I*®to 1884. 25 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VI. — Izdan in razposlan dne 23. februvarja 1884. 20. Ikaz ministra za bogočastje in uk od 7. februvarja 1884, o preskusnji kandidatov učiteljstva na gimnazijah in realkah. Na temelji Najvišje odloke od 1. februvaija 1884 izdaje se naslednji propis (predpis) o preskusnji kandidatov učiteljstva na gimnazijah in realkah (realnih ®°lah). Po novih določilih pridejo na mesto dvojih komisij, ki so za gimnazijsko realno-šolsko učiteljstvo v zmislu propisov od 24. julija 1866 (Drž. zak. 143), odnosno od 24. aprila 1853 (Drž. zak. Št. 76) in od 6. oktobra 1870 (^rž. zak. št. 122) postavljene, odslej edinstvene komisije. Propis o preskusnji kandidatov učiteljstva na gimnazijah in realkah. Ölen I. — Preskusne komisije. 1. Znanstvena sposobnost za učiteljstvo na gimnazijah in realkah poizveda 8 preskušnjo, za katero ministerstvo bogočastja in uka postavlja preskusne (Pre8kuševalne) komisije v različnih glavnih mestih kraljevin in dežel zastopanih Y državnem zboru. Minister za bogočastje in uk določa, če se ima pri eni ali drugi komisiji esniti število preskusnih skupin ali pa število učnih jezikov, na katerih upo-b° se odnaša usposobljenje kandidatov. (8l»»oni«oh.) 8 2. Določila o sposobnosti za verouk niso predmet tega propisa. 3. Kakö naj učitelji za risanje (črtanje), petje in telovadbo izkazujejo svojo sposobnost, ustanovljeno je s posebnimi določili. 4. Preskusne komisije sestavljajo se iz mož, kateri različne glavne veje gimnazijskega in realno-šolskega poučevanja po zdanji uredbi istega znanstveno zastopajo. Vsak ud kake preskusne komisije prejme svoj nalog za leto dni, a ko ta doba poteče, sme mu se nalog ponoviti. 5. Za ravnatelja preskusne komisije in za namestnika njegovega imenuje ministerstvo praviloma samo katerega izmed komisijskih udov. Ravnatelj in če njemu kak zadržek brani, njega namestnik biva prvosednik pri preskušnjah in razpravah, opravlja potrebno dopisovanje ter hrani spise, ki naj se držč v redu, kakor dotični posel zahteva. 6. Deželni šolski nadzorniki v mestih preskusnih komisij, katerim je izročeno didaktično višje voditeljstvo gimnazij iu realk, imajo pravico, prihajati k ustnim preskušnjam, da se seznanjajo z učiteljskimi močmi, kar se jih pridobiva gimnazijam in realkam. Ravnatelji preskusnih komisij naj torej omenjenim deželnim šolskim nadzornikom na znanje dajö, kdaj bode katera taka preskušnja- Člen II. — Vzglašanje k preskušnji. 1. Domači državljani (tozemci) morejo se praviloma samo pri kateri domači preskusni komisiji dati veljavno preskuŠevati v to, da dosežejo usposob-ljenje za učitelja. Svedočbe sposobnosti, katere so taki dobili od kake vnanje preskusne komisije, potrebujejo v svojo veljavnost, da jih učni minister pozneje pripozna. 2. Da bode k preskušnji pripuščen, ima kandidat svojo prošnjo podati ravnateljstvu tiste preskusne komisije, pred katero namerja opraviti pre-skušnjo. V tej prošnji naj pové učne predmete in razrede gimnazije ali realke, za katere si hoče pridobiti pravico učiti jih, dalje učni jezik, v katerem želi p°' učevati. Prošnji naj priloži: a) svedočbo zrelosti za vseučiliščih uk, odnosno za uk na tehnični visoki šob (prim. niže točko 3); b) svedočbo odhodnico od vseučilišča, katera, — potrjujoč tudi zakonito ve' denje — izkazuje, daje najmanj štiri leta na kakem vseučilišči in od teh najmanj tri leta v filozofski fakulteti kot reden poslušalec prebil in ta Ča9 bavil se s svojim strokovnim ukom. Tudi se pričakuje, da seje vrh tega učij še filozofije, svojega učnega jezika in nemščine (prim. člen XIX, 3), da hi si pridobil potrebno didaktično in pedagogično izomiko ter ustrezal zahte-vom v členu V postavljenim. Kandidati, kateri odhodnice ne morejo priložiti, ker dovršivši prop1' sano četveroletje še dalje na vseučilišči kot redni poslušalci ostanejo, nftj namesto te svedočbe predložč knjigo vzglasnieo ter ob enem izkažejo, da je njihovo nravno vedenje v tečaji njihovega vseučiliščnega uka bilo pravored»0* Kandidati prirodoznanstvenih učnih strok morajo izkazati, da so se deležili praktičnih del v dotičnih zavodih in laboratorijih. (Cl. XIII, XIV in XVIII.) Kandidati za učiteljsko stroko opisne (likoslovne) geometrije naj izkažejo, da so najmanj dve leti pravilno obiskovali na kaki tehnični visoki šoli kolegije o opisni geometriji, ter priložč tudi zriske v členu XVII omenjene. Ako se je kateri kandidat pravilno udeleževal semenisčnih vaj, koristno mu bode, če priloži izkaz tudi o tem. c) Ako je poteklo več nego leto dni po onem času, ko je na vseučilišči bival, naj priloži o tem, kako se je vedel v teku tega časa, verovredne in dovoljne izkaze, — ako more, svedočbo kakega javnega oblastva; še naj priloži d) razložbo o svojem dozdanjem življenji, v kateri je dolžan sosebno na znanje dati hod svojega obrazovanja, mer, obsežek in slovstvena pomagala svojih osobitnih ukov in sicer tako na tanko, da bode preskusni komisiji mogoče razločiti, če kandidatovo pripravljanje ustreza zakonitim zahtevom; e) kake prej prejete odobravajoče ali zavračujoče svedočbe preskusnih komisij. 3. Svedočba zrelosti od kake realke (za obiskovanje tehnične visoke Šole) z izkazom, da je kandidat štiri leta prebil na vseučilišči kot izreden poslušalec filozofske fakultete (prim. gori 2, b), daje mu samo omejeno pravico do pripu-®Čenja k preskušnji, namreč samo za učiteljstvo na realkah in še tukaj samo za ^atematično-prirodoslovne stroke (matematiko, geometrično risanje ali črtanje, 0pi8no geometrijo, fiziko, prirodopis, kemijo, zemljepis). Vsak kandidat te vrste naj izkaže za vsak semester, daje obiskoval najmanj fieset učbenih ur na teden. 4. Kandidatom za učiteljstvo novejših jezikov sme se leto, katero na francoskem, Angleškem ali v Italiji prebodo, da bi se jezika naučili, vračuniti v četveroletje. Kandidatom za učiteljstvo opisne geometrije v zvezi z matematiko smejo se kandidatom za učiteljstvo matematike in fizike smeta se dve učni leti, katera ®° prebili na kaki tehnični visoki šoli kot redni poslušalci pravilno obiskujoč strokovno šolo za inženirje, za stavbe vrh tal ali za strojedelstvo, ali pa občni razbij vračuniti v četveroletje. Takisto smejo se kandidatom za učiteljstvo kemije v četveroletje vračunjati trl učna leta, katera so prebili na kaki tehnični visoki šoli kot redni poslušalci Pravilno obiskujoč kemijsko strokovno šolo. 5. Ako kdo katere pod št. 2, odnosno št. 3 imenovanih svedočeb ne more Priložiti ali če se preskusna komisija nad prineseno ustavlja, naj se le-ta komisija ^rne na ministerstvo za razloko, je-li pripustiti ga k preskušnji, ter svojemu vpra-Sauju pridene ob enem svoje mnenje. 6. Vnanji (inozemski) kandidati, tudi če ustrezajo vsem gori povedanim zahtevom, smojo se k preskušnji pripustiti samo, če ministerstvo po nasvetu prekine komisije to odobri. Ölen III. — Razloček učiteljskega usposobljenja za gimnazije in realke. Mala razlika v učnih smotrih tistih predmetov, ki so gimnaziji in realki vkupni, *) ne ustanavlja razločka v znanstveni preskulnji. Le-ta se sploh ravn& po zahtevih gimnazije. Učiteljska usposobitev, ki jo kdo pridobi za gimnazijo, veljâ torej tudi za realko. A čim je kakemu kandidatu z ozirom na vrsto njegovih pripravljajočih ukov (člen II, 3) ali na svojstvo njegovih učiteljskih strok (člen VI) moči prj' reči samo usposobljenje za realno-šolski uk, treba je v svedočbi o preskušnji učiteljsko usposobljenost izrekoma samo za realke izraziti. Glen IV. — Kaj se zahteva od vsakega preskuševanca. 1. Da sploh znanstveno sposobnost za mesto rednega učitelja na gimnaziji ali realki dokaže, mora vsak preskuševanec prvič v oziru na svojo filozofsko in pedagogično pripremno omiko, po tem v oziru na jezik, katerega se mish učeč posluževati, in ako ta jezik ni nemški, poleg tega tudi v oziru na nemščino zadovoljiti zahtevom v členu V povedanim, in drugič s preskušnjo v enem preskusnem obsežku gimnazijskega ali pa realno-Šolskega pouka (člen VI) izkazati tisto mero znanosti, katera je v členih VIII—XVIII tanje določena. 2. če kdo prestane preskušnjo iz ene glavne stroke, sposoben je učiti do-tično ukovino v celi gimnaziji ali v celi realki, a če nasproti prestane preskušnjo iz postranske ali pritične stroke, sposoben je samo za učenje v nižji gimnaziji ali v nižji realki. 3. Za nameščenje v stalno službo je kandidat sposoben stoprv tedaj, kadar je prestal poskusno leto ter s tem svojo praktično sposobnost izkazali (Člen XXV.) Člen V. — Splošni uki. Vsak kandidat naj si v času svojega šolanja usvoji splošno filozofsko io pedagogično omiko ali obrazovanost, kakeršna je učitelju katere si bodi stroke neogibno potrebna (člen II, 2, b), ter mora uspeh tega Šolanja izkazat' s tem, da neko nalogo domâ. zdela. (Člen XIX, 3.) Dalje mora vsak kandidat pri ustni preskušnji (člen XXI) izkazati, da urnh svojega učnega jezika brezprogrešno (korektno) posluževati se, da so mu znani njegovi najvažnejši slovniški zakoni in pa da seje seznanil z glavnimi lepo-slovstvenimi deli istega, naj uže učni jezik hoče učiti ali ne. Ako ta učni jezik nemški, treba je od preskuševanca zahtevati, da se ga zna brezpogrešno posluževati, da ne bode nikake dvoj be o njegovi sposobnosti, nemški pisana znanstven*1 dela svojih strok razumeti. Tudi naj se pazi na brezpogrešnost izraza v tistih pismenih delih, katera so nemški spisana. •) Predmeti gimnazijskega pouka so: Vera, latinski, grški, nemški jezik (učni jezik), zemljepis in zg0^ dovina, matematika, lizika, prirodopis, filozofska pro p ed e v ti ka. (Risanje, telovadila). Predmeti realno-šolskeg pouka so: Vera, dva nova jezika (francoski, angleški, laški), učni jezik, zemljepis, zgodovina, matematik»’ fizika, prirodopis, kemija, geometrično risanje, opisna geometrija, risanje, telovadba. Ölen VI. — Skupine preskusnih predmetov. 1. Posebna preskušnja kandidata tiče se ene iz naslednjih skupin predmetov P° zahtevih, povedanih v členih VIII—XVIII. a) Klasična filologija ali jezikoslovje, t. j. latinski in grški jezik in slovstvo kot glavni stroki in k tema učni jezik kot postranska (pritična) stroka. b) Nemški jezik ali kateri drug deželni jezik (učni jezik) kot glavna stroka, k tej latinščina in grščina kot postranski stroki. c) Zemljepis in zgodovina kot glavni stroki. d) Matematika in fizika kot glavni stroki. e) Prirodopis kot glavna stroka, k tej matematika in fizika kot postranski stroki. f) Filozofija, v zvezi ali z grščino kot glavna stroka in latinščino kot postransko stroko, a ali pa z matematiko kot glavno stroko in fiziko kot postransko stroko. (Z utesnitvijo na realke): Poleg skupine d) še naslednje: 9) Nova iali novoveka (moderna) filologija — t. j. dva izmed novih kulturnih ježkov: francoskega, italijanskega, angleškega, za nekatere zavode z nenemeškim učnim jezikom tudi nemščina — kot glavni stroki in nemški jezik ali kateri drugi deželni jezik (učni jezik) kot postranska stroka. h) Nemški jezik ali kateri deželni jezik (učni jezik) kot glavna stroka, k tej en novi jezik kot glavna stroka in kateri drug novi jezik kot postranska stroka. V Matematika kot glavna stroka v zvezi z opisno geometrijo, ali pa z geometričnim risanjem ali s fiziko kot postranskima strokama. Prirodopis in kemija ali kot glavni stroki združeni ena z drugo, ali ena izmed nju kot glavna stroka v zvezi z dvema postranskima, za kateri je moči matematiko, fiziko, prirodopis in zemljepis poljubno združiti, a geometrično risanje sme se samo z matematiko. 2. Teh skupin premenjati v tem zmislu ni dopuščeno, da namreč manje šte-v^° učnih predmetov ali kako drugo zloženje istih, nego je tu povedano, ne QlOr0 nikomur dati pravice, biti k preskušnji pripuščen. Nasproti je kandidatu voljo, dati se preskuševati istodobno ali pozneje tako iz predmetov tiste sku-Pllle) katero si je izvolil, po zahtevih določenih za glavno stroko in ne po Zahtevih za postransko stroko, kakor tudi še iz katerega drugega ali več drugih Predmetov. 3. Vendar zgodovina tudi tedaj, kadar k izvoljeni skupini pristopi kaka ^daljšnja, stroka, ne more veljati za stroko sama za se, nego jo je z zemljepisom ruŽiti takö, da se mora preskušnja iz obeh strok ob enem opraviti; a zemljepis ^sproti se sme samostalno kot nadaljšnja stroka (za gimnazijo kakor za realko) lzt)rati. Da kdo preskušnjo iz fizike kot glavne stroke in pa iz opisne geometrije prestane, potreba mu je preskušnjo iz matematike kot glavne stroke prestati, nasproti je preskušnja iz matematike kot glavne stroke v zvezi s kako samostalno skupino dopuščena. 4. I zim no določilo. Učiteljska usposobljenost za nemški in kateri drug deželni jezik kot glavni stroki daje zmožnost, biti za trdno (definitivno) nameščen v učiteljstvu na kaki gimnaziji ali na realki, če je kandidat pri ustni preskušnji dokazal, da temeljito in izvestuo (trdno) zna slovnico obeb klasičnih jezikov in pa daje sposoben prav prevajati (prelagati) taka mesta iz rimskih in grških pisateljev, katera nimajo nikake posebne jezikovne težkoče v sebi. Člen VIL — Razdelba preskušnje. Takim kandidatom, kateri se podvržejo preskušnji iz katere druge in ne iz skupine d ali i (člen VI), sme se — po tem ko so jim potrjeni vsi domači zdelki — kar dopustiti, da ostalo preskušnjo v dveh različnih rokih znotraj dopuščene dobe (člen XIX, 9), namreč vsak razdelek posebej opravijo takö, da bodo iz postranskih strok, kakor tudi iz učnega jezika in pa iz nemščine poprej in iz glavnih strok potlej preskuševani. Obseza li izvoljena skupina samo glavne stroke, tedaj je red strokam poljuben. Preskušnjo iz kake glavne stroke naprej postopno razdeliti takö, da bi se kandidat vzglasil najpred k preskušnji za nižjo gimnazijo ali nižjo realko (postransko stroko), ne dopušča se. Nasproti je dopuščeno ter sme komisija po izhodu (posledku) klavzurne in ustne preskušnje (člen XX in XXI) razločiti takö, da je kandidat samo toliko zadovoljil, da sme dotični predmet v nižjih razredih učiti- Zahtevi preskušnje v posebnem. Člen Vin. — Klasična filologija. a) Kot glavna stroka. 1. Za usposobljenje, filologijo, ali jezikoslovje učiti na celej gimnaziji» zahteva naj se od preskuševanca ne samo temeljito in izvestno znanje slovnice obeh klasičnih jezikov, in za latinski jezik stilistično okretnost, katero mor® z latinskimi pismenimi deli (člen XIX—XX) dokazati, temuč zlasti obširno knjižnost (lektiro) gledé klasikov obeh jezikov, kateri pripadajo gimnaziji» torej v latinščini, da so mu po čitanji znani: Cezar, Livij, Salustij, Ciceron, Tacit, Ovidij, Vergilij, Horacij; v grščini : Ksenofont, Herodot, državni govor1 Demostenovi, pristopnejši dialogi Platonovi (torej, raz ven manjših po imenu „Protagoras“, „Gorgias“, „Phaedon“, „Symposion“), Homer, Sofokles. Poleg tega da so mu nekoliko po čitanji znani Plavt ali pa Terencij in Tibul, grški liriki, Eshil, Evripid in Lizia. Naloga za domače delo ni omejena na te pisatelje. 2. V grški in rimski zgodovini je zahtevati od preskuševanca, da ima temeljito znanost historičnih dogodkov (faktov), in v filologičnih ukovinah (discipk' °ah) bajeslovja ali mitologije, državnih in zasebnih starin, slovstvene zgodovine, Metrike, ne sicer, da ima sostavno obsežno znanje a vendar, da razpregledno vé Vse, kar je bistvenega, in da se je še seznanil z najboljimi pomagali po zdanjem tališči znanstva, — in poleg tega, da je toliko zveden v istih, zlasti vstarinstvu, ^a bode moči pričakovati, dâ bi — razlagajoč klasike — ne samo v formalnem nego tudi v realnem oziru temeljitost dosezal in da bi znal posameznosti v celotno podobo starodavnega življenja zlagati. Potreba je, da si je kandidat le-to celotno Podobo sam usvojil in sicer v bitnosti usvojil z večkratnim in do jedra idočim pitanjem klasikov, ter je sosebno naloga preskušnje poizvedati globokost in razsežnost tega čitanja. b) Kot postranska stroka. Za usposobljenje, učiti v nižjej gimnaziji, zahteva naj se ista temelji-|08t v gramatičnih znanostih, kakor za uk v celej gimnaziji ter jo je treba za ,ahnŠčino tudi z latinskimi pismenimi deli, a za grščino s prevodom iz učnega jezika — pri klavzurni preskušnji — izkazati; a v oziru na stilistično ročnost QaJ se manj zahteva. Kar se tiče knjižnosti, treba je kandidatu, da se je korenito bavil s Cezarjem, Zvijem, Salustijem, Ciceronom, Ovidijem, s Homerom, Ksenofontom (ali Herodo-*0ra), a z ostalimi pisatelji, katerih čitanje je odkazano višjim gimnazijskim razredom, seznanil v toliko, da je od obsežnejših težjih, povečje oddelke ali po nekoliko glavnih del (n. pr. dve tragediji Sofoklejevi, dva večja državna govora ^enaostenova in Ciceronova it.) razsodno in razumno čital, mogoč z živim shva-taajem in primernim razlaganjem istih pokazati, da bode umel klasične literature ® pravšnim razumom koristiti se, bodi kot učitelj nemščine ali katerega deželnega Jezika v to, da bode umotvore tega svojega jezika z njo razlagal, bodi kot uči-telj filozofske propedevtike v to, da bode iz nje znal jemati prigodne primere. \'rh tega mora preskuševanec izkazati razpregledno znanost grške in rimske Zgodovine in pa slovstvene zgodovine, nasproti je v ostalih ukovinah — v mito-J0gyi, starinstvu, metriki — z ozirom na obsežnost njegovega znanja po manj Zahtevati. Člen IX. — Nemščina in deželni jeziki. a) Kot glavna stroka. Za pravico, učiti nemški ali kateri deželni j e zik v cel i gim n az iji 1 v celi realki, zahteva se poleg tega, kar se mora po členu V v oziru na ®emški ali pri učenji rabljeni deželni jezik od vsakega preskuševanca terjati, še I 1 temeljito znanje slovnice, brezpogrešnost izraza v pismenih delih, znanje °Vstva (književnosti) in njegove zgodovine, zlasti v zvezi s politično in kulturno Zgodovino dotičnega ljudstva, po tem znanje starejših oblik tistega jezika in naj-C^nejših starejših jezikovih spomenikov, a vrh tega, da poznâ take estetično-ritične spise priznano klasičnih pisateljev, s katerimi se praktično pospešuje ld organske sestave in umetniške vrednosti leposlovnih del. vj Tako je za učenje nemškega jezika potrebna natančna znanost srednjeveke ls°ke (gornje) nemščine in zlasti sposobnost, najvažnejša dela književnosti iz srednjega veka: Niebelungenlied, Kudrun, poezije Hartmanna von Aue, Wal-thera von der Vogelweide in starejših lirikov v izvirnem jeziku čitati in temeljit0 razumeti. Nemška literatura od 14. do 18. stoletja mora kandidatu biti v glavnih črtah znana. Sosebno je gledati na znanje novejše klasične literature. Preskuse-vanec naj zna najimenitnejša dela iz te književnosti v oziru na jezik in vsebino tolmačiti ter razlagati, kako so se najodličnejši pisatelji obrazovali. Oba ta momenta naj se zlasti imevata na vidu, kadar je preskuševancu tolmačiti prozaična ali poetična dela ali pa posamezna mesta iz njih. Tudi naj se tu estetična analiz3, ne zanemarja. Kar se tiče italijanskega jezika, to se, — ker stareji jezik od novejšega ni bistveno različen, a postanek italijanščine v gramatičnem oziru po vsem in v leksikalnem oziru po večem zavisi od latinščine, — mora zahtevati, da kandidat ima dovolj znanja v historični gramatiki, t. j. da z ene strani vé, po katerih zakonih so se latinski glasovi in obliki v italijanščini preobrazovali, z drug6 strani pa v zadostni meri poznâ preinake, katere so v italijanščini nastale. Takisto naj kandidat izkaže temeljite znanosti iz sintakse, z natančnim ozirom na razlike med starejo in novejšo rabo, katere so na tem okrogu številnejše. Naj-znamenitejŠa dela klasikov vseh dob morajo kandidatu biti dovolj znana odtod, da jih je sam čital; tudi je od njega zahtevati, da na tanko poznâ zgodovino slovstva ali književnosti od prvih početkov. Gledé tega, je li kadidat sposoben, pridobljene znanosti uporabljati v razklad klasičnih vzorov, veljâ ono, kar se (gori) zahteva glede nemščine. Za učenje katerega si bodi slovanskega jezika zahtevati je od kandidata, da zahtevom v začetku tega oddelka postavljenim zadovolji gledé onega slovanskega jezika, katerega namerja učiti, in da je znajden v staroslovenski slovnic1 ter sposoben, staroslovenske tekste prevajati in razlagati. Za rumanski jezik seje držati zahtevov, kateri so gori sploh navedeni. b) Kot postranska stroka. Ako hoče kateri kandidat doseči usposobljenje iz nemščine kot postranske stroke, treba mu je izpolniti zahteve postavljene za glavno stroko, s tem utesni-lom, da se odpušča znanost srednjeveke visoke in starejše nemščine ter književnosti. V ostalih deželnih jezikih naj se kandidatu tedaj daje to usposobljenje, kadar izkaže, da izvrstna dela novejše leposlovne literature — sam prečitavsi jih — poznâ toliko, da mu je moči primerno razlagati jih, in ako zadosti zahtevom, kateri so v začetku prejšnjega oddelka (a) postavljeni gledé tolmačenja 111 estetične analize. Člen X. — Zgodovina. a) Kot glavna stroka. V zgodovini mora preskuševanec, da bode usposobljen učiti jo v vseh razredih gimnazije ali realke, dokazati, da si je pridobil kronologično trden raz- Pugled o občni (svetovni) zgodovini, da razumeva, v kateri pragmatični zvezi 80 poglavitni dogodki in katero kulturno-zgodovinsko vrednost imajo merodajne dobe (epohe), da seje v slovstveno-zgodovinskem oziru seznanil z najznamenit-ftejsimi zgodopisci sosebno grške in rimske dobe, in gledé katere koli glavne d°be da se je po lastni porabi upoznal z viri in najboljimi zgodopisnimi pomagali, ki vodijo k poznavanju izbrane dobe, poleg tega pak da obširneje in temeljito zna staro zgodovino in stare zemljepise in da ima vsaj toliko filologične učenosti, da vé iz Cezarja in Livija, iz Ksenofonta iti Herodota prav prevajati in gramatično razlagati mesta, katera nimajo v sebi nikakih posebnih jezikovnih težkoč. Dalje naj se v zgodovini in deželoznanstvu (domoznanstvu) avstrijske države posebno pazi na temeljitost in razsežnost znanosti in na poznavanje opisov najboljih novejših izsledovateljev. (Dotični zahtevi iz zemljepisa gl. öl. XI.) b) Kot postranska stroka. Za pravico, učiti zgodovino v nižji gimnaziji ali v nižji realki, naj se od-Pusča korenitejše na porabo strokovne literature osnovano znanje katere glavne dobe ter v oziru na obseg podrobnih znanosti nekaj manj terjaj nasproti ostajajo gledé zemljepisa in gledé filologičnih znanosti isti zahtevi. Člen XI. — Zemljepis. Za usposobljenje, učiti zemljepis (geografijo), zahteva se trdna znanost o Zemlji v matematičnem, topičnem, fizikalnem in političnem odnosu, natančno postavanje evropskih dežel, zlasti zemljepisa Srednje.Evrope in sosebno avstro-°gerske monarhije. Preskuševanec naj se je s statističnimi razmeri gledé avstro-ogerske monarhije na tanko, a gledé drugih dežel seznanil v glavnih točkah. Predmeti svetovne trgovine, nje vrste in poti naj mu bodo v izvestnih glav-nib črtah znani. V tistih vrstah grafičnega predočevanja, katerih se poslužuje pouk, naj si je kandidat usvojil izvestnost in ročnost. Člen XII. — Matematika. a) Kot glavna stroka. Znanost občne aritmetike, sintetične in analitične geometrije. Znanje diferencialnega in integralnega računa in uporaba istega na geome-tryo, dalje početki premenjevalnega (variacijskega) računa. Zvedenost v glavnih črtah novejše teorije funkcij. b) Kot postranska stroka. Znanje elementarne matematike, sosebno tistih delov, katere je učiti na gimnaziji in na realki; popolna izvestnost ali trdnost in ročnost v uporabljanji ^etod računstva in konstrukcije, kar jih biva v tem okrogu. Člen XIII. — Fizika. a) Kot glavna stroka. Znanje najvažnejših resnic ali istin in metod izkusne (eksperimentalne) fizike. Znanost osnovnih naukov analitične mehanike in načelno razumenje ostalih predelov matematične fizike, in sposobnost, dotične postavke uporabljati v rešitev prostejših nalog. Znanost glavnih naukov kemije, astronomije in matematične geografije. Posebna preskušnja iz teh strok sme se — če preskusna komisija tako sprevidi —■ kandidatu odpustiti, kadar predloži' ugodne svedočbe o kolokvijih, katerim sej6 nalašč za tega delj bil podvrgel. Izkaz, da se je preskuševanec najmanj dva semestra v fizikalnem in en semester v kemijskem laboratoriji praktično vadil. Uspeh te vadbe treba je izkazati s tem, da se predloži laboratorijski dnevnik ali pa svedočba od načelnika laboratoriju. Korenitejše znanje, kako se priredi (aparati) rabijo in dobri ohranjajo, in katere so najbolje metode skazovanja (demonstracije). b) Kot postranska stroka. Načelno znanje izkusne in elementarne matematične fizike z matematičnim zemljepisom vred. Izkaz, da se je kandidat v kemijskem in fizikalnem laboratoriji v vsakem po en semester praktično vadil. Praktično znanje kemijskih in fizikalnih šolskih poskusov. Člen XIV. — Prirodopis. a) Kot glavna stroka. Temeljita znanost najvažnejših istin iz morfologije, anatomije, fiziologije m paleontologije rastlin in živali, kakor tudi njihove zemljepisne razširjenosti. Znanje tistih prirodopisnih sostavov (sistem), kateri so v obče obveljali. Poznavanje praktičnemu življenju važnejših in pa takih prirodnin, katere nam s posebno znamenitimi svojstvi ali s tem v oči bijejo, da jih pogostoma nahajamo. Kandidat naj vé predložene mu takšne prirodnine razpoznati in določiti. Znanje najvažnejših istin iz morfologije in fiziologije rudninske, in zakonom primerne zveznosti svojstev, dalje razpoznavanje navadnih kamenin in splošno znanje naukov o sestavi in o izpreminjauji zemeljske skorje. Kandidat naj si je vsaj iz ene teh treh strok: zoologije, botanike, mineralogije pridobil obsežnejše znanosti — temeljito učeč se je in sam v kakem zavodu delajoč —, vendar je treba, da se je tudi v vsaki iz obeh drugih strok najmanj po en semester praktičnih vaj udeleževal. b) Kot postranska stroka. Na nazor oprto poznavanje znanejših prirodnin in njihovih karakterističnih priznakov; zvedenost v veljavnih prirodopisnih sostavih in tistih istinah občnega Dauka o živalstvu, rastlinstvu in rudninstvu, katere so neogibno potrebne za razumenje sistematične razporedbe. Člen XV. — Filozofija. Od kandidatov, kateri namerjajo filozofijo učiti, naj se zahteva, da so se seznanili z glavnimi problemi filozofije in njihovim zgodovinskim izvirom sploh, dalje z enim odličnejših poskusov, kako rešiti jih, preučivši glavna dela katerega koli filozofa novejše dobe (bodi si n. pr. Descartes, Leibnitz, Locke, Hume, Kant). Poleg tega morajo za propedevtične predmete (empirično psihologijo in logiko) ^kazati, da imajo te predele znanstveno v oblasti in da so tudi sposobni, najbit-n>se točke iz njih v pouk jasno in razumljivo razvijati. Člen XVI. — Novi kulturni jeziki. Francoski, italijanski, angleški. a) Kot glavna stroka. Za usposobljenje francoski, italijanski ali angleški jezik na cel. realki učiti, zahteva se: 1. Sposobnost, kak oddelek iz katerega nemškega pisatelja brez pomagal prav v tuji jezik prevesti, in pa pod istimi uveti sestavek o ložji slovstveno-zgo-dovinski ali zgdovinsko-gramatični nalogi v tujem jeziku spisati. 2. Sposobnost, večjo razpravo o dani nalogi v tujem jeziku spisati (domače delo), pri čemer naj kandidat izkaže z ene strani znanstveno zmožnost, izvesti Popolno delo iz predela francoske, italijanske ali angleške filologije, z druge strani gramatično brezpogrešnost in znajdenost v stilističnih posebinah tujega jezika. 3. Temeljito znanje francoske, italijanske ali angleške slovnice v njenem zgodovinskem razvoji. Gledé angleščine odnaša se le-ta zahtevek na znanost anglosaških, staro-angleŠkih in novoangleških jezikovnih oblik v njihovi zgodovinski zveznosti. 4. Poznavanje poglavitnejših zakonov in oblik starejše in novejše metrikei 5. Sposobnost, predložene oddelke iz klasičnih pisateljev raznih dob tujega slovstva okretno v nemški jezik prevajati ter korenito in prav tolmačiti. Ta zahtev pri francoskem in angleškem jeziku veljâ zlasti za novejše slovstvo, dočim 86 je gledé starofrancoskega, anglosaškega in staroangleškega jezika moči za-d°voljavati s sposobnostjo, kak ne posebno težaven oddelek prav razumeti in §ramatično razlagati. Gledé italijanskega jezika veljâ zgornji zahtev za ves obseg literature. 6. Temeljito poznavanje novega (modernega) francoskega ali angleškega lovstva in njegove zgodovine od začetka šestnajstega stoletja sem, in pa do- voljna znajdenost v starofrancoskem, odnosno anglosaškem in staroangleške© slovstvu po njegovih glavnih pojavih. Gledé italijanskega jezika veljâ ta zahtev za ves obseg literature. 7. Brezpogrešnost in izvestnost v ustni rabi tujega jezika, in pa dobro izgo-varjanje. Da se le-to poizvé, zvršiti je neki del ustne preskušnje v dotičnem jeziku. b) Kot postranska stroka (francoski in italijanski jezik). Pri tej preskusnji zahteva se od kandidata: 1. Sposobnost, kak oddelek prostejse vsebine iz katerega nemškega pisa' telja brezpogrešno v francoski ali italijanski jezik prevesti (preložiti), in pa sam°' stalen francoski ali italijanski sestavek o danem predmetu spisati. 2. Temeljito znanje novofrancoske ali italijanske slovnice. 3. Poznavanje poglavitnejŠih zakonov francoske ali italijanske metrike. 4. Poznavanje najznamenitejših klasičnih pisateljev novofrancoskega ni] italijanskega slovstva in pa sposobnost, predložen oddelek okretno na nemški jezik prevesti in prav tolmačiti. 5. Dovoljna znanost zgodovine francoskega slovstva od začetka sedemnajstega stoletja sem. Gledé italijanščine razteza se ta zahtev na razpregledno znanost cele slovstvene zgodovine, vendar z omejitvijo na najznamenitejše pisatelje. 6. Dovoljna ročnost in brezpogrešnost v ustni rabi francoskega ali italijanskega jezika, in pa pravšno izgovarjanje. Da se le-to poizvé, treba je ustno pre' skušnjo deloma v dotičnem jeziku opraviti. Ölen XVII. — Opisna geometrija in geometrično risanje. a) Opisna geometrija. Nauk o pravokotni, poševni in centralni projekciji v polnem obsegu z akso-nometrijo in prostorno projekcijo vred. Geometrične konstrukcije, ki se tičejo krivih črt (krivulj) in ploskev, sosebno krivulje drugega reda, prostorne krivulje tretjega in četrtega reda, črte zavoji°e (vzvojnice), ravne in sferične cikloide (kolotečnice), kolovratne (rotacijske) ploskve, ploskve pravilniee, obvitnice in ploskve drugega reda. Konstrukcije osvetljevanja, najvažniši deli stereotomije, zlasti kar je najbit' nejŠega iz nauka o kamenorezji, o strešnem načrtovanji in o gnomoniki, dalje kotirane projekcije in najvažnejše zemljevidske projekcije. Od sintetične novejše geometrije toliko, kolikor se je uporablja v opisDl geometriji. Kandidat naj izkaže tudi potrebno izvestnost ali trdnost in okretnost v konstruktivnem risanji (črtanji). Izkazuje naj jo nekaj s svedočbami tehnične visok6 šole, v katerih se konstruktivno risanje vsegdar posebej klasifikuje, nekaj z overovljenimi konstrukcijami iz opisne geometrije in tehničnih konstruktivnih učnih 8trok, katere je samostalno izvel. (Taka črtanja treba je prošnji priložiti, II, 2, b, predposlednji odstavek.) b) Geometrično risanje. Početki (elementi) opisne geometrije v tem obsegu, kakor jih je učiti v višjih razredih realne šole; predočbe v aksonometrični projekciji; početki nauka o tenji 111 linearne perspektive; geometrične konstrukcije mnogokotnikov, ravnih kri-vulj, a sosebno stožkosečnic, in na istih. Gotovost in okretnost v geometričnem risanji ali črtanji. Člen XVIII. — Kemija. a) Kot glavna stroka. Temeljita znanost občne anorganske in organske kemije (ločbe) in uporaba kemijskih načel na vsakovrstno fabrikacijo, katera je osnovana na njih. Poznavanje novejših kemijskih teorij, z Berzelijevo elektrokemično teorijo vred. Temeljita znanost analitične kemije, tako v kvalitativnem, kakor tudi v kvantitativnem oziru, in pa tehničnih poskusov v oziru na vrednost najvažnejših tvarin, s katerimi se trguje, z neprestanim odnosom na tehniko. Znajdenost v praktičnem izvajanji analitičnih operacij, ki jo je izkazati 8 poskusnima deloma, namreč enim iz predela kvalitativne in enim iz predela kvantitativne analize, in pa tehničnih poskusov (katere je izvajati istodobno 8 kvalitativno analizo). Znajdenost v tem, kako se izvajajo poskusi v šoli; le-to je izkazati z nekoliko poskušaji (opiti) o priliki praktične preskušnje v laboratoriji ali pa kako ^ri>gače po domembi med ravnateljem in preskusnikom. b) Ko t postranska stroka. mije, a nasproti in tehnične do- Pri tej preskušnji zahteva se tudi temeljita znanost občne ke 8e odpušča popolno opoznavanje v okrogu kvalitativne analize ^očbe vrednosti kemijskih pomočnih tvarin. Oblika preskušnje. Vsaka preskušnja obseza tri razdelke: Domača dela, — klavzurna (pod nadzorom pisana) dela, — ustna preskušnja. Člen XIX. — Domača dela. 1. Ako so izpolnjeni uveti pripuščenja, kakor jih postavlja čl. II., dâ pre-8kusna komisija kandidatu naloge, da jih domâ obdeluje. Naloge kandidatu na dom dane naj obsezajo posebne predmete preskušc-Vai\ja takč, da mu se proži prilika, izkazati sposobnost znanstvenega dela in *eQieljito8t svojih strokovnih znanosti. Kandidati, kateri hočejo biti usposobljeni za učenje klasične filologije, naj eno teh nalog latinski zdelajo. Kandidati za kak deželni jezik naj domačo nalogo, ali, kjer tako bolje kaže, vsaj klavzurno nalogo v dotičnem deželnem jeziku zdelajo. 2. Za določbo, po koliko domačih nalog prihaja na eno strokovno skupin0 (čl. VI), veljajo naslednja načela: Za vsako glavno stroko naj se po ena domača naloga daje. Iz postranskih strok, katere spadajo v eno skupino (ölen VI), naj se spl°b samo po ena domača naloga daje; pri učnem jeziku ne bodi je nikdar, nasproti se ista pri drugih jezikih, pri matematiki in zemljepisu (čl. VI, 1, k) nikdar n0 odpušča. Naloga domača iz klasične filologije kot postranske stroke, obseza grško sno? (temo), katero je v latinskem jeziku obdelati. 3. Poleg tega se vsakemu kandidatu dâ ena naloga splošnejše filozofsko; pedagogiČne ali didaktične vsebine, da jo doma obdeluje, s čimer mu se proži prilika, razodeti, koliko si je v podlogo potrebne filozofske omike pridobil, z druge strani pokazati, da je zvezo, katera biva med njegovimi predmeti in na' menom splošnega obrazovanja, prav shvatil ter uspešno premišljal o tem, kako jih je v šoli obravnavati. 4. Da zdela domače naloge, dovoljuje se preskuševancu po tri mesece časa za vsako nalogo. Ako kandidat pred iztekom te dobe za podaljšbo poprosi, sme mu jo preskusna komisija raztegniti Še na enkrat toliko največ. 5. Zdelujoč domače naloge sme kandidat ne samo rabiti slovstvena poma' gala, za katera vé, temuč je od njega zahtevati, da poznâ, kolikor je potreba, slovstvo tega predmeta. Kandidat ima torej dolžnost, ne samo na čelu vsakega zdelka postaviti natančno kazalo pomagal, katera je sosebno porabil, temuč tudi v samem sestavku taka dela vestno imenovati na onih mestih, kjer se je katerega poslužil. Naposled naj pridodâ pismeno izjavo, da je vpoloženi zdelek on san1 spisal ter da se razven povedanih virov in pomočkov ni posluževal ničesar. 6. Ako preskuŠevanec ob enem z opisom svojega življenja predloži kak° svoje delo, katero je uže po tisku na svetlo prišlo, ali kako doktorsko disertacij0» prepušča se preskusni komisiji, hoče li vzeti to namesto preskusnega domačeg3 dela ter ko tako presoditi, ali pa držati se zahtevov, kakor jih sicer zako° postavlja. 7. Vpodana dela odkaže ravnatelj dotičnim strokovnim preskusnikom, da oddadö svoj razsodek. Vsakemu komisijskemu udu je na voljo, ter sme v urad°' valnici ravnateljevi v domača dela sam pogledati. Pri presojevanji treba je gledati takd na samostalnost v obdelovanji in °a temeljitost znanosti, ustrezajočo zahtevom členov VIII—XVIII, kakor tudi na jasnost v mislih in v razložbi in pa na stilistično brezpogrešnost in okretnost Gledé sestavka v latinskem jeziku prim. čl. VIII. Presojevalcu didaktično-pedagogičnega domačega dela (gori točka 3) j° voljo, razgovarjati se o tem delu s kandidatom v stiku z ustno preskušnjo. VsehJ» kadar si takšen razgovor pridrži, mora on — oddajoč pismeno razsodilo o ka°' •jidatovem zdelku — to s primernim pristavkom izjaviti. Kandidatu je ta pri-rzek na znanje dati v vabilu h klavzurni preskušnji in k ustni preskušnji. Značajilnemu mnenju o vrednosti kandidatovih zdelkov treba je pridjati do-°Ceno izrecilo, je li delo dovoljno v to, da sme kandidat preskušnjo nadaljevati v tistem obsegu (glavna ali postranska stroka), kakor ga vzglasilo v mislih ima. 8. Kadar ta pismena dela uže dovolj pričajo, da kandidat zakonitim zahte-'rom ne ustreza, to naj ga preskusna komisija z golim priobčilom, in samo ako .izrečno za to prosil, s podeljeno pravo svedočbo od nadaljevanja preskuŠnje 'zkljugi jn na nekj določeni čas (čl. XXII) zavrne, kar je treba uradno na znanje ah ostalim preskusnim komisijam po državi in pa kralj, hrvatski gimnazijalni Preskusni (izpitni) komisiji v Zagrebu. Kadar se o domačih delih najde, da neki del zadostuje a drug del ne gostuje, naj preskusna komisija ob enem z reprobacijo razloči o tem, bode li a"didatu iz vseh ali samo iz posamičnih preskusnih strok nove domače naloge °k iz. katere je bila vzeta domača naloga, a nasproti eno po deset ur p0 ril&° ukovino. Na stroko zemljepisa, katera spremlja zgodovino, prihaja ena pet ur trpeča klavzurna preskuŠnja. p • prirodopis veljâ to določilo, da se klavzurna preskušnja tiče tistih dveh 0dnih kraljestev, o katerih ni bilo govorjenja pri domači nalogi. Kemikom je namesto klavzurnega dela izvajati popolne analize v laborato- (XVIII). 3. Ker se naloge določajo z ozirom na čas, ki je kandidatu odmerjen, in na to, da nima nobenih pomagal, treba je zahtevati ista jasnost mislî in njihove raz-ložbe, kakor pri domačih delih, vendar, kar se stilistične oblike tiče, sme se mu zarad kratkosti časa kaj malega izpregledati. Filologi naj zdelajo eno klavzurno nalogo latinski, a kandidati za učiteljstvo novih jezikov po eno v vsakem teh jezikov, ne rabeč slovarja niti slovnice. 4. Za presojevanje klavzurnih del veljajo ista določila, kakor za domača pismenavdela, zlasti tudi z ozirom na zavračanje, ako bi delo ne bilo zadosti dobro. (Čl. XIX, 7. 8.) Preskuševalec ima dolžnost, svoj razsodek o klavzurnem delu priobčiti ravnatelju pred dnevom, kateri je postavljen za ustno'preskušnjo, in samo tedaj, če seje našlo, da vsa kandidatova klavzurna dela zadostujejo, sme biti ustna pre' skušnja. v 5. Število kandidatov, kolikor se jih sme zediniti v eno klavzurno pre-skušnjo, zavisno je od tega, koliko jih je moči istodobno s polno varnostjo nadzirati. Ölen XXI. — Ustna preskušnja. 1. Ustna preskušnja veljâ v prvi vrsti onim predmetom, za katere bi kan' didat rad dobil učiteljsko usposobljenje, in nje namen je, v rečenih predmetih p°' sledek ali izhod poprejšnjih stadijev preskušnje dopolniti in zagotoviti. Poleg tega treba je preskuŠevati vse kandidate iz nemškega in učnega jezika (čl. V) i’1 kandidate filoloŠkege predela še tudi iz grške in rimske zgodovine (čl. VIII), kandidate zgodovinsko-zemljepisnega predela in pa kandidate podpadajoče izimnena» določilu člena VI, 4 iz filologi je v takem obsegu, kakor je gori (čl. X in VI, 4) določen. Iz omenjenih predmetov naj preskušavajo dotični strokovnjaki komisija namreč udje za nemščino, za učni jezik, zgodovino, filologijo. 2. Ako kateri kandidat, zadobivši uže polno odobrenje (aprobacijo), pozneje želi doseči tudi usposobljenje, da bi se v pouku posluževal kakega drugega jezika, katerega si ni bil prvotno izvolil, mora se, — ako ni poprej vsaj enega klavzurnega dela iz tega drugega jezika oddal, — pred ustno preskušnjo (točka 1) še podvreči tri ure trpeči klavzurni preskušnji. V njej mora kandid»* ali kako nalogo, ki se tiče njegovih učnih strok, svobodno obdelati ali pa nek»' tera mesta iz učnih knjig za te stroke prevesti. 3. Preskuševalnim komisijam pristoji, dva preskuševanca v istem času ustno preskuševati, vendar samo tedaj, kadar oba učiteljskega usposobljenja za isti učn1 predel iščeta. Kjer je koli mogoče, naj se kandidati vsak posamič preskušujejo. 4. Pri ustni preskušnji mora preskusne komisije ravnatelj brez prestani^ in razven njega morata vsegdar najmanj po dva druga uda pričujoča bit*-O vsaki ustni preskušnji pisati je ipisnik, in sicer, kadar se po dva oh enetf1 preskušata, za vsakega preskuševanca poseben. 5. Preskusnim komisijam je na voljo narediti, da bode ustna preskušnja Javna v toliko, da se vstop dovoli vsakemu, kdor prinese od prvosednika prejeto na njegovo ime slovočo vstopnico. Glen XXII. — Razloka, je li preskuševanec prestal preskušnjo. 1. Ko so vsi deli preskušnje dokončani, razločajo tisti komisijski udje, ka-*er’ so kandidata preskuševali, v seji, ki jo za tega delj v najkrajšem roku imajo, Da podlogi razsodkov izrečenih o vsakem posameznem delu, je li preskuševanec Prestal preskušnjo ali ni. Ta razloka, ako je treba z nagibi (motivi) vred, naj se Pridodâ zapisniku o ustni preskušnji (čl. XXI, 4). Vzema naj se, da je preskušnja prestana, če je preskuševanec zadostil zahte-v°m Členov IV—XVIII za vsak izmed predmetov, spadajočih v njegov pre-skusni predel (okrog.) V nobenem delu preskušnje ne sme se izvrstna storitev v enem predmetu jemati kot nadomestilo za nedostatke v kakem drugem. Zoper predlog posebnega preskuševalca ne sme izreči se usposobljenje. lcer razloča pri enako razdeljenih glasih prvosednikov glas. Razloka se priobči kandidatu neposrednje po tem, ko je bila storjena. 2. Kadar to, kar je znanstva preskuševanec z deli svojimi pokazal, zakoni-1111 zahtevom ne ustreza, a je ob enem moči iz njih upati, da on — dalje učeč 8e to vendar doseže, naj ga preskusna komisija — podelivši mu izrazito sve- °cbo o tem, kako se je sè svojimi deli obnesel — za zdaj zavrne in ob enem °loči mu čas, ki vsekakor mora poteči, predno se sme vnovič za preskušnjo pri aki preskusni komisiji oglasiti. Če je kdo bil zavrnen, ne sme praviloma povaljati preskušnje, dokler ne poteče leto dni in samo v slučajih ozira vrednih 8Dle jo izimno uže ponoviti, ko preteče pol leta. .. Kandidati, kateri bi pri vnovični preskušnji ne obstali, naj se samo z dovo-.J^jem ministerstva za bogočastje in uk k nadaljšnji preskušnji pripuščajo. ^ tretje ponavljati preskušnjo ni dopuščeno. Kadar koli se kdo zavrne, treba je Uradno na znanje dati ostalim preskusnim komisijam v državi in pa kraljev- 0 hrvatski gimnazijalni preskusni komisiji v Zagrebu. . 3. Kadar se kandidat vsled ustne preskušnje zavrača, tedaj preskusna ko- Vija precej razloči, bode li mu preskušnjo iz vseh ali samo iz nekih in katerih Poskusnih strok ponoviti, dalje, če se mu ob ponavljanji preskušnje ima do-,.h kaka polakšica tako, da mu ne bode treba nikakih domačih nalog zdelovati 1 da mu bode samo nekatere treba. Preskušnja klavzurna in pa ustna ne od-PuŠča 8e nikakor. 4. Ako jc naposled znanstvena omika, ki jo je preskuševanec pokazal, tako Vostna, da še upati ni, da bi mogel, kar mu manjka, dalje učeč se dotegniti, ^aJ preskusna komisija s svedočbo, katera to razloko z razlogi dotrjuje, presku-evanca na ravnost zavrne, ne dopuščajo mu, preskušnjo pozneje ponoviti, in to ^ adno na znanje dâ ostalim preskusnim komisijam v državi in pa kraljevsko-.ryatski gimnazijalni preskusni komisiji v Zagrebu; preskuševancu v takem slu-J1 pristoji utcčaj na učno ministerstvo. t8l°*ool,oh.) 10 5. Ako kateri kandidat za učiteljstvo klasične filologije zakonitim zahtevom iz latinščine in grščine sicer zadovolji, a pri ustni preskušnji iz grške in rimske zgodovine ne ustreže temu, kar propis (čl. VIII, 2) veleva; takisto tudi, ako kateri kandidat za učiteljstvo zgodovine in zemljepisa, ko mu se preskušnja iz teh strok ugodno izide, ali kak izimnim določilom (čl. VI, 4) podpadajoč kandidat pri ustni preskušnji ne izkaže znanja iz latinskega ali grškega jezika v meri, kakor zakon zahteva (čl. X a, odnosno VI, 4) ; takisto naposled, ako kateri kandidat ne ustreza zgoli splošnim zahtevom, ki mu jih je izpolniti v oziru na njegov učni jezik (čl. V, odstavek 2) — naj se mu svedočba o odobrenji ne izdâ dotle, dokler v novični ustni preskušnji ne dotegne, kar mu manjka. V času med teni ne more se o kandidatu dajati nikaka druga dopoved nego ta, da se še bavi s preskušnjo. Člen XXIII. — Vsebina svedočbe. 1. Svedočba o preskušnji, katero naj podpišejo preskusne komisije ravnatelj in preskuševalca glavnih strok (ali ko bi ta zarad kakega zadržka ne mogla; dva druga uda komisije), obseza: a) popolno rodovnico (nacijonale) preskuŠevančevo : ime, kraj, dan in leto rojstva, vera, učilnica, vseučilišče (tehnična visoka šola), omemba izpričeb o udeležbi semeniščnih vaj, odnosno praktičnih del v zavodih in laboratorijih (čl. II, 2 b, odstavek 3, 4, 5), kake odobrujoče ali zavračajoče svedočbe preskusnih komisij, katere bi bil poprej prejel; b) predmete domačega in klavzumega dela, po tem vseskupne ustne pre-skušnje, z razsodki vred, ki so bili izrečeni o slednjem teh del; c) naposled skupno razsodilo komisije, je li kandidat bil spoznan, da je sposoben za učitelja ali ne; in v prvem slučaji, za katere predmete, do katerega gimnazijskega ali realno-šolskega razreda (glavna ali postranska stroka); v katerem učnem jeziku. Ako kdo želi usposobljenje, posluževati se pfl poučevanji več nego enega samega jezika, to naj se svedočba izraža o vsakem izmed teh jezikov. Kadar se kandidatu ne prizna učiteljska sposobnost, treba je pristaviti opomnjo, doklej je zavrnen ali pa da je zavrnen za vselej. Ker so stopinje usposobljenja, katero je kdo dosegel, poočitene v besedil11 svedočbe same, naj se odobrenje (aprobacija) na konci iste zgoli brez vsakega nadaljšnjega pristavka izreka tak<5, da se torej z nobenim uvetom ali pridržkom neomejuje niti s kako odlikujočo besedo za katero koli stopinjo določa. 2. Kadar je preskuševanec prestal preskušnjo, bodi za nižje bodi za višje razrede, ima pravico, prositi še za nadaljšnjo preskušnjo, da bi svojo učiteljska usposobljenje raztegnil na višje razrede ali pa da bi zadobil usposobljenje, učit' še druge kake predmete, ako je preskusno komisijo, kakor je povedano (v čl. I1» 2, d), prepričal, da se jih je učil, kolikor je treba. Novo preskušnjo je opraviti p° vseh delih (stadijih). Člen XXIV. — Moč svedočbe. 1. Svedočba, da je preskuševanec preskušnjo popolnem prestal, daje mu ^ajpred pravico, opraviti poskusno leto (prim. čl. XXV) na kakem učilišči (guunaziji, realki), na katerem veljâ tist učni jezik, kakor je kandidat bil za-nj 0(lobren, in ga po tem usposobuje, biti nameščen na gimnazijah ali realkah omejene vrste, ako so popolnem izpolnjeni uveti, kakor so za vsak predel ali °kr°g preskusnih predmetov postavljeni. 2. Veljavnost svedočbe mine, če kandidat v prvih petih letih ne stopi v poskusno prakso, kakor tudi kadar se učiteljevanje v kaki javni šoli na več nego pet iet prekine. Veljavnost je moči obnoviti z izkazom, daje dotičnik ves ta čas znanstveno a^i didaktično delal. To je izkazovati pred kako preskusno komisijo, katera, če ®ajde, da je izkaz zadosten, prej izdani svedočbi opomnjo pripiše ter z njo 'zJavi, da bode še dalje veljavna. Ako se to neizkaže ali če izkaz ni zadosten, treba je preskušnjo ponoviti, pri čemer mu je moči domača dela odpustiti, a klav-Z|trna dela ali pa ustna preskuŠnja ne morejo se nikdar spregledati. Poskusnega leta ni treba ponavljati. Člen XXV. — Poskusno leto. 1. Prestavši preskušnjo mora si vsak kandidat leto dni na kakem gimnaziji n kaki realki delo vzeti, da tu svojo učiteljsko sposobnost praktično izuri. 2. Poskusno leto sme se prestajati samo na takem učilišči (gimnaziji 11 realki), ki je istovrstno z učiliščem, za katero je kandidat znanstveno uspo- s°bljen. . Kandidat si sme sam izbrati kronovino za to, a učilišče mu določa deželno ',°*8ko oblastvo izbrane kronovine. To oblastvo gledaj pred vsem drugim na pe-^agogičen namen poskusnega leta — praktično izurjenje kandidata —; samo ^Uûogredno moči se je ozirati na potrebe posamičnih učilišč in na pravične kan-1(latove želje. 3. Poskusni kandidat podvrže se posebni strokovnjaški voditvi enega izmed Profesorjev. Enemu in istemu profesorju se ne sme istodobno odkazovati po več ne£° dva kandidata. 4. V prvem poluletji poskusnega leta biva kandidat od začetka kot gost Pričujoč v šoli, kadar poučuje profesor voditelj mu, ako je moči in po sprevidu ravnatelja, tudi pri drugih učiteljih, kadar učč, na to se on o posamičnih šolskih ^rah v pričo in pod nadzorom profesorja voditelja sam pouka udeležuje in to ^toliko razredih, kolikor je mogoče. Kakor je on dolžan držati se pri tem pro- 8°rjevega napotovanja, tako se mora tudi le-ta med šolskimi urami ogibati 8e&a> kar bi utegnilo kandidatovi veljavi v oččh učencev kvaro delati. 5. Zunaj šolskega časa naj se v obojem poluletji profesor in kandidat to j* *hkoma to praviloma — recimo vsak teden po enkrat — pogovarjata o kakih slr'u dolskega življenja, kakor prihaja kateri na dan, o tem, kar se je v šol- Urah obravnavalo, in kar bi potlej imelo najpred na vrsto priti, o metodič- nem obdelovanji posamičnih oddelkov predmeta z ozirom na stopinjo ukovno, ° celi učilni nalogi, kako bi jo po učnem črteži in z ozirom na učni čas bilo razdeliti, o tem, kako je osnovati zbirke učil in kako postopati z njimi, o strahovalnem redu (disciplini) v šoli, o šolskem slovstvu dotičnega predmeta, o znamenitih pe' dagogično-didaktičnih razpravah, sosebno tudi o ustrojnem Črteži gimnazij (i° realnih šol) in kar je tacega k stvari spadajočega več, in po okolnostih naj se takšne reči tudi pismeno zdelujejo. Ravnatelj naj se od časa do časa sam na svoje oči prepriča, kako profesor kandidata posebej poti in vodi, in če v tem postopa, kakor je v redu. 6. UčiliŠčni ravnatelj ima pravico — skrbno pazeč na koristi (interese) učilišča — v drugem poluletji poskusnega časa kandidatu izročiti samostalno p°' učevanje v kakem razredu — vendar takö, da kandidat ne pride svojemu voditelju popolnem iz rok in oči, temuč da sosebno, kar se tiče semestralne klasifikacije) stoji pod njegovim prigledom za to, da se ohrani za oba semestra enakost v preso-jevanji tega, kar so učenci znanja pokazali. Ako vendar posebne težkoče, ki bi vladale pri tistem učilišči, branijo poučevanje razdeliti med več učiteljev, nego jib pravilno biva, to naj se, zlasti kadar je več poskusnih kandidatov in ne en sam, tudi v drugem poluletji ostaja pri tisti delavnosti kandidatovi, kakeršna ima mesto proti koncu prvega. (Glej točko 4.) Ako je pa potreba več namestnikov, nego premore učiteljski zbor (kole* gij), sme se vsak kandidat, kateri je brez dvojbe sposoben v to, tudi za več neg0 en razred uporabljati. Tudi vtem slučaji ima oni profesor, kateremu je kandidat izročen, da ga napotuje, le-temu kot svétnik in vodnik v pomoč biti. Sploh bode si ves učiteljski zbor štel v dolžnost do svoje šole in do svojega učiteljskega sodruga, olajšati in utrditi kandidatu stanje na učilišči, vladaje se do njega takö, kakor je navada med tovariši. 7. Y drugem je poskusni kandidat takö kakor vsak nameščeni učitelj dolžan, poslušno izpolnjevati določila občnih šolskih zakonov in posebnega šolskega reda njegovega učilišča, kakor tudi ukazila ravnateljeva, zlasti naj hodi pravilo0 v učiteljske konferencije ter ima v njih, čim samostalno poučuje, dolžnost in pra' vico oddajati svoj glas o tem, koliko znanja učenci v njegovem predmetu in oje' govih šolskih urah pokazujejo in kakšno je njih nravno vedenje, in sicer tak° v tečaji šolskega leta, kakor tudi kadar gre za vprašanje o premeščaji in klasi' fikaciji. V vseh drugih slučajih ima kandidat v zboru samo posvetovalen glas. 8. Ako bi didaktični ali pedagogični pogreški poskusnega kandidata pretih kako kvaro učilišču, pri katerem ima delo ali če se sicer takö vede, da bi se tega bati bilo, tedaj ima ravnatelj pravico, v nujnih slučajih precej delavnosti kandi' datovi na njegovem učilišči konec storiti. O tem naj zasliši mnenje učiteljstva, a potlej po svojem uverjenji razloči in če kandidata odpusti, mora to precej p°r°' čiti nadstoječemu deželnemu šolskemu oblastvu ter priložiti zapisnik o mneu.fi učiteljstva. To oblastvo bode po tem, kakerŠni so razlogi, vsled katerih je bn kandidat odpravljen, ali poslalo ga s primernimi napotili na kako drugo učilišč®’ nadaljevat svoje poskusno leto, ali pa, ako bi tako treba bilo, nasvetovalo, min1' sterstvu, da bi bil za vsegdar zavrnen od učiteljstva. 9. Po izteku poskusnega leta naj ravnatelj, kakor stvar nanese, posvet0' vavši se s profesorjem voditeljem ali z razrednimi učitelji onih razredov, kjer je P°skusni kandidat morebiti delo imel, izdâ mu svedočbo, katero podpise on in Pa omenjeni profesor ali pa ti razredni učitelji. Y tej svedočbi je povedati, .®no je bilo kandidatovo delovanje, odnosno katere predmete in v katerih raz-redih je kandidat bodi samo po kateri krat bodi samostalno učil, ter odkrito pre-®oditi, koliko spretnost v poučevanji in v vzdrževanji strahu in reda je pokazal. n prepisek te svedočbe naj se pridene letnemu poročilu, katero je o učilišči po-atu Stoprv s to svedočbo zadobiva kandidat popolno usposobljenje, biti na-®msčen za rednega učitelja. 10. Kar je kandidat v poskusnem letu delal, daje mu samo tedaj pravico zahtevati nagrado (remuneracijo) za učenje, ako je čez šest ur na teden poučeval. tem slučaji sme ravnatelj pri deželnem šolskem oblastvu nasvetovati neko nagrado. Člen XXVI. — Pristojbine. Vsak kandidat, kateri se je vzglasil za preskušnjo iz katerega v členu VI Estetih strokovnih predelov, dolžan je, ko dobode pripuščenje k preskušnji, pet-lajst goldinarjev, in kadar je povabljen k klavzurnim delom (odnosno k ustni Pfeskusnjij, tudi petnajst, torej vsega trideset goldinarjev prekusnine ali odred-1Qe (takse) za preskušnjo opraviti. Ista odredbina veljâ tudi za slučaj, ko se kandidat ob enem podvrže pre-skušnji iz takšnega strokovnega predela in iz predmeta, kateri spada v kako drugo skupino. Za vsako dopolnilno ali razširjalno preskušnjo opraviti je po dvajset goldi-karjev odredbine, ki se plačuje v dveh enakih delih. Kandidati, kateri uže imajo učiteljsko usposobljenje, ter se podvržejo na-"a‘jŠnji preskušnji samo za to, da bi smeli učiti tudi v katerem drugem učnem Jeziku in ne samo v onem, katerega so si bili prvotno izvolili, plačujejo po deset §°ldinarjev preskusnine. Tu gori postavljene odredbine morajo se o ponavljanji preskušnjo vnovič °Praviti. , Takisto je tudi prvi del odrebine vnovič vplačati tedaj, kadar se kandidatu ^°pU8ti, preskušnjo, katero je pri eni preskusni komisiji začel, pri drugi nadevati. Člen XXVII. — Opravljanje poslov. 1. Vse preskusne komisije stojé neposrednje pod ministerstvom za bogo-astje in uk. ^ 2. Preskusne komisije ravnatelj dopisuje ministerstvu in kandidatom ter rani spise preskusne komisije v redu, kakor ta posel zahteva. 3. Ti spisi so : a) splošni, ki obsezajo splošne ukaze ministerstva na vprašanja preskusne komisije, in podobni ; v osobni spisi. .. Za vsakega kandidata, kateri se podvrže preskušnji pred preskusno komi-J°) osnuje se poseben spis, kateri mora obsezati: prošnjo kandidatovo z omembo (SlOTl svedoöeb in njihove vsebine, njegovo življenje, kake razloke ministerstva, če je bila dvojba ima li se kandidat pripustiti k preskušnji, dopise preskusne komisije kandidatu, njegova pismena dela, razsodilo preskusne komisije o pismenih delih» zapisnik o ustni preskušnji in o končnem posvetovanji preskusne komisije, sve* dočbo, katera se mu je dala. 4. Izmed osobnih spisov treba je o konci vsakega šolskega leta učnemu ministerstvu na pregled pošiljati samo tiste, katere bi posebej zahtevalo. \ XXVIII. — Prehodna določila. 1. Za kandidate, kateri so se bili uže doučili, predno je izdan ta propis 0 preskušnjah, ostane v veljavnosti (prejšnje) triletje. 2. Tisti, kateri v šolskem letu 1883/84 triletje dovršijo, bodo do konca šob skega leta 1884/85 imeli pravico, vzglašati se k preskušnji po pravilih dosle) veljajočih. 3. Po šolskem letu 1886/87 bode se novi propis o preskušnjah brez izimk» uporabljal. Conrad s. r.