. Po vsestranski debati, , 16 Sc se udeležili gg. Dolinšek, Šubic, Je-> Cvabte, Reich, je predlog Dollnšeka, Ja . nabiralna akcija ukine, propadel s 10 »k«°Vi 511 obvelial skIeP- da se nabiralna PUh nMnI?u|e- SkleniJo se ie »a> d“ s* k Ij. nodnji seji odbora pritegnejo predstojnl- !iuU^d0V’ da se ob njihovem sodelovanju ^ 0 i način uporabe nabranih vsot v svr- ]. lm5H«nja bede Javnih nameščencev. Pri fli' se gre za ustvaritev nekega ton- * katerim bo društveni odbor razpolagal Midi -UU<"!n’ d4 bo članom nabavil kurivo, * »n drugo, ter v največjf stiski prisko- ibor ,ebllilD Ba pomo£- s privolitvijo li ° Ct'V ie sovorI1 Ber“ot iz Ljubljane, "a t*11*1 1 rivdo bede javnih nameščencev i.-nt ur1«Saine’ ker zadostno organizl-c m. i>ct v^o firti Vil nnrar,- • ttobre organizacije je sta-• svoiimi'^10 SrafIine*“ delavstva, ki Je Ck Zr JteVami U^la- Bal- v*nili dosedjP-Ci*I sistema bakšiša v Slo-Iju - - , i "i bilo. Dobile so se sicer goto-o' tudi ° £ ' °. tak° naPreJ, pa pride to.o tudi , Sloveniji do tega. Priporočal Uporabo principa Samopomo.. strne. ie v crgamzacijo. Nato se je sklenila spre-**ba pravil, v točki slede dohodkov dru-f ki v bodoče ne bodo obstojali več le članarini, temveč tudi v volilih in nakio-^ "• Posfopanje vlade napram javnim na-^»Čencem Je celo celjska »Nova Doba« 2e Lj^0sala kot zločinsko. Zborovanje je tra- do poj 24, ure> RBRnr ofi mil slan sprta. »Sta ovakog još nišam video i moram plakati«, tako mi Je dejal star sivolas gospod, ki Je na prsih nosil znak sokolske župe iz Niša. In res si je mož brisal o«, ko je gledal nepregledne vrste čilih junakov« Sokolov in SokoIIc. Zopet na drugi strani ®i ie dejal Srb iz Beograd«: »Brate, kad sam video to imam jačju veru, da naša treba nama druge vojske«. Pripovedoval mi je, da ie videl marsikaj, ampak takega sprevoda in takega navdušenja ter bratske ljubavi nikjer. Zagotavljal me je, da ne bo Ljubljane mogel nikoli pozabiti. Pred Narodnim domom je stal star pravoslavni svečenik in si je brisal oči: »Bože, bože odkud ovoliko njih.« In res, mi je pravil »nisem verjel, da premoremo mi toliko Sokolov. Gledal sem jih lani v Osjeku, a ni bilo niti senca temu, kar vidim v Ljubljani«. Čudil se je tudi, da je. prišlo toliko Cehov na zlet. Pojasnil sem mu zakaj so prišli in zopet si je obrisal solzo in mi rekel: »E brate, zato nije rnogo naš narod da propad-ne.« Pred magistratom se je neka ženica prav čudila, ko je videla v sprevodu pravoslavne svečenike, kar je glasno tudi izrazila. »Ja, pa saj ne morejo biti Sokoli zoper Boga in vero, če imajo tudi pri njih duhovnike.« Pa se je oglasil nek blizu stoječi gospod in ji pojasnil, da še nikoli niso Sokoli dokumentirali inržnjo proti Bogu aii cerkvL In lahko rečem, da se je vse čudilo, ko je videlo v sokolskih vrstah pravoslavne svečenike v dolgih haljah in sokolsko čepico na glavi. Pri St Jakobskem mostu je stal star možakar, ki ni prijatelj Sokolov in mi je med drugim dejal: »Ja no, kua pa Črno, če Je lpu je pa Ipu, tuk pa le nisem mislu deb blo tku fajn. Našeh Orlu še nisem vidu tulk skup, pa Jih gotovo tud nL* In prav rad sem mu to verjel, ker Je pač odkritosrčno in navdušeno govoril. Na Rimski cesti sem \1del nekega ljubljanskega inženirja, kako Je s košarico polno cvetja v roki pozdravljal Sokole in Jih obsipaval s cvetkami. Pred magistratom Je stala gruča naših vrlih Primorcev 2 napisi »Gorica, Trst, Pu-la itd.« Ko sem prišel do njih Je ravno prikorakala strumna četa Sokolov na čelu s praporom ovitem v črni flor in z napisom Re-ka—Sušak. Zasolzila so se očesa Primorcev bi eden Je navdušen pristaVil: »Še bomo prosti, še svobodni. Dokler imamo toliko in takih Sokolov nismo izgubljeni.« Bratu Sokolu iz Primorja pritrjujem in dostavljam: »Brez skrbi bodite, enkrat napravimo pohod k Vam in prinesemo vam svobodo.« In takih prizorčkov Je bito na stotine. Prijatelji In sovražniki Sokola so morali priznati, da je bila cela povorka svečana manifestacija sokolske misli in duha in da Ljubljana, odkar stoji ni doživela takih dni. Ponosni smo, da Je bila Ljubljana ono srečno mesto, ki je videlo veličastni pohod krepkih, zmagoslavnih in junaških Sokolov. V soboto je priredilo mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo* pozdravni večer češkim Sokolom v dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila nabito polna in je moralo par sto ljudi oditi, ker ni bilo več najmanjšega prostora v dvorani Točno ob 20. uri Je tamburaSkl zbor »Bratstva« otvo-ril pozdravni večer s sokolsko koračnico, nakar je predsednik »Bratstva« br. Branko Kozinc imel pozdravni govor v katerem Je naglašal, da so bratje Cehi učitelji Sokolstva in se imamo njim zahvaliti, če smo danes mogočna sokolska armada. Nato so člani dramatičnega odseka vprlzorili simbolično enodejanko »Spomin«. Enodejanka je bila res dobro igrana in so si člani dra-raatčnega odseka res zaslužili mnogobrojni aplavz in priznanje. Pevski oktet *Brat-stva« Je zapel koroške narodne pesmi. Nato je zapel ljubljanski pevski odsek »Bratstva« tri slovenske narodne pesmi in staročeSko pesem. Občinstvo ni štedilo z aplavzom, katerega si je pevski odsek pod vodstvom br. Pfeiferja res zaslužil. Tudi Tamburaški zbor pod vodstvom br. Slekovca Je Imel srečen večer in Je žel navduieno priznanje. Bratje Cehi so bili 9 pozdravnim večerom skozinskoz zadovoljni, kar so pokazali s tem, da niso ves večer štedill s priznanjem in aplaviiranjem. Med sporedom je govoril poslanec Sajd3, ki Je izrazil zadovoljnost nad del&vsko mladino, ki se ni jstrašla truda, da Je Cehom pokazala, kaj zmore požrtvovalnost in trud. ZainlfL sc Je »tras ■< u« Imenom navzočih Cehov, katere Je delavska mladina seznanila z lepo slovensko pesmijo in tamburanjem. »Bratstvu« moremo na tem novem uspehu le čestitati in želimo, da gre svojo pot naprej. Zlobo oli nerodnost? V kritiki koncerta Glasbene Matice v »Jutru« z dne 10. t m. nahaja se stavek, ki mi lahko kot zdravniku občutno Škoduje in zato poživljam tem potom gospoda kritika da mi javi svoje Ime, da I2vem, zakaj Je tako pisal. On piše: Dr. Schwabova »Zdrava Marija« porojena 12 razdvojenega, molitve potrebnega srca, je morala vzbuditi sveta čustva v vsakem, najsi bo še tako zakmjenega srca. Brezdvomno Je dr. Schvvab boljši skladatelj nego zdravnik. Videli smo ga med občinstvom, a Hubadovi pogledi so ga med neprestanim aplavdira-njem iskali zamarii, hoteč ga predstaviti navdušenemu občinstvu. Toda veličina in skromnost njegova se krijeta. Gospod kritik, menda niste zlobni, a ravnali ste skrajno nepremišljeno, krivičen in če Vam je pesem dopadla, tudi skrajno nehvaležno. Kaj Imam od tega, če me slavite po nepotrebnem kot skladatelja, a me podcenjujete in s tem zatirate kot zdravnika? ShJ vendar veste, dn je moj glavni poklic zdravniški. Le od tega živim Jaz In moja rodbina. Vaša nesračim pripomba zame v teh resnih časih pač ni šala. — Ravnam le v silobranu, Če Vas vrašarn: ali Var" ni znano, da Je moja prak9a vseh 22 let, kar sem v Celju, bila vedno ena najboljših, časoma celo najboljša? Ali Vam niso zn^ne Se osebne zasluge Ir mojega zdravništva dslovanja. Na primer, da sem kot pni nikljal v Savinjski dolini Belngovo zdrav>nje davice in na Vranskem in drush kra'ih 0-zdravil prvo leto moje orakse od 250 otrok, bolanih na davicl 245 (m Je le pet zamujenih slučajev umrlo), t«r je od tega časa naprej ta bolezen Izgubila vso nekdanjo strahoto. Ali Vam ni znano, da sem leta 1913. zatrl v Gaberjih epidemijo legarja s 120 slučaji v najkrajšem času treh tednov? Ali Vam ni znano, da sem imel do sedaj že okoli 400 zdraviliško poljudnih predavanj, da s«wn, da, sem podučeval dve leti na Teharski in ero leto na Celjski gospodinjski šoli po eno do tri ure na teden in vse to popolnoma brezplačno. Ali Vam ni znano, da sem porabil svojo iznajdljivost, katero mi Je Bog dal ne samo za glasbo in šahove probtome, temveč tudi za zobozdravnlške iznajdbe, tako da lahko podam v tem oziru najlepše in najtrpežnejše, kar Je v tej stroki mogoče. Vaša pripomba me zadene občutno ravno sedaj, ko brezmejna, nedopustna reklama tujih privandrovcev hoče zmotiti občinstvo in mi odvajati pacijente In ker že dolgo opazujem, Ua mi Je skladateljstvo, čudna so pota ljudske hvaležnosti — kot zdravniku — skrajno Škodljivo. Mojim predvojnim političnim nasprotnikom, ki so mi kot Slovencu hoteli uničiti eksistenco, se Je namreč posrečilo iznajti različne anekdote, seve vseskozi zlagane, ki bi naj kazale občinstvu mene pač kot dobrega skladatelja, a skrajno razmišljenega človeka s prefrigano skrito sovražno tendenco, odvajati ml bai radi tega moje pacijente. Teh anekdot in pa Vaših pripomb, gospod kritik, pa sem sedaj do grla sit. Vsakega, ki bi še širil take anekdote, lažnjive, zlobno Izmišljene, zasledoval bodem sod-nijsko. Slavno občinstvo pa prosim, da mi radi teh, po podanem pojasnilu, ne odtegne svoje naklonjenosti I11 naj me brani, kadar sem napaden nenavzoč in mi naznanja meni sovražna obrekovanja. Te prošnje pač nisem stavil rad, a kdo bi si bil mislil, da me zadene za moje obširno kulturno delovanje taka zahvala!! Celje, dne 12. avgusta 1922. Dr. Anton Schvvab, zdravnik in zobozdravnik v Celju. + Veliki vinakl semenj v Beogradu, V drugi polovici meseca novembra priredijo v Beogradu veliko razstavo vina in vinski semenj v Beogradu, kjer bodo zasiopani vinski produkti Iz vseh pokrajin na5e države. Za prireditev Je dalo kmetijsko ministrstvo 50.000 dinarjev iz Čistega dobička razredne loterije. ©edallšže in plasfoa. Koncertu V nedeljo zv«fitr * ie vršil koncert »Ljublj. Zvona* v Unionu. Ker so gostje malo pred polosmo uro zvečer došli iz telovadišča se Je koncert zakasnil za celo uro, da ie občinstvo, ki se ga Je polagoma precej nabralo, postalo nestrpno. Vendar se Je potem koncert vršil v redu, le motila ga Je neka fanfara iz vrta Uniona. Vzpored samih narodnih pesmi od Srbije dol pa do Koroške Je zelo zanimal. Pevski zbor »Ljublj. Zvona« je nastopal v črnih oblekah in absolviral ves vzpored na pamet, brez not. Nekatere pesmi so jako ugajale. Tako so morali ponavljati Z. Prelov* čev »Doberdob«, E. Adamičevo, »Pojdem na Hrvatsko« in M. Hubadovo »Gor čez iza-ro«. Koncerta so se udeležili nekateri srbski narodni poslanci, druge reprezentance ni bilo. Izkazalo se je pa že pri vseh koncertih ob zletu, da občinstvo nerado hodi v tej vročini v dvorane ter raje posedi pri čaši piva. Zato Je bilo treba v nedeljo koncert dr. Kozine odpovedati. — V nedeljo dopoldne bi se moral vršiti ob pol 12, promenadni koncert Sredočeške filharmonije iz Kladna. Na stotine in stotin«) občinstva ie čakalo v Zvezdi, toda godbe ni bilo, ker Je morala svirati na zietišču. Ljudje so bili na to zelo nevoljni. — Ob pol 12. Je svl* rala izvrstna češka godba ua pihala it Smichova v Pragi pred Narodnim domom. Občinstvo Jo Je burno pozdravljalo.. In ie eno godbo imamo tu čas v Ljubljani, sokolsko iz Erceg Novi. Povsod kjer ie že svlrala je občinstvo ž njo Zeto zadovoljno in nikoli ni ploskanja ne konca ne kraja. Rastlinstvo naših alp. Spisal Ferdo Seidl. Izdala in založila Zv*zna tiskarna v Liubljani, Marijin trg S. Cena vež. zvezku S Din. Koncerti na L Jug. vstsoli. Ztotu v Ljub* UanL V pondeljek zvečer Je koncertiral v veliki dvorani Uniona pevtlsi zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Dvorana nabito polna, vstopnic Je sploh zmanjkalo. Slovenska in jugoslovanska pesem Je doživela pr«vcate triumfe. Dirigentu g. ravnatelju Hubadu Je občinstvo prirejalo po vsaki odpeti pesmi viharne ovacije. Pevski zbor Olasbena Matice slovi po vsi naši Simi državi In o njegovi upravičeni slavi so še dragi gostje ta večer lahko sami prepričali. — V Filharmoniji bi se moral istočasno vršiti koncert pevskega zbora Zveze jug. žel-, pa 90 ga odpovedali, ker Je vsled neznosne vročine občinstvo raje posedalo po restavracijskih vrtih in čakalo nestrpno serenade. — Serenada na gradu. Malo naznanil smo čltali prej o njej po listih. Prireditelji so nameravali mesto presenetiti. Ob 10. url zvečer so mnoflce ljudstva romale na grad, vkljub temu, da so vedele, da bo učinek serenade velik le od daleč. Prostorni oder za pevce in godbenike Je bil prenapolnjen. Malo po polenajsti uri naznanijo trije topovski streli začetek serenade. Po večini v mestu vse vtilme. Fanfare Dravske divizije zasvi* rajo državno himno »Bože pravde«. Veličastno so razlega po mestu In daleč zunaj mesta. Združeni ljubljanski pevski 2borl s fanfarami zapoto nato veličastno, nalašč za zlet komponirano »Molitev« skladatelja Emila Adamiča. Vtis te prekrasne skladbe Je bil nepopisen. Na Kongresnem trgu In na Marijinem trgu je prisostvovalo serenadi na tisoče in tisoče UudL Petju na gradu so vzklikali iz vseh krajev mesta. Nato Je ves zbor združenih pevcev pretresljivo zapel Hajdrihovo »Morje adrijansko«. Ko bi bili mogli naši bratje ob Adriji »iršati želje in prošnje tisočev src, ki so ob tej pesmi drhtele za njihovo rešitev iz tujega Jamar Končno so 2apeli Se »Hej Slovani« nnlsono s fanfarami in himno »Slovenec, Srb, Hrvat«. Petje se Je razlegalo daleč na okoli In Je napravilo velik ter globok Vtis. Ljudi« so Jokali. Trije topovski streli Sz grada 90 naznanili konec serenade. Počasi se Je začela množica razhajati k počitku, da vstane drugi dan spočita in gleda povorko, kakršne Ljubljana še ni videla. Pevski zberrf so na vsesokolskem zletu storili svojo dolžnost. Še več! Nikdar do danes ni še bil nastop 2druŽenih zborov tako točen in vzoren kot včeraj na Kongresnem trgu, Kar nam priča, da pevska zavednost raste, da se pevska društva zav*-daio svojih dolžnosti v polni meri. Ne samo, da so sodelovala skoro vsa ljubljanska druStva, prišli so požrtvovalno na zlet pevski zbori Iz Maribora, Litije, šmartna, Kranja Jesenic itd. itd. Ob 8. uri zjutraj st je vršila pevska vaja na dvoriSču realke. Po stiku Sokolstva na Kongresnem trgu In 'v-. • po pozdravnih govorili » vsi admltfll ffc* ri na nalašč za ta dan postavljenem veliketft odru pred nunsko cerkvijo zapeli £mH mičev koral »Cuj nas žemlja«, nato Marno »Bože pravde* ter »Mej Slovani* mureno, Petj* J* donelo veličastno. Čast našim pevcem! Godbe m zleta. Sodelovalo Je Mbret godb In fanfar, ki niso bile prigltfea*, Kar smo [Ih Imeli priliko slišati, so bile vs* dobre. Odlikovali »o se posebno Kladea* Čani, Smihovčani, Ercegovčani, godba Zveze iug, železničarjev, godba Sokol* 1I„ n* mljska godba Iz Zagreba in med vsemi naj« boli muzika dravske divizije, ki Je pol** velike požrtvovalnosti na zietišču svlrala >* vsak večer na raznih koncertih in končno le pri serenadi na gradu. Delavnost dr. Carina zasluži ponovno naj večje priznanj*. Filharmonija. Tu Je koncertiralo pevska društvo »Slavec« žal v pičlo zasedani dvo« rani, ker so bili gostje ta večer it trudni od vožnje in pota ter Jim Je bila morda dvo* rana preveč od rok. Mešani zbor »Slavca« je pod vodstvom pevovodje g. Antona Rav« nika prav lepo izvršil svojo nalogo, Zap*l nam Je niz slovenskih umetnih in jugoslc* vanskili narodnih pesmi, med katerimi Je najbolj ugajala Hatzejeva »Bi me majkot bf... Ugotavljamo, da Je zbor preor*anl*4» ran in da v rokah svojega novega pevovodja vidno napreduje. »Slavec« Je častno nastopil in le želimo, da po začrtani poti hodi I nada* lje, da bomo lahko v bodoče poročali o tja* govih čezdalje lepših uspehih. — Naroda! dom. Akademija »Bratstva«. Nabito polna dvorana, seveda pri mizah In Čašah mrzla* ga piva. Nešteto bratov Cehov Je odšlo, kit ni dobilo prostora. O vzporedu in imjtaja bomo poročali na drugem mestu. — V Ra> dtljo dopoldne bi se morala začeti ob pd 11. slavnostna akademija v operi, na k*t*» ri bi bili sodelovali gg. Lovšetova to Tbirirjh ieva ter dr. Kozlnov kvartet Ker je v predprodaji prodanih do 10.15 le ld vs nic, so akademijo odpovedali Splošno ama mnenja, da Je za zlet z ozirom na veliko vročino v tem času nastavljenih prev*« pri* reditev v dvoranah, ker ljudje raj* sed* M vrtovih. Istočasno se Je vršila t FUharmo* nlji matineja kvarteta »Primorje«, katero It poselilo precej ljudi. Vzpored Je kvartet ta* vajal prvovrstno In aplavz« po posamecalh točkah ni hotelo biti ne konce ne kraja. <1 Zupan Je zopet briljiral v narodni »Oj ta aoU daški boben«, katero so morali na burea aplavz ponoviti, Navzočim Je petje »PrimoN Ja« zelo, zelo ugajalo. Na matineji Je u pri* jaznostl sodelovala planistlnja ga. Daoa Ko* bler-GoliJeva, v kateri Itak poznamo odlf6* no umetnico in ki Je tudi topot Izredno ugajala. »Primorje« si Je s tem nastopom zopft pridobilo novih lovorov. Obolelost g. L Drvote. Poročajo nam* da je te dni težko obolel na ledvicah pri* ljubljeni tenorist ljubljanske opere gospod 1. Drvota. Nadajmo se, da kmalu okreva to da se čimprej pojavi zopet čil In zdrav na našem opernem odru. Ga. V. ThlerriJeva-Kavčnik In gospoa Janko Kovač priredita to soboto v Rogaški Slatini koncert, na katerem bosta ptla naj* lepše točke 9voJega repertoira. Ga. Thlery* Jeva spada med najboljše Jugoslovanske operne pevke, gospod Kovač p» Je Urtos tako napredoval, da bo ttidi pred letoviščarji mednarodnega kopališča mogel nastopiti a vsem nspehom- Rogaški Slatini s* torej obeta večer 2 opojnimi umetniškimi 4eii$i JaJL Spored prinesemo pravočasno. Razne vestL Gospodarstvo + Novi dMetdfnarskl bankovci so slcei; že prišli v promet, a so zelo redki. Vzrok: neuko, posebno lanečko ljudstvo misli, da bodo novi bankovci večje in trajne)5* Vred* nosti kakor stari »kovači«, ker so glede papirja in izdelave tnrecej podobni ameriškim dolarjem, zato Jih pridržuje doma. Prvi tto* vi bankovci, ki so prispeli Iz Amerike; so imeli številke 1 iti 2 ter so se poslali kralju in kraljici na Bled. Izmed prvih sto novih bankovcev »o dobili po en komad generalni svetniki In višji uradniki Narodne banke za spomin. Izdelani so novi bankovci na tr* pežnem ameriškem papirju kakor delarjt Izdelav« Je draga ter velja baje vsak našo državo 30 K. + Nova tovarna 2« pletenino. V 2a* grebu »Prva Jugoslavenska tvornlca čepova d. d. Higiea« 2 delniškim kapitalom 5 mili* ionov kron. P. n. gospodinje, iivilj^ krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji ,.Gr5tzner“ v vseh Opremah mat*rijal predvojni, cene naj nižje edino Ie pri ]osip Pefelincu Ljubljana, Su. Petra nasip št. 7. Pouk v vezenju brezplačen I Istotam ig-le, olje. vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za iivllje, krojače, Čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko in malo! Najnliie cenel ToCna postrežba I MODELE ČEVLJEV v celih serijah Iz It-penke, po modemih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja *a tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika rrtt doposlanega materljala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montl-ranju zgornjih delov za TOVARNE OBU-VALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIM STROJEV. Zahtevajte prošpekie od RALPH p RICHTER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE/ ■(■■■■ni Stran 4. „JUGOSLAVIJA*, 16. svgusta 1922. štev. 18bJ Drugi ljubljanski Velesejem od Z. do 13. septembra 19ZZ. Vzorčni sejmi ali kakor jih pri nas Imenujemo veliki sejmi so postali posebno po vojski eden najvažnejša či-niteljev v narodnem gospodarskem življenju. To že kaže dejstvo, da sta se vršila v predvojnem času v Evropi samo dva sejma večjega obse* ga in sicer v Lipskem in Nižjem ■Novgorodu, Danes jili pa štejemo že Okoli 170. Vzorčni sejmi imajo na-oien ob določenih časih in na določenih mestih združevati kar možno največje število producentov in kon-sumentov. Ker podpirajo vse države te prireditve z raznimi gmotnimi olajšavami, se na ta način trgovska režija pri nabavi blaga znatno zniža, kar pride v prvi vrsti v prid malega konsumenta. Producent se pa nasprotno zamore tekom nekaj dni za-sigurati tako veliko število naročil, da je obrat njegovega podjetja nai-njanj za več mesecev zagotovljen. Na ta način odpadejo tudi pri producentu visoki stroški, 'katere je moral prej plačevati za potnike, ki so žal po mnogih slučajih posebno iz Inozemstva občinstvo po svoje izrabljali. V naših produktivnih krogih se je že takoj po vojski čutila od dneva do dneva večja potreba, da pregledamo enkrat svoje sile na gospodarskem polju in tako je prišlo do sklepa prireditve I. Ljubljanskega velesejma, ki se je vršil pretečeno leto v dnevih od 5. do 12. septembra. Dasiravno so bila pripravljalna dela združena z največjimi težkoča-mi, katere so se mnogokrat zdele nepremostljive, je prireditev v vša-kem oziru najbolje uspela. Razstavišče je pretečeno leto merilo ca 25.000 kvadratnih m, od katerega je bilo zasedenega z razstavnimi predmeti okoli 6000 kvadratnih m, ostali prostor pa odpade na ceste, prehode itd. Konzorcij velesejma je na lastne stroške postavil na sejmišču, katerega se je moralo preje v približno 6000 kvadratnih m gramoza, planirati, 5 velikih raztavnih paviljonov ter dva manjša paviljona, v katerih je bil nastanjen sejmski urad, pošta, policija, reševalna postaja, iTourist Office i. dr. Dasiravno pričetkoma mnogi pripadniki produktivnih krogov niso vedeli za kaj da gre, je pričelo zanimanje za semenj, bolj ko se je bližal dan otvoritve, rasti ter je zatrtogel sejmski urad konečno združiti na sejmišču 430 razstavljalcev. Mnogi reflektanti bi se bili Še radi priglasili v zadnjih dneh, moralo se jih je pa odvrniti, ker ni bilo niti kvadratnega metra več na razpolago. Obiskovalcev je bilo okoli 120 000. kupčij pa se je sklenilo za preko 600 miljonov kron. Takoj, ko so se končala po za-tvoritvi likvidacijska dela, pričela so se že pripravljalna dela za letošnji semenj, ki se vrši v dnevih od 2.—11. septembra. Predvsem je bila naloga sejmskega urada, da upozna naš semenj tudi inozemstvo. V to svrho si ni samo zasigural razna zastopstva, ampak je merodajnim faktorjem dopošiljal razni reklamni materijai, predvsem pa fotografije preteklega sejma, iz katerih je za-rtoglo inozemsvo razvideti, da naša država le ne stoji na tako nekulturnem stališču, kakor jo inozemsko v mnogih slučajih nam sovražno časopisje prerado opisuje. S tem je vzbudil sejmski urad jako veliko zanimanje, ker tujci v splošnem dobro vedo, da potrebuje naša država radi še nerazvite lastne industrije nebroj produktov in je torej ena najboljših tržišč. Zanimanje je pričelo v kratkem tako naraščati, da so prireditelji kmalu uvideli, da dosedanji prostor za letošnjo prireditev ne bo več zadostoval. Obrnili so se na Mestni magistrat ljubljanski s prošnjo, da prideli prirediteljem v uporabo še travnik, ki meji na zapadni strani na sedanje sejmišče ob Kozlerjevem i-^sestvu pa do one poti«, ki pelje v smeri proti hotelu Belle-vue. Občinski svet je, upoštevajoč velike koristi, katere ima mesto Ljubljana od sejma tej prošnji brez nadaljnega ugodil. Na ta način se je sejmišče povečalo za nadalfnlh 35 m*, od katerih pa bo letos izrabljeno 15 m2, ostanek pa se bo izrabil po potrebi. Potemtakem bo letos merilo sejmišče 40.000 m2. Tako novo, kakor tudi staro sejmišče bo združeno za časa trajanja velesejma v eno celoto in to na ta način, da se bo ograja na zapadni strani starega sejmišča podrla in se bodo tako ustvarili Široki prehodi na novo sejmišče. Ker pa vodi med obema sejmiščema drevored v smeri proti Šiški, je bil občinski svet tudi na-prošen, da dovoli tudi med trajanjem sejma in sicer 3 dni pred in 3 dni po zatvoritvi zapreti tudi ta drevored. Tudi ta prolnja je bila ugodno rešena. Travnik pa, ki nam Je bil na novo dodeljen, se je nahajal posebno v svojem spodjem delu v jako slabem stanju, kajti bilo je pravzaprav močvirje, katero je ležalo pod nivojem ceste v drevoredu in od istega odločeno po Širokem jarku. Da se travnik priredi v svoje s vrbe, treba je bilo navoziti okoli 20.000 m* gramoza. Travnik seje nadalje dra-nlral in kanaliziral. Šele ko so bila ta dela končana, se je zamoglo pričeti z načrti za postavljanje novih paviljonov. Pretečeno leto se je najbolj občutilo pomanjkanje restavracije, v kateri bi se zamoglo dobiti tudi gorka jedila. Letos je bilo treba na _ vsak način misliti tudi na to udobnost Določil se je v to prostor na novem Sejmišču tik ob spodnjem delu žive meje, ki meji na Kozlerjevo posestvo. Na novo sejmišče se Stavita nadalje dva popolnoma nova razstavna paviljona z ca 1300 m* površine. Razven tega se stavi na novem sejmišču permanentno zidana policijska stražnica ter se posta- vi še 11 privatnih razstavnih paviljonov. Ostali prostor bo služil v svrho razstave težkih strojev na prostem. Kot že preje povedano, je skrbel sejmski urad v prvi vrsti za reklamo v inozemstvu, ki je rodila tudi jako zadovoljive uspehe. UpostavU je svoje oficijelne zastopnike v Češkoslovaški, Nemčiji, Avstriji ter Italiji. Razven tega poseda še častna zastopstva v Pragi, Bratislavi, Llbercah, Lvovu, Dunaju, Parizu ter Frankfurtu na Meinu. Že v februarju mesecu je pričel sejmski urad razpošiljati vabila, katera so bila tiskana v sedmih jezfkih, s katerimi so se vabili razstavljale!. Takoj nato so pričele dohajati prijavnice, ki so se vedno bolj in bolj množile. Do danes je prijavljenih 650 razstavljalcev in dasiravno je prijavni rok zaključen, oglašajo se še vedno novi interesenti, katere pa ne more sejmski urad več upoštevati, ker je ne samo Izrabljen zadnji razpoložljiv! kotiček, ampak se je moral šele pred par dnevi pričeti staviti popolnoma nov razstavni paviljon, da se zamorejo spraviti pod streho v zadnjem trenotku tik pred zatvoritvijo prijavnega roka došli Interesenti Razstavnega prosrtora bo letos zasedenega ca 12.000 m2, torej ravno 100 % več kot pretečeno leto. Število razstavljalcev pa se je pomnožilo za ca 220. Pomnožilo bi se pa brezdvomno Še za prav izdatno številko* da ne bi otežkočali uvoz vzorcev razni predpisi. Delo, katero vrši seimSki urad, je ogromno. Dosedaj je že razposlal ca 40.000 pisem ter paketov z reklamnim materijalom povsem tn in inozemstvu. Treba je nadalje priboriti razne udobnosti tako za raz-stavljalce, kakor tudi za obiskovalce. Stopiti se je moralo v stik z generalno direkcijo carin v Beogradu, z železniškim mlnisterstvom, z rav-nateljstvoKt južne železnice, z zavarovalnicami, stavbeniki itd. sestavljati natančne imenike vseh podjetij naše države in inozemstva. Poleg tega pa vedno študirati razne pokre-te in novotarije na tujih sejmih in to iz vzroka, da se tudi naša prireditev nahaja- na istem višku, kakor druge. Z zadovoljstvom zamoremo konštatirati, da se udeleže letos našega sejma tudi svetovnoznane ve-Iefirme, kakor Ferrum, Zagreb, Novak a. Jahn, Praga, Ježek, Stensko, Wolf in Lanz, Nemčija, Austro Daimler Puchwerke iz Avstrije, Montecatini iz Italije. Sejmska pisarna je permanentna fn se je moralo osebje popolnoma poglobiti v delo. Delo je zelo raznolično ta imamo v času konjukture v obeh sejmskih uradnih prostorih, ki so nastanjeni na levo in desno ob glavnem vhodu, sledeče oddelke; Predsedstvo, ravnateljstvo, t&jni- švo, knjigovodstvo, korespondenca (slovenska, srbohrvatska, češka, nemška, francoska, italijanska, angleška in ruska), registratura in ekspedit glavna blagajna, blagajna za permanentne legitimacije, blagajna za dnevne vstopnice, Izdaja sejm-skih • znakov,- izdaja1 voznih železniških kart, menjalnica, oddelek za zavarovanje 'blaga, informativni oddelek, spedicijski oddelek, oddelek za reklamo in propagando, ekonoma!, izdaja katalogov, fotografij in razglednic, redakcijski oddelek, informativni oddelek za razstavijalce, sejmski fotograf, filmski oddelek, rešilna postaja, varnostna straža., brzojav, telefonska centrala itd, Uprava Ljubljanskega velesejma je letos finansirala prvo historično razstavo slovenskih slik, katero priredi Narodna Galerija, v lastno upravo je prevzela za čas velesejma letno gledališče v Hotel Tivoli-ju, katerega režiser je gospod Putjata. Razstavno blago bo razdeljeno v 19 škuplnah, katere so ietos vse močno zastopane, posebno pa strojna industrija, izdelki Iz železa in jekla, poljedelski stroji, elektrotehnika, lesna industrija, usnjarska industrija, tekstilna industrija, kemična industrija in galanterija. Inozemstvo bo precej močno zastopano, posebno Čehoslovaška, katere se je dosedaj prijavilo 55 tvrdk. Dalje Je močno zastopana Nemčija, Avstrija, Italija, zastopana je pa tudi Švica, Belgija, Holandska, Francija,: Angleška, Madjarska in Združene SeveroameriŠke države. Pri propagandi so nam zelo pomagali tudi naši konzulati v inozemstvu, ravnotako pa tudi inozemski konzulati v naši državi, kateri so kontiu-nirano poročali njihovim tamošjira Industrijskim in trgovskim krogom, o razvoju našega velesejma. Poleg tega So pa uradniki velesejma v po-četku sezije sami potovali v inozemstvo,, proučavali tamošnje narodnogospodarske razmere in organizacije, organizirali ekspoziture za Ljubljanski velesemenj in akviriraii v tamošnjih industrijskih in trgovskih krogih razstavljalce za našo veie-sejmsko prireditev. ■ ' Ljubljanski veiesejm je tudi stopil že v tesnejše stike z dingimi inozemskimi velesejmskimi prireditvami, da se tako uresniči zasnovana svetovna velesejmska organizacija. Glavni nalog te organizacije bi bil potom korespondence in osebnega obiska zastopnikov medsebojno se informirati o stanju tamošnje Industrije in trgovine proučavati narodno gospodarstvo tujih držav in pa domeniti se, da semnji časovno medsebojno kolidirajo, Najoddaljnejso zvezo, katero ima do danes Ljubljanski velesemenj je z velesejmom v Bandeongu na otoku Javi, kjer nam tamošnji vzročni velesejem mesečno poroča izčrpno o tamofnjih razmerah. I4«9M»WKIt Ustanovljeno L 1896. Ustanovljeno l 1896. itaoi tiaiiii lii lata g [3. POSTOJNA, Centrala; Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Speefjelna odprema žlil in zaklane živine v kateri« koli kraj. mm Svarilo. Pruitvo krovskfb moj-s*>ov za Slovenijo * sedežem v Ljubi,čini opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, niih namestnike itd da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo 'osedaf. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesi-onirane kvaritelje streh za vsak sluiai policijsko zasledovati ter jim takoj na met tu astaviti delo. V Ljubljani, dne 25. 7. 1922. 3» Križnar, Grfi. predsednik. tajnik. S i Kupčije na velesejmu so borzne" ga značaja, konkurenca je velika je vsled tega mogoče, da konsumen* ceneje kupi kot mu je običajno tre* ba. Pri tem povdarjamo, da so jsl razstavljeni predmeti na prodaj, ka* tere se pa sme odstraniti Iz sejmi4 Šča šele po velesejmski prireditvi , V posameznih paviljonih bodd branše razdeljene po sledečem ra# poredu: Paviljon »E« papirna industrij^ grafika, kartonaža in pisarniške trebščine, klobuki, slamniki, vezenj ne, pohištvo, stanovanjska opren» In vsa ostala lesna industrija. Paviljon »F* strojna Industrija-. Paviljon *G« strojna industriji Iždeiki Iz železa in jekla, ostali KO' vinski izdelki e POKRIVALA NA VAGONE najbollše kakovosti, takoj ¥ vsaki veii-kosti in naifineJSe razpošilja podletje za tekstilno industrijo io trsovi no MAKSO ŠALGO, OSIJEK I ■ ■ Lanena roba, vreie, motovoz. a a gor* Na veliko Ttivfon: 595. k Brzojavi: Maksalgo. Osijek. im Mo i mmmp m Jugosiavenska banha d. d. Odpreme potnikov k Cherbarga aM Hamburga % najhitrejšo ladjo na svetu v 5V„ dneh Za vsa tozadevna pojasnila •e izvolite obrniti tin našo poslotalnioos . Glavno sattopstvo Slovmijo: Liubliana, Kolodvorska ul. 26 Btf- Naslov za braojne; CUNABO, UUBL3ANA. II kompletner najmodernejš® eresliwe ^ pefm gjogon (Kes3eianlagen) in le obstoječe ureditve z najstroijo garancijo as pri#*' denje premog-a „GEFIA“ lndustrQske naprave, Wien, Praga, Budapest, Milano, Dusseidoit Ponudbe in obisTc inienire brezplačno ih brezobva*P® od strani glavnega zastopstva ta J«goaiavyo Triilte uzoraka mdastrijalne robe Z<%RCB( d, * P&romlinska cesia 1. w Telefon; iO aii Emil Adamič: | jugoslovanskib L del (moŠHi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Naroča se pr» ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8« §§5 Pevska društva segajte pridno po njih! Glavni in odgovora! urednik Zorko Fakm. Izdaja, >JwgoaloT, noviasto d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna«