Letnik XXX št. 9 december 1983 GMMOD0E Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Srečno novo leto Iz temeljnih organizacij Načrti in želje ob novem letu Ob izteku leta, ki je bilo vse prej kot lahko in enostavno za Cinkarno, smo direktorjem devetih temeljnih organizacij zastavili enaka vprašanja: Kako se za njihovo tozd končuje leto 1983, s čim so zadovoljni, katerih uspehov se veselijo, s katerimi problemi so se najbolj ubadali in mučili, in nazadnje, kakšni so njihovi načrti in želje, ki kot je za želje značilno - segajo malo dlje od načrtov za leto, ki prihaja. Pred nami je težko leto V začetku leta 1983 smo nekako s strahom razmišljali, kaj vse nam bo prineslo. Z vseh strani so padale ocene, da ne bo lahko leto, da bo celo prelomno v smislu naših stabilizacijskih prizadevanj. Spoprijemati smo se morali s številnimi problemi kot je inflacija, težave z uvozom, pomanjkanje domačih surovin. Kljub vsem tegobam, pa smo ga zaključili še kar uspešno, saj smo dosegli celo rahlo povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Tudi izvoz na konvertibilno področje je nad lanskoletnim. Žal nam je lahko predvsem, da nismo dosegli ekonomskega ravnovesja v našem gospodarstvu. To pomeni za nas v prihodnjem letu srečevanje z negativnimi pojavi jugoslovanskega gospodarskega razvoja osemdesetih let. Vse to seveda ne pomeni, da bi bil naš optimizem enako velik, kot je bil mogoče leto poprej. Saj nenehno zaostrovanje pogojev gospodarjenja pusti svoje sledove. Res pa je tudi, da smo v letu 1983 prišli do novih spoznanj, kako se moramo obnašati v prihodnje, da bomo s čim večjo gotovostjo enako uspešno gospodarili kot do sedaj. Zavedati se moramo predvsem tega, da je uspeh v največji meri odvisen od nas samih. V letošnjem letu smo bili deležni znatno manjše družbene podpore kot doslej. To je zelo negativno vplivalo na nekatere naše proizvodne programe, ni pa to omajalo delovne organizacije kot celote. To nam da tudi vedeti, da bo v prihodnje enotnost kolektiva še v večji meri vplivala na naše rezultate, zato jo moramo Kot takšno negovati še bolj. V zadnjem obdobju smo večkrat nervozno in neučakano reagirali na probleme, ki so nesporno še prisotni v naši delovni organizaciji. Prav je, da v prihodnje, mogoče še bolj energično, zahtevamo odpravo vseh napak, vendar mora biti način, ki se ga pri tem poslužujemo takšen, da ne bo škodoval našim interesom, to je proizvodnim rezultatom. Zavedati se namreč moramo, da za vse naše notranje napake in spodrsljaje ne bomo mogli bremeniti kupcev naših proizvodov, kajti naš cilj je še vedno nenehno povečevanje izvoza, svetovni trg pa zahteva kakovosten in cenen proizvod. V boju za čimbolj dosledno izpolnjevanje nalog moramo biti neizprosni. Prepričani smo lahko, da pretežna večina izpolnjuje zadane naloge, da tisti, ki ustvarjajo nemir in nerazpoloženje predstavljajo manjšino. Je pa tudi res, da je lažje sejati razdor, nerazpoloženje in nedelo, kot pa se zavzemati za disciplino, večjo produktivnost, odgovornost itd. Ob vstopu v Novo leto 1984 si ne delajmo iluzij, da bo lahko, prav gotovo bo od nas vseh zahtevalo še večje napore kot doslej, toda cin kar niški delavec je znal premagovati težje položaje, kot je sedanji, vredno se je boriti za vse to kar že imamo, predvsem pa za tisto kar bi si vsi želeli imeti. To pa bomo lahko dosegli edino z delom. Maks Bastl Vsi direktorji TOZD Cinkarne, so se odzvali povabilu uredništva, da podajo svoja gledanja na poslovno dogajanje 1984 letu. S tovrstnimi članki se bomo še pojavljali v našem glasilu, saj predstavljajo pomemben element dobrega medsebojnega obveščanja in spoznavanja problemov v posameznih okoljih. Uredništvo Cinkarnarja je želelo, da so ti prispevki maksimalno usmerjeni v delo, poslovanje, in pričakovanje OZD, zato je bilo potrebno posamezne prispevke nekoliko korigirati, še posebej pa tiste, ki so v zelo skrčeni obliki poskušali opredeliti nekatera vprašanja, ki zadevajo širša področja in bi povzročilo pri posameznih bralcih lahko tudi napačno predstavljanje in razumevanje. Ker si ob prihodu v novo leto vsi želimo izraziti najboljše želje drug drugemu je prav, da različne dileme in vprašanja, ki se pojavljajo, rešujemo preko ustreznih institucij (DPO, samoupravni organi itd), v naših načrtovanjih in željah pa nekoliko omilimo težave, s katerimi se bomo nedvomno tudi v prihodnjem letu srečevali. Večati izvoz V letu 1983 smo v naši temeljni organizaciji v zaostrenih gospodarskih pogojih sorazmerno dobro gospodarili. Kljub občasnemu pomanjkanju surovin, predvsem vseh vrst cinka in v začetku leta elementarnega žvepla, računamo, da bomo v tem letu dvignili fizični obseg proizvodnje za preko 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Največjo rast proizvodnje smo dosegli pri žlebovih in ceveh, žveplovi kislini, samotnih dimnih tuljavah in priključkih, čašicah in žici. Računamo, da bo Metalurgija udeležena v proizvodnji Cinkarne z okoli 40 odstotki. V obdobju januar - oktober smo ustvarili prihodek, ki je za 14 odstotkov večji kot je bil planiran za to obdobje. Takšna rast je posledica višje produktivnosti. ekonomičnosti in do-hodkovnosti. Udeležba dohodka v celotnem prihodku je ostala nespremenjena. Računamo, da bodo takšni rezultati tudi v zadnjih dveh mesecih tega leta. Glede na enako obdobje preteklega leta je bil skupni izvoz dosežen z indeksom 109, konvertibilni pa z indeksom 126 odstotkov. V letošnjem letu smo se v naši temeljni organizaciji največ ukvarjali z obema novima obratoma »S« kislino in novo valjarno. Na »S« kislini smo sicer hitro ujeli tehnologijo, tako da le-ta obratuje brez večjih problemov. Tudi v novi valjarni je bil velik napredek, saj bomo v letošnjem letu proizvedli preko 2.000 t pločevine, ki smo jo izvozili v glavnem na zahodno tržišče. Poleg tega smo proizvedli tudi že večje količine »Cinkotit« pločevine, kije bila testirana v Zahodni Nemčiji- Ugotovljeno je bilo, da je kvaliteta enaka pločevini, ki jo proizvajajo v zahodnih državah- Tako imamo za prihodnje leto predvideno, da bomo poleg ostalih proizvodov izvozili preko 3.000 t »Cinkotit« pločevine- Tudi v prihodnjem letu planiramo rast proizvodnje- Večja proizvodnja je predvidena pri žveplovi kislini, cinkovi pločevini, povečana bo količina zamaka, proizvajati bomo pričeli tudi mikrocink plošče za potrebe tozda Grafike. Vendar moramo tu- di v prihodnjem letu računati s težavami pri preskrbi s surovinami. Zato moramo skrbeti za čim večji izvoz na konvertibilno področje, da bomo lahko nabavili del surovin tudi iz tega področja. V posameznih obratih naše tozd pa bo v prihodnjem letu potrebno izvesti naslednje: V keramiki moramo povečati proizvodnjo tuljav in priključkov. Ukiniti moramo uporabo generatorskega plina in še zadnjo peč preurediti na zemeljski plin v stari valjarni, skrbeti za polno izkoriščanje naprav talil-no-vlivalnega dela. Se vedno proizvajati cinkovo pločevino iz mešanega cinka. V novi valjarni moramo doseči planirano proizvodnjo »Cinkotit« pločevine in izboljšati tehnološki izkoristek. Osvojiti moramo proizvodnjo mikrocinka. V čašicah, žle-barni in žičarni skrbeti za polno izkoriščenost obstoječih delovnih naprav. V cinkovem prahu je potrebno izboljšati izkoristek in doseči največjo obratovalno dobo kolone. V obratu sekundarne proizvodnje cinka moramo povečati proizvodnjo in izkoristek metala iz cinkovih odpadnih surovin. Pri proizvodnji žveplove kisline je potrebno ukreniti vse, da bi ferosulfatna in piritna linija čim bolj nemoteno obratovali. »S« kislina pa zaradi svoje fleksibilnosti obratuje v skladu z zalogami žvepla in možnostmi prodaje. Še več pozornosti moramo polagati ekologiji in se strogo držati tehnoloških navodil. V prihodnjem letu moramo obnoviti najbolj dotrajane naprave pirit-ne linije. Naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu bomo lahko uspešno razreševali samo z veliko zavzetostjo vseh zaposlenih, vsak na svojem delovnem področju, kar pa smo že v Metalurgiji tolikokrat dokazali. Na koncu želim vsem zaposlenim, in njihovim družinam srečno, zdravo novo leto 1984. Jože NARAKS Proizvajati s polno paro Leta 1980 je dvakrat zakasnila ladja z ilmenitom. Lani smo obzidovali peči. Letos pa nam je naprej zmanjkalo separana, nato pa še osnovne surovine. Ko pa je spet kazalo na bolje, nam jo je zagodla peč, leto in pol po obnovitvi obzidave. Zgodovina se ponavlja. Navidez je zadeva nedolžna, zlasti še, ker izpad proizvodnje ne bo prehudo prizadel ustvarjenega dohodka. V resnici pa je stvar dosti bolj resna: učinkovala je kot šok, saj je prizadela dejavnost, ki ima zaradi širših cinkarniških interesov prednost pri zagotavljanju potrebnih deviz. Ljudje so bili najprej zbegani, nato pa so pričeli negodovati. Ne razumejo namreč, da deformacije v našem politično gospodarskem sistemu preprosto onemogočajo normalno poslovanje in da je treba celo izjave nekaterih naših najodgovornejših zveznih funkcionarjev jemati z rezervo. Kriza zaupanja se pojavlja na vseh ravneh in čutimo jo tudi v našem okolju. Toda vse vendar ni tako sivo-Letos npr. pričakujemo, da bomo postavili nov rekord v proizvodnji površinsko obdelanih tipov in s tem dvignili njihov delež v celotni proizvodnji na blizu 70 odstotkov, nazivno zmogljivost TS pa bomo presegli za polovico. Naši izvozni rezultati so dobri, dobro izpolnjujemo tudi naše obveznosti do dru-žabniške firme KLF iz Berlina. In vedno znova smo ponosni na našo preobrazbo, dejavnik, ki od leta 1980 dalje v pozitivnem smislu odločilno vpliva na poslovne rezultate celotne delovne organizacije. Najpomembnejši faktor v tem razvoju je bila 1979 uvedba sistema stimulativnega nagrajevanja- In ker vemo, da se da le s takšnim nagrajevanjem aktivirati rezerve, smo načelom merjenja dejanskega prispevka posvetili posebno skrb. Želeli bi jih predstaviti in uvesti čim prej in zaradi tega ta projekt zavzema ključno mesto v našem internem programu stabilizacije. In želje? Ni jih malo, pa tudi skromne niso vedno. Predvsem želimo, da bi bilo konec zmede in da bi v prihodnjem letu lahko razvili strategijo upanja, neko smotrno perspektivo za vsa prizadevanja in odpovedovanja, ki jih jemljemo nase. Želimo proizvajati s polno paro, želimo tudi, da bi končno pričeli z načrtovano intenzifika-cijo, ki edina zagotavlja dvig produktivnosti in s tem izboljša- nje osebnih dohodkov. Želimo, da bi našo perspektivo opredelili tudi na daljši rok. Toda najprej si zaželimo zdravja in miru, kajti to sta neprecenljivi vrednoti in če bosta zagotovljeni, nam delovnega elana zlepa ne bo zmanjkalo. Srečno! Vili RAZNOŽNIK Iskati nove proizvode V letu 1983 v naši temeljni organizaciji ne bomo dosegli vseh ciljev, ki smo sijih zastavili s planom. To velja v prvi vrsti za količinski obseg proizvodnje, saj bomo le z velikimi napori dosegli tolikšno proizvodnjo, kot prejšnje leto, planirali pa smo povečanje za 14 odstotkov. Celotni prihodek sicer ne ostaja za planiranim, vendar pa ostali podatki kažejo, da je temeljna organizacija v finančnem pogledu v izredno težkem položaju- Če gledamo rezultate v številkah, indeksih in odstotkih, res ne moremo biti najbolj zadovoljni, res pa je tudi, da je treba tako dobljeno sliko še dopolniti. Kemija Celje je namreč edina tozd v Cinkarni, ki v zadnjih letih ni izvedla nobene investicije, od katere bi sedaj lahko pričakovali izboljšanje položaja, vsi obrati pa so močno dotrajani in potrebni obnove. Ob upoštevanju splošnih gospodarskih pogojev in še posebno stanja, v kakršnem so naši obrati ugotavljamo, da so doseženi rezultati, zlasti na nekaterih področjih, več kot zadovoljivi. Z lepimi uspehi, dosti boljšimi kot leto poprej, se lahko pohvalimo na področju izvoza, saj predstavlja izvoz naše temeljne organizacije preko 20 odstotkov celotnega konvertibilnega izvoza v Cinkarni. Izvažamo nad 15 odstotkov celotne vrednosti naše proizvodnje in to izključno na konvertibilno področje. Izvoza nismo povečali samo vrednostno, ampak smo razširili tudi izbor izvoznih proizvodov. Cin-kovemu belilu, ki ga izvažamo že tradicionalno, se je letošnje leto pridružil v kar precejšnji količini še litopon, pri ostalih proizvodih pa je ostalo za sedaj le še pri manjših poskusih. Velik preobrat smo dosegli na področju uvoza. Odnos med konvertibilnim in klirinškim uvozom smo spremenili tako, da je delež konvertibilnega uvoza letos le še okoli 25 odstotkov v celotnem uvozu, leto poprej pa je znašal preko 64 odstotkov. Dosegli smo tudi ugodno pokrivanje uvoza z izvozom, zlasti če upoštevamo konvertibilne devize, saj smo jih dobili za naše proizvode skoraj trikrat več, kot pa smo jih porabili za uvoz surovin. Res pa je, da v nobenem obratu, pri nobeni od šestih skupin proizvodov, ni šlo brez težav. Pojavljale so se zaradi nerednih dobav surovin, pa tudi zaradi neustrezne kvalitete, vendar pa so bile najtežje zaradi dotrajanih strojev in naprav. Velika dotrajanost je tudi vzrok, da marsikje ne moremo več dosegati nominalnih zmogljivosti. Imeli smo množico zamisli o raznih malih rekonstrukcijah, adaptacijah in drobnih obratnih izboljšavah. Nekaj smo jih tudi uresničili, še več pa jih čaka za prihodnje leto, in za prihodnje obdobje. Kaj in kako torej v prihodnjem letu? Bolj uspešni bomo morali biti pri urejanju obstoječih obratov. Brez vlaganj v povečanje kapacitet in v nove proizvode ne moremo pričakovati večje proizvodnje. Povečanje proizvodnje pa je vsekakor naš cilj, zato bo treba pospešiti razvojno in investicijsko dejavnost za uresničenje ciljev, sprejetih v temeljih plana. Takoj pa bomo uresničili tudi nekatere zamisli in predloge o možnih manjših spremembah in dopolnitvah v obstoječi proizvodnji. To lahko da zelo hitre rezultate, ki sicer niso posebno veliki, vendar jih ne gre zanemarjati. Imamo vrsto proizvodov, ki so zanimivi ali zato, ker jih lahko izvažamo, ali ker so iz domačih in celo odpadnih surovin ali pa služijo kot surovina v proizvodnji hrane - zakaj jih ne bi proizvedli več in bolje? Brez naporov gotovo ne bo šlo, leto kije pred nami nikakor ne bo lahko in prav v zaostrenih gospodarskih pogojih bo treba pokazati dosti iznajdljivosti in zavzetosti. Poskrbeti pa bomo morali, da bo ta zavzetost tudi primerno ocenjena in nagrajena. Jožica FARČNIK Pozornost razvoju Leto se izteka in čas je, da pregledamo naše delo v minulem letu ter si postavimo nove cilje za leto, ki prihaja. Poslovni rezultati naše temeljne organizacije so v letu 1983 zadovoljivi, kljub težavam s katerimi smo se srečevali vse leto in so značilne za celotno gospodarstvo, še posebej za grafično dejavnost, ki je močno vezana na uvoz repromaterialov, delež lastnega izvoza pa je sorazmerno majhen. Posledica tega je permanentno pomanjkanje surovin, neizkoriščenost obstoječih zmogljivosti in padanje produktivnosti. Ker se zavedamo, da je trdnost programov, ki so surovinsko neodvisni od uvoza ali izvozno usmerjeni največja, smo v minulem letu posvetili vso pozornost zamenjavi uvoženih surovin z domačimi. Rezultati kažejo, da smo naše delo pravilno zastavili, saj smo ob zmanjšanem uvozu surovin iz konvertibilnega področja tako glede na plan 1983 (67 odstotkov), kakor tudi na preteklo obdobje (84 odstotkov), dosegli fizični obseg proizvodnje, ki zaostaja za planiranim za 23 in 8 odstotkov za letom 1982. Vsekakor nismo izčrpali vseh možnosti, delo na zamenjavi surovin moramo v letu 1984 še intenzivirati in poiskati nove povezave z domačimi dobavitelji predvsem za surovine, katere so dosegljive na domačem tržišču, odstopajo pa v kvaliteti, kot je to primer pri litografski aluminijevi pločevini. Kljub temu, da vemo, da je perspektiva grafike le v povečanem lastnem izvozu, moramo posvetiti vso pozornost tudi povezovanju v reproverigi z našimi dobavitelji in kupci. V minulem letu se kažejo na tem področju pozitivni premiki, saj smo iz naslova povezovanja pokrili del potreb po surovinah in repromaterialih. Tudi pri izvozu smo dosegli boljše rezultate kot v letu 1982, čeprav planskih obveznosti nismo izpolnili. Raziskavi tujih tržišč bo potrebno v bodoče zaradi specifičnosti programa posvetiti več pozornosti, vsekakor pa zagotoviti strokovni kader, kajti izkušnje kažejo, da je prodaja grafičnega programa na konvertibilno področje preko trgovskih hiš nezadovoljiva. TOZD Grafika je v okviru Cinkarne mlada proizvodnja. V 16 letih načrtnega razvoja in vlaganja v proizvodnjo grafičnih repromaterialov je dosegla, kljub težkim pogojem gospodarjenja, hitro rast proizvodnje tako po fizičnem obsegu, kakor tudi po kvaliteti. Vsekakor se moramo za današnje stanje Grafike zahvaliti vsem dejavnikom v Cinkarni, predvsem pa se moramo zavedati, da je v pretežni meri plod lastnega znanja in da moramo to znanje še razvijati in dograjevati. Na osnovi pridobljenih izkušenj, sodelovanja vseh članov kolektiva, z doslednim uresničevanjem stabilizacijskega programa in srednjeročnega plana razvoja, bomo zastavljene cilje v letu 1984 uresničili, kljub morda še težjim pogojem poslovanja. Vsem članom kolektiva želim srečno in uspešno novo leto 1984. Stana BREGAR Varčevati z energijo Ko se ob prelomu leta kot temeljna organizacija skupnega pomena, ozremo nazaj, predvsem ugotavljamo skokovit porast stroškov porabljene energije v delovni organizaciji. Med letom smo doživljali povečanje cen zemeljskega plina (okoli 75 %), električne energije, pitne vode, premoga,... tako, da delež stroškov energije v končnem proizvodu že dolgo ni več manj pomemben. Soočamo se z visoko ceno in pomanjkanjem vseh energentov; od mazuta, preko pitne vode v Celju do električne energije. Zato so stalno prisotni pozivi k varčevanju, pa tudi izklapljanja, kot zadnji ukrep (električna energija). Varčevanje v prilagojeni obliki, moramo uveljaviti pri proizvodnji energije, preko prenosa energije vseh vrst do končnega porabnika. V letu 1984 želimo, da postane varčevanje z energijo zavestno ravnanje vsakega člana kolektiva, na njegovem vplivnem področju. V preteklem letu smo v delovni organizaciji z obratovanjem »S« kisline, z proizvodnjo tehnološke pare nadomestili znatne količine mazuta (preko 5000 t); k zmanjšanju porabe mazutaje^rrispeval tudi prehod na zemeljski plin, poraba tople vode iz hladilnega sistema »S«-kisline... V letu 1984 moramo nadaljevati z zadanimi nalogami stabilizacijskega programa, dokončno nadomestiti generatorski plin, zmanjšati ali pa nadomestiti porabo mazuta, izboljšati fazni faktor električne energije... Nalog in želja je veliko, pred nami pa je vse leto. Mihael BURNIK Vztrajati še naprej Poslovni rezultati tozd Veflon za leto 1983 kažejo, da je bila temeljna organizacija, kljub oteženim pogojem gospodarjenja, uspešna- Če bi delali v normalnih pogojih, doseženi rezultati ne bi bili nič posebnega, saj podobne rezultate ob drugih pogojih. dosegajo tudi nam podobni predelovalci. Morda so številke ugodne, vendar ne smemo pozabiti na težave, s katerimi smo se srečevali pri pridobivanju uvoznih surovin. Z deležem deviz, ki so jih odstopile tozd, smo pokrili približno tretjino naših letnih potreb. Ker smo hoteli delati in preživeti, smo ob pomoči drugih, uspeli pridobiti toliko uvoznih surovin, da smo lahko proizvajali in dosegli dokaj ugodne rezultate. Nenehno iskanje višjih nivojev predelave z uporabo najnovejših tehnologij in strojev, kvalitetne rešitve nerešljivih problemov, dogovarjanje s kupci tudi o vrednosti naših uslug, so bile osnova za vzpostavitev močnih in trajnih vezi z uporabniki našega znanja in dela in so bile pogoj za dosego takšnih rezultatov. Korektno delo je bila osnova za sklenitev nekaj samouprav- nih sporazumov o združevanju znanja, dela in sredstev s ciljem, da se dobi zadostna količina uvoznih surovin za našo predelavo in potrebne količine PTFE izdelkov in drugih naših uslug za potrošnike. Proizvodnja krogelne pipe metal - PTFE, oziroma kompletnega sistema za prenos jedkih tekočin, je za tuje in domače tržišče zelo zanimiva, izbrana za razmere, v katerih se nahajamo, ker vsebuje zelo nizek delež uvoznih komponent in veliko znanja. Jugoslovansko tržišče se še vedno napaja iz uvoza, zato bi bilo nujno potrebno čimprej realizirati načrtovano investicijo za proizvodnjo zapornih elementov. Uspehi, ki smo jih dosegli, kažejo, da smo izbrali pravo pot, zato bomo na tej poti vztrajali. Svoje znanje, delo in sredstva bomo združevali z vsemi, ki bodo z nami želeli sodelovati v skupnem cilju narediti več in boljše ter kar največ prispevati k stabilizaciji našega gospodarstva- Uspehi tozda naj bodo sodelavcem in tistim, ki so nam pomagali, nagrada- Ponosni smo na sodelovanje z našo armado in s podjetji, ki v jugoslovanskem gospodarstvu nekaj pomenijo, in to nam daje moč, da vztrajamo na začeti poti- Priznanja podjetij in posameznikov za naše rešitve problemov s področij našega delovanja, plakete, diplome kot so RA-STYU (Jugoslovanske izložbe inovacij), PLASTEX, posebne žirije Mednarodnega sejma plastike in gume, INOVATOR ’82... in ugodni poslovni rezultati potrjujejo pravilnost naše odločitve in natančno usmerjajo našo pot v prihodnost, ki ne bo lahka, zato bomo toliko bolj potrebovali vsakršno pomoč- Anton ŽERJAV Dobro vzdrževanje Ko analiziram rezultate iztekajočega se leta ugotavljam, da je nešteto zastavljenih ciljev ostalo na pol poti, da je nešteto nalog ostalo nerealiziranih. Dejstvo je, da je čas vse prehitro minil, da smo bili angažirani z reševanjem neštetih problemov in težav, ter da smo vložili ogromno truda in energije za premostitev trenutno nastalih problemov. Ker je veliko naših proizvodnih obratov zastarelih in izrabljenih je potrebno veliko angažiranje in prizadevanje celotnega kolektiva TOZD VZDRŽEVANJE, da le-ta držimo v obratovalni sposobnosti. Ves ta naš trud pa je na drugi strani obremenjen že s kar kroničnim pomanjkanjem različnih materialov in rezervnih delov na tržišču ter s težavami pri nabavi rezervnih delov iz uvoza- Kljub vsemu lahko ocenimo, da je bilo naše poslovanje v letu 1983 uspešno. V pozitivne rezultate proizvodnih tozd je vgrajen tudi naš delež. V minulem letu smo opravili več generalnih remontov in večjih posegov v posameznih tozdih, ki bodo gotovo pripomogli k stabilnejši proizvodnji v naslednjem letu. Precej angažiranja je bilo namenjeno utrjevanju nove organizacijske strukture v tozd ter novi analitični oceni del in nalog- Na obeh področjih čutimo še nekatera odstopanja, kijih bo potrebno odpraviti v najkrajšem času- Kot največji uspeh smatramo dejstvo, da je bila ob podpori in razumevanju celotnega kolektiva v prioritetni plan investicij v srednjeročnem planu uvrščena izgradnja centralnih delavnic in skladišča. Z realizacijo te investicije bodo dani pogoji za racionalnejše poslovanje in doseganje večjih in kvalitetnejših efektov na področju vzdrževanja. Naša želja je, da v naslednjem letu realiziramo vsaj I- fazo izgradnje. V naslednjem obdobju bo naše delovanje usmerjeno predvsem v doseganje racionalnih in kvalitetnih vzdrževalnih posegov s ciljem, omogočiti proizvodnim tozd doseganje optimalnih proizvodnih rezultatov. Na svojem področju dela si bomo v naj večji meri prizadevali za stabilizacijska prizadevanja celotne delovne organizacije. Velik poudarek bo potrebno dati uvajanju dohodkovnih odnosov med tozd Vzdrževanje in proizvodnimi tozd, to je spletu skupnih interesov tistih subjektov združenega dela, ki so medsebojno povezani in odvisni pri proizvodnji proizvodov skupnega dela- Ni slučajno, daje uveljavljanju dohodkovnih odnosov, izpostavljena najbolj enostavna in poštena ekonomska logika, po kateri naj udeleženci sporazumevanja, to so delavci temeljnih organizacij, iz doseženega skupnega rezultata dobijo toli- ko, kot so zanj prispevali. Prioritetna naloga v naslednjem obdobju je dopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov s sistemom ugotavljanja uspešnosti delavcev, oziroma z metodologijo za ugotavljanje dejanskega prispevka delavca. Naloga bo izredno težka in zahtevna, toda moramo doseči cilj, da bo osebni dohodek slehernega člana kolektiva odvisen od njegovega dela. S tem bomo dosegli tudi večji skupni efekt našega dela. Naslednje leto bo zaradi znanih težav v katerih se nahaja naše gospodarstvo gotovo težko. Menim, da lahko z angažiranjem celotnega kolektiva in z aktiviranjem vseh notranjih rezerv te težave premostimo. Vzdrževanje se zaveda, da lahko v teh naporih odigra odločilno vlogo- Ivan RUČIGAJ Večjo disciplino Poslovno leto 1983 bo tozd Transport in skladišča zaključila pozitivno. Rezultati so ugodni, navkljub velikim investicijskim vlaganjem v prejšnjem in tekočem letu- Celotni prihodek se bo v letu 1983 povečal v primerjavi z letom poprej za 30 odstotkov in bo za okoli 15 odstotkov nad planiranim- Takšna rast je posledica boljše ekonomičnosti poslovanja, ki je boljša od lanske za 15 odstotkov in večje dohod-kovnosti sredstev, ki je za 9 odstotkov višja, s tem, da smo na 100 din povprečno porabljenih sredstev prigospodarili 5 dni več dohodka, kot v preteklem obdobju. V letu 1983 smo obnovili vozni park železniških cistern in zaključili obnovo cestnega voznega parka. Naše želje za leto 1984 in naprej, so: nabava pre-mikalnega stroja za železniški promet, in podaljšanje III. tira v Cretu, s čimer bi se lahko nemoteno odvijal tudi interni železniški promet. Največje težave imamo zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov za gotove izdelke in dobavo surovin- Zaradi neenakomerne dinamike prodaje so skladišča večkrat zatrpana, skladiščiti moramo v neustreznih prostorih ali se odločati za dražje javno skladišče. Problem predstavlja tudi dostava surovin za- radi neusklajenih dobav in pre-male informiranosti med nami in z Marketingom. Primer nepremišljenega naročanja surovin se je pokazal v mesecu novembru, ko so bile temperature pod ničlo in smo sprejeli 216 vagonov zmrznjene rude, zaradi česar je bilo razkladanje močno ovirano. Delovnaorganizacija bo s stojni-no, poškodbami vagonov in z nagradami delavcem, ki so iz-praznjevali vagone, oškodovana za okoli 4,000-000,00 din. Program stabilizacije v TOZD TiS zahteva ostrejšo delovno disciplino, nagrajevanje po dejanskem prispevku posameznika, kar v praksi že uresničujemo. V naslednjem letu pa je potrebno dograditi organizacijo poslovanja, opremiti skladišča s sodobnejšo opremo in dopolniti kadrovsko strukturo. Franc ZALOKAR Povečati proizvodnjo Ob koncu leta, ko delamo obračun za nazaj, se običajno spominjamo le dobrih stvari in uspehov, manj pa slabega in neuspehov. Tako je tudi prav, saj bi nam neuspehi vzeli preveč poguma za smele korake naprej. V letu, ki se končuje,'smo pričeli z obratovanjem sodobne proizvodne linije za izdelavo pigmentnih preparacij. Pomembno je predvsem to, da smo linije usposobili v zelo kratkem času in jo tudi obvladali. Pri tem smo pridobili nekaj novih sodelavcev in prijateljev, ki so se z veliko prizadevnostjo lotili problemov in jih tudi rešili- Postali smo bogatejši, ne samo za večji ostanek dohodka, temveč tudi za dobre sodelavce. Pomembno je tudi to, da se je naš kolektiv pomladil in postal močnejši in udarnejši, to pa je porok, da bomo načrtovane cilje lažje dosegli. Za leto 1984 načrtujemo 50 % povečanje proizvodnje premazov. Za cilj je nedosegljiv z tehnološko opremljenostjo, ki nam je na voljo. V prihodnjem letu sicer načrtujemo posodobitev proizvodnje premazov in povečanje zmogljivosti, vendar nam je realizacija le-tega, prej ovira kot pomagalo pri izpolnitvi zastavljenih ciljev. Jasno je. da od načrtovane razrešitve ne moremo odstopiti, zato bomo z in-provizacijami skušali uresničiti načrtovano proizvodnjo. To bo od nas zahtevalo dodatne napore in tveganje vendar smo prepričani, da bomo uspeli. Aktualno v novembru Med važne naloge v naslednjem obdobju štejemo tudi kadrovsko okrepitev kolektiva, če hočemo biti kos nalogam, ki smo si jih zastavili. Vsi naši načrti pa bodo postali le želje, če ne bomo našli ubranosti vseh činiteljev, ki vplivajo na proizvodno funkcijo in upamo, da bo le-ta vsaj takšna kot je bila v tem letu. Vsem sodelavcem v Cinkarni želi kolektiv iz Mozirja uspešno in zdravo leto 1984. Ferdo ERJAVEC Pirit zmrznil med prevozom Slišali smo že, da je v novembru prišlo v Cinkarno več vagonov zmrznjene piritne rude. Hitro se je raznesla vest, še hitreje pa krivec, seveda marketing,in še več, nekdo v marketingu. Če pustimo ob strani, da so ljudje na veliko govorili tudi o odgovornosti in pogledamo v podrobnosti poteka nabave, bo morda stvar jasnejša. 216 vagonov rude je prihajalo postopoma že od oktobra naprej in še v novembru. Vreme je bilo ugodno vse dokler ni 12. in 13. novembra pritisnil mraz in se je termometer spustil krepko pod ničlo- Pirit v vagonih je zmrznil. Dejstvo je, da delavci marketinga niso vremenoslovci, temperatura pa je bila usodna za pirit. Po pogodbi prevzema rizik zmrznjenja kupec, zato naj ne bi bil kriv prodajalec. Po besedah tov. Branka Cmoka, vodje nabave, se prodajalec ni držal pogodbene dinamike dobave. Dinamika letne dobave 80.000 ton piritne rude poteka od meseca marca do oktobra. Prodajalec pa ima razumljivo tudi interes in možnosti izvoza te rude, zato je dobavo zadnje pošiljke 5.240 ton prestavil na november. Tudi že prejšnje leto je pirit prišel v Celje sredi novembra, vendar ni zmrznil. Dobava piritne rude je problematična vse leto, saj smo letos nabavili 15-662 ton manj rude kot znaša planirana letna poraba. Potrebnih količin nismo uspeli zagotoviti zaradi pomanjkanja vagonov in izvoznih obveznosti proizvajalca v spomladanskih mesecih. Zaradi nizkih Zmrnjeno rudo je bilo treba obdelovati s krampi in kompresorji temperatur nam rudnik v Boru ne more dobavljati pirita od decembra do marca. Tozd Metalurgija je imela sicer v novembru dovolj rude, če odštejemo zadnjo pošiljko, vendar bi spomladi ostali brez nje. In kaj je bolje, jeseni dlje kupovati ali spomladi ostati brez? Vagoni zmrznjene rude so bili tu, na železniških tirih pred Transportom. Treba jih je bilo čim prej izprazniti, kajti ura stoj-nine vagona, ki jo je potrebno plačati železnici znaša 250,00 din. Skupaj seje nabralo 13.907 ur stojnine, kar vrednostno znaša 2.850.935,00 din. Transportni delavci so se res potrudili in vsi brez izjeme, tudi tisti v pisarnah, izpraznjevali vagone, saj je bilo treba zmrznjeno rudo vrtati tudi s kompresorji. Poleg neusmiljenega mraza tiste dni je bilo delo fizično zelo naporno. 21 vagonov so solidarno izpraznili delavci transporta in metalurgije. Kasneje, ker delo ni dovolj hitro napredovalo, pred vrati pa so bili še petdnevni prazniki, so do- ločili nagrado za izpraznjen vagon v vrednosti 3-768,65 din. Tedaj so se odzvali tudi delavci ostalih tozd in izpraznili 67 vagonov. Dva vagona je pomagala izpraznjevati celo ena delavka. Ostale vagone pa so izpraznili transportni delavci v rednem in podaljšanem delovnem času. Po tem dogodku nam je jasno, da bi bili stroški stojnine vagonov manjši, če bi ostale tozd Iz tozda Titanov dioksid takoj solidarno priskočile na pomoč razkladalcem. Zaman si bomo prizadevali izvajati stabilizacijo, če nam taki primeri kažejo, da delamo stroške tam, kjer bi morali prihraniti. In ker je prišlo do zmrzali pirita po višji sili, bi bilo potrebno vložiti zahtevek za priznanje le-te oziroma uveljaviti zmanjšanje stojnine pri J Ž. M.G. Nerazpoloženje v proizvodnji Ker je zaloga ilmenita naglo kopnela, nova pošiljka pa še ni prispela, je bilo treba proizvodnjo omejevati. S tem pa je bil kolektiv ob osnovo za stimulativno nagrajevanje. Še več: ker so kazalci učinkovitosti s področja kvalitete na nekaterih operacijah bili pod ena, je precejšnje število delavcev prejelo osebni dohodek, ki je bil nižji od nominalnega. Ljudje so znova primerjali ocenitev zahtevnosti svojega dela z ocenitvami v drugih dejavnostih Cinkarne in pričeli negodovati. Nerazpoloženje je prišlo do izraza med tehničnim sestankom 6. oktobra, ko so izmeno-vodje zahtevali širši razgovor z vodstvom delovne organizacije ter družbenopolitičnim organizacijami, kjer naj bi dobili informacijo o vzrokih za zastoj proizvodnje,pa še odgovore na vrsto drugih vprašanj. Hkrati pa je delavski svet prejel pismeno zahtevo za sklic zbora delavcev s podobno problematiko. Pripravljalni razgovor za zbor je bil organiziran 7. novembra popoldne, prisostvoval pa mu je na strani tozd ves tehnični kader do izmenovodij, vodstvo delovne organizacije pa so zastopali predsednik KPO, tov. Bastl ter podpredsednika tov. Jedlovčnik in Slapnik. Sestanka seje udeležil tudi predsednik predsedstva konference OOZK tov. Drev ter predsednik konference sindikata tov. Murovič. V triurnem razgovoru, ki je obravnaval vse od najširših vidikov poslovanja delovne organizacije do tehničnih detajlov proizvodnje, so člani kolegijskega poslovodnega organa zagotavljali, da ima proizvodnja titanovega dioksida zaradi širših cinkarniških interesov absolutno prednost pri nabavi surovin in repromateriala, vendar to žal ne pomeni, da je zaščitena pred zastoji, če devize od časa do časa ne bi bile pravočasno zagotovljene. Za ilustracijo so navedli, daje zaradi družabništva s KLF iz Nemške demokratične republike proizvodnja titanovega dioksida četrta dejavnost v Jugoslaviji, za katero je zvezni izvršni svet letos izjemoma dal na razpolago devizna sredstva. Vprašanje leta 1984 pa je popol- noma odprto. V razgovoru o osebnih dohodkih v Titanovem dioksidu so poudarili, da nobena analitična ocena ne more biti nedotakljiva, ker je to živa stvar in delo na njej ne sme nikoli zastati. To je še toliko pomembneje, ker so predstavniki tozda Titanov dioksid poročali o delu na sistemu za ugotavljanje dejanskega prispevka živega dela, to je stimulativnega nagrajevanja. Menili so, da je treba usklajenosti indeksnih razmerij posvetiti največjo pozornost, kajti že manjša krivičnost bi bila lahko vzrok za odklonilno stališče prizadetih pri sprejemanju novega pravilnika. Moramo se namreč zavedati, da pravilnik o dejanskem prispevku ne more in ne sme biti socialni pripomoček.s katerim bi posameznikom regulirali osebni dohodek. Ta pravilnik je namreč edino orodje organizatorjev dela, s katerim lahko motivirajo sodelavce za doseganje čim boljše učinkovitosti dela- Brez njega ostajajo le še disciplinski ukrepi, ki pa sami zase še nikoli niso dali trajnih rezultatov. V nadaljevanju razgovora so izrekli precej kritičnih besed na račun tistih dejavnosti matične delovne organizacije, ki lahko odločilno vplivajo na rezultate dela te tozd. Mednje spadajo marketing, transport ter zlasti vzdrževanje. Zaradi sprejete reorganizacije iz leta 1980 bi moralo biti premagovanje težav pravzaprav olajšano, vendar se še marsikje kaže, da je nova organiziranost speljana le formalno, in da smo še zelo daleč od prve interesne povezanosti- Na vrsto so prišle tudi družbenopolitične razmere v temeljni organizaciji. Ugotovljeno je bilo, daje treba predvsem izboljšati informiranost, ker je le na ta način možno preventivno delovati proti raznim dezinformacijam, polresnicam in podobnemu. Pri odpravljanju nakopičenih VZDRŽEVALCI SE VESELE Nič kaj veselo ni variti in klepati zunaj, na dežju, snegu, mrazu- Poleti pa se dviguje prah, saj mimo po cesti vozijo težki kamioni. Že dolga leta delajo tako rekoč na cesti. Kdo torej ne potrebuje bolj nove prostore za delo, kot naši vzdrževalci? Ing. Krivec, vodja investicijske službe meni, da bo v prihodnjem letu nova hala Vzdrževanja že gotova- Izgradnja naj bi se začela, če bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, že konec decembra in bo potekala fazno. Najprej bodo začeli z investicijskimi deli iz projekta proizvodne hale A, ki bo namenjena obratu obdelave, proizvodnje rezervnih delov in remontnih delavnic- Hala A bo imela površino 8806 m2 in bo stala na severni strani obstoječe proizvodne hale titanovega dioksida, zajemala pa skupno z vsemi investicijami kompleks med »S« kanalom in Ložnico. Proračunska vrednost objekta znaša šest in pol starih milijard. V tretji fazi se predvideva gradnja hale B, v katero bodo vključeni sanitarni in garderobni prostori, priprava dela s konstrukcijo in manjša jedilnica. V podaljšku tega objekta, to bo četrta faza, pa bo še delno odprto in delno zaprto skladišče drobnega materiala, v sklopu omenjenih obratov pa naj bi gradili tudi skladišče za tehnične pline (kisik, dušik, acetilen, CO, ipd-) ter skladišče maziv in olj za potrebe celotnega vzdrževanja. težav so samoupravne delovne skupine premalo naredile- Sploh pa je treba analizirati delo organov upravljanja ter družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji in skrbeti za njihovo povezanost z bazo. Nedavno je bila na medobčinskem komiteju za pregled investicij v Celju odobrena prva faza, tako da bomo s pripravljalnimi deli poskušali začeti še v tem letu, ali pa takoj po novem letu. Bogomir Orter pred prostorom, kjer so kleparji in ključavničarji prepuščeni neusmiljenemu vremenu Bogomir ORTER dela v vzdrževanju že petnajst let, zato z veseljem pričakuje že nekaj let obljubljeno halo Vzdrževanja. »Vsi pričakujemo, da bomo končno le imeli boljše pogoje dela, nove stroje in večje prostore. V teh starih delavnicah se stiskamo in smo drug drugemu napoti in ta bližina je večkrat nevarna. V novi hali obljubljajo, da bomo imeli dvigalo, potem ne bo potrebno več dvigati težkih predmetov z rokami. Delali bomo pri naravni svetlobi. Tudi lokacija hale je dobra, ker bomo bližje objektom, ki jih vzdržujemo.« DRUGO LETO TUDI VEFLON II. »Lokacijska odločba, zako-ličba, vsa tehnična dokumentacija je pripravljena, pridobivamo pa še gradbeno dovoljenje«. Tako je povedal ing. Krivec, vodja investicijske službe. Tudi druga hala Veflona, obrat za proizvodnjo zapornih elementov je investicija iz temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981 - 1985. Objekt bi naj bil končan v letu 1984. Grajen bo dvoetažno v velikosti 990 m2. Za obrat zapornih elementov bomo odšteli približno tri in pol stare milijarde. Proizvajali pa bodo predvsem proizvode za zunanje tržišče. M. G. NAKUP SKLADIŠČA KOVINOTEHNE V BUKOVŽLAKU Cinkarna že od leta 1960 dalje postopno seli proizvodne dejavnosti iz starega dela Cinkarne na novo lokacijo - kompleks industrija jug. Postopno ukinjanje in preseljevanje se predvideva do leta 1990-1995. Življenjski prostor na novi lokaciji industrijskega kompleksa industrija jug, pa seje od prvotnega načrta pa do danes znatno skrčil z ozirom na možnosti. Cinkarna je namreč postala z izgradnjo nove magistrale vzho-d-zahod, železniške ranžirne postaje, regulacijo Ložnice in Hudinje zaprta, brez praktičnih možnosti nadalnjega širjenja. Prizadevamo si, da ostane zemljišče severno od vzhodne Ložnice in bodoče nove tirne skupine -tira za Emo, namenjeno za nada-lnjo izgradnjo proizvodno čistih obratov Cinkarne. Na opisanem kompleksu se torej poleg cinkarniških obratov nahaja na vzhodnem delu skladiščni kompleks Kovinotehne, ki zavzema površino okoli 29291 m2 in zgradba - skladišče s pisarniškimi prostori skupaj okoli 11.342 m2. Ob izgradnji tega skladišča je s svojim deležem sodelovala tudi Cinkarna in s tem pridobila 1000 m2 skladiščnih površin za TOZD Grafiko ter s tem tudi predkupne pravice v primeru odprodaje skladišča. Cinkarna želi v skupnem družbenem interesu prispevati svoj delež pri urejanju lokacijsko-funkcionalne zaokroženosti industrijskega kompleksa (Cin-karna-EMO-KOVINOTEHNA). Z zavodom za planiranje občine Celje je že podpisana pogodba, s katero Cinkarna opušča proizvodno in skladiščno dejavnost na desnem bregu Hudinje (obrati, skladišča, garaže in pisarniški prostori obrata super-fosfat) s površino okoli 18.446 m2 od tega okoli 4.770 m2 skladiščnih prostorov. S to sprostitvijo zemljiškega kompleksa bo pridobil EMO možnost, da zaokroži svoje prostorske potrebe v eno celoto- Cinkarna pa s tem rešuje zemljiški kompleks na levem bregu Hudinje, za opuščena skladišča pa si mora zgraditi nadomestno skladišče in proizvodni obrat. Ž ozirom na to, daje zemljiški kompleks Cinkarne na novi lokaciji omejen, vidimo skupno rešitev s Kovinotehno- Obe delovni organizaciji lahko svoje lokacijske probleme rešita na najbolj racionalni način, to je, da Kovinotehna odstopi - proda svoje prostore v Bukovžlaku Cinkarni, zase pa zgradi nadomestne objekte na kompleksu, ki ga že ima na Zgornji Hudinji. Cinkarna bi s pridobitvijo skladišča Kovinotehne v Bukovžlaku lahko rešila: 1. Odpade nadomestna gradnja skladiščnih površin 2. Del nizkega skladišča »B« s površino 1.800 m2 pa bi lahko takoj uporabila za razvojni program TOZD Kemija (kalcijevi stearati in agrokemotehnična sredstva) 3- Uredila bi se prodajna in Investicijski načrti 1984 Skladišče T Mercator nabavna skladišča s spremljajočo službo Marketing (skladišča so sedaj razmetana po celotni površini - starem in novem delu). 4. Izboljšala bi se organizacija transporta in skladiščenja s tem pa bi prihranili na stroških. 5. Iz ekološkega - vodnogospodarskega stališča, bi se enotno za celoten kompleks urejala meteorna in tehnološka kanalizacija. 6. Zaključena bi bila celovitost cinkarniškega kompleksa z možnostjo ureditve: - varnostne zaščitne ograje, - urejen uradni dostop iz magistrale vzhod - zahod za ves tovorni promet, vključujoč kupce in delavce, - iz požarno varnostnega stališ- Preskrba s surovinami Skoraj za vsako surovino so morali na jugoslovanskem tržišču sklepati samoupravne sporazume, večkrat urgirati, se posluževati raznih kompenzacij (plačevanje v blagu), v večini primerov pa je šlo za izigravanje dogovorov o oblikovanju cen. Bilo je le malo normalnih dobav in v roku- Kljub temu je bila naša proizvodnja z nekaterimi izjemami normalno oskrbljena in ni bilo večjih izpadov. Tudi na področju uvoza seje položaj zelo spremenil. Jugoslavija je s svojo negativno devizno bilanco izgubila zaupanje tujih bank do vračila, zato moramo sedaj vse, kar kupujemo zunaj, plačati vnaprej. Za normalno poslovanje Cinkarne bi potrebovali 20 milijonov dolarjev. Ker pa toliko od pičlega izvoza ne moremo dobiti, so naše dobave omejene. To pa se seveda pozna v proizvodnji. Tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju se večinoma poslužujemo kompenzacij, ker le na tak način lahko vsaj delno pokrivamo naše potrebe. PRESKRBA Z ILMENITOM Oskrbi s surovinami za Titanov dioksid posvečamo največjo pozornost. Razen v dveh primerih, ko je bila proizvodnja zmanjšana, še ni prišlo do zastojev. Šlo je za nepravočasno dobavo, kajti ta postopek je izredno dolg. Poleg tega da zagotovimo devize za vnaprejšnje plači- ča pa tako Cinkarna pridobi dvojni vstop z južne strani in en dostop iz severa. Predlog financiranja kupca Zaradi interesa vseh proizvodnih tozdov, ki je razviden iz analize potreb ureditve nabavnih in prodajnih skladišč, enotno na enem mestu, bodo sredstva izločena po deležu interesa - obsega poslovanja- Skupna vrednost objektov z zemljišči in infrastrukturo je 270.000.000.00 din. (240 milijonov din virmansko do konca 1. 1983, 30 milijonov din za odkup zemljišča in plačila prispevkov za uporabo zemljišč). Milan KRIVEC lo, je potrebno poiskati ladijski prostor na liniji Avstralija - Jugoslavija (po možnosti domači prevoznik zaradi plačila vozar-ine v dinarjih). Potovanje ladje pa traja približno en mesec- Toda imeli smo srečo in izredno hitro realizirali manjkajoči ilmenit. V Titanovem dioksidu je nekaj časa primanjkovalo tudi se-parana, vendar je bil pravočasno naročen v okviru maloobmejnega prometa z Italijo. Prišlo pa je do manjše zamude pošiljke zaradi avgustovskih italijanskih počitnic. MANJŠA PROIZVODNJA ZARADI CINKA Dobave cinka kot surovine za Metalurgijo in Kemijo so bile letos zelo otežkpčene in manjše od potreb. Iz Titovega Velesa smo dobili približno 5-500 ton cinka, medtem ko je bil zambijski cink v primerjavi z lanskim letom zmanjšan (2.500 ton). 3.000 ton cinka smo dobili od drugih dobaviteljev s pomočjo posrednikov, tako da smo ga jemali na predelavo. Omenjena količina je bila vezana tudi na kompenzacije v zameno za mazut, električno energijo, devize in podobno. Tudi prihodnja dobava je kljub dohodkovni povezanosti z rudnikom Toranico v Makedoniji, pod velikim vprašajem. POMANJKANJE TEDI DRUGOD V drugi polovici leta nam je primanjkovalo pocinkane pločevine za izdelavo žlebov in cevi, zaradi zmanjšanja uvoza iz Poljske in ČSSR. Domača pločevina pa ni dovolj kvalitetna. Poslabšala se je tudi kvaliteta sekundarnega cinka za obrate TD peči. Pomanjkanje primarnega cinka pa pogojuje tudi pomanjkanje sekundarnega- Tudi tu smo se v večini primerov posluževali kompenzacij. Proizvodnja Metalurgije je čutila skozi vse leto pomanjkanje žvepla, ki ga dobivamo iz Poljske. Kompenzacija s Poljsko seje proti koncu leta končno posrečila, vendar našim partnerjem, ki so nam omogočili odpremo zdravil na Poljsko, letos dolgujemo še dva milijona dolarjev devizne participacije. MANJŠE PROIZVODNJE OSTALE BREZ V Kemiji Mozirje ni bilo proizvodnje purpena, ker nismo uspeli zagotoviti deviz za nakup surovin. Dobavo železnih oksidov in klorkaučuka pa smo preusmerili iz zahodnega tržišča na vzhodno. V domači nabavi pa je vse leto primanjkovalo lucelina, ker so zmogljivosti v Jugoslaviji premajhne. Podoben problem so imele delovne organizacije, ki proizvajajo pralni prašek. Brez surovin so ostali tudi proizvajalci tekstilnih barv v Kemiji, ker ni bilo deviz za uvoz barvnih koncentratov iz zahoda. na vzhodnem tržišču pa teh ni. Spomladi je bil prizadet tudi program proizvodnje modrega bakra, ker ni bilo prostih količin odpadnega bakra. S hitro tržno akcijo smo to začasno uredili, vendar spet pričakujemo težave spomladi, prav takrat, ko bi morali postreči na tržišču s škropivom. Pomanjkanje surovin čutijo tudi v Veflonu in Grafiki. Oboji si pomagajo z združevanjem S tem smo dosegli enega od osnovnih ciljev nadaljne usmeritve Cinkarne, kjer skozi tehnološke - ekološke zaokrožitve, odpadek oz. ostanek obstoječe sredstev s kupci, aranžmani in kompenzacijami. Grafika je sicer dobila šestmesečni kredit pri licenčnem partnerju K + E Wien, toda težave bodo pri vračilu kredita. KO ZMANJKA NA TRGU, NAROČILA DEŽUJEJO Ko se pojavi pomanjkanje rezervnih delov in repromateriala v trgovinah, se v Cinkarni poveča število naročil.JJazumljivo je, da nabavlja služba ne more delati čudežev, čeprav vsi to pričakujejo. Pri uvozu naročila dolgo čakajo na vrsto zaradi dolgih dobavnih rokov in kot že tolikokrat rečeno, pomanjkanja deviz. Dostikrat pa se zgodi, da ob tem čakanju, dobavitelj že spremeni ceno. Če na kratko omenimo še embalažo, največji problem predstavlja pomanjkanje in težavna nabava bele pločevine. Letos smo to rešili z uvozom iz ČSSR in kompenzacijami. Kako pa bo prihodnje leto? ŠE DRUGI SUBJEKTI OTEŽUJEJO NABAVO Pritrditi moramo zatrjevanju delavcev v marketingu, ki se direktno soočajo s problemi nabav, da je potrebno vlagati izredne napore, da zagotovijo surovine za normalno proizvodnjo. Brez težav pa ne gre tudi znotraj delovne organizacije, saj o tem pričajo nenatančnost in neažurnost sprejetih pošiljk v Transportu in premajhni skladiščni prostori, posebej za tekočine. Neopravičljivo pa je to, da šepamo tudi tam, kjer je najmanj potrebno, to je pri reorganizaciji, s katero smo obstali na pol poti glede organizacije tehnoloških in operativnih priprav dela v tozdih. Vsaj zaenkrat so le-ta nič več kot administrativni centri v proizvodnji. MG. ali načrtovane proizvodnje v naslednjem tehnološkem krogu predelamo, ga vrnemo v proces ali ga kako drugače koristno porabimo- Bomo nabavljali le še s kompenzacijami? Gospodarske razmere v Jugoslaviji in v svetu tudi cinkarniškim preskrbovalcem niso naklonjene. Pa vendar ocenjujemo, da so skoraj v celoti uspeli nabaviti surovine za našo proizvodnjo. Novo v delovni organizaciji Kaj bo z gudronom Že lani spomladi smo v pražarni železovega sulfata KKČ na predlog tov. Ružiča in tov. Naraksa obudili možnost porabe gudrona in njegove zamenjave za mazut, ki je bila prvič ugotovljena že leta 1975. Do poizkusov > industrijskih razmerah takrat ni prišlo. Te smo na osnovi in-formacije.da ima gudron poleg kurilne vrednosti, ki je enaka mazutu še prosto žveplovo kislino in druge spojine žvepla ter nečistoče, obnovili > letih 1982/83. Tako smo letos že porabili okrog 150 t gudrona in s tem nadomestili okrog 82,5 t mazuta. Uporaba odpadnega materiala kot sekundarne surovine ni nekaj povsem novega, vendar v zadnjem času doživlja velik preobrat. K temu so predvsem doprinesla spoznanja, da naravni viri energije in surovin niso neizčrpni. Dodatno pa je potrebno omeniti, da nekontrolirano kopičenje odpadnega materiala vpliva na kvaliteto okolja, ki postaja vse bolj nečisto. Uporaba sekundarnih surovin pomeni varčevanje nafte in njenih derivatov. V svetu in pri nas smo se v zadnjem času lotili ukrepov in meril za zmanjšanje potrošnje surove nafte- Tu pa lahko tudi pri nas reciklaža rabljenih naftnih derivatov odigra veliko vlogo. Tako se rabljena olja pojavljajo na zelo širokem področju človekove dejavnosti- S tem problemom so se najprej soočili ekologi, ker je velika količina teh odpadkov vse bolj ogrožala okolje, posebno vode. Samo en liter nepravilno spuščenega odpadnega olja lahko ogrozi pitno vodo. in za odstranitev samo tega litra olja je potrebno približno milijon litrov vode- Do pred nekaj leti za rabljeno olje ni bilo posebnega zanimanja, saj veljajo kot nepotrebna navlaka- Po nastopu energetske krize pa se ta odnos vedno bolj menja. To se izraža v izdajanju predpisov in zakonov o zbiranju v posameznih državah (tudi pri nas) in pa v uporabi novih tehnološko in ekonomsko upravičenih reciklažnih postopkov. Tako razvite države v Evropi kot v Ameriki, intenzivno rešujejo problem rabljenih olj. Potrebno je bilo precej naporov pri dokazovanju kvalitete regenera-ta. Danes je ta kvaliteta enakovredna novim oljem, kar potrjujejo različni testi- V Sloveniji se v okviru sozda Petrol ukvarja z zbiranjem in rafinacijo odpadnih olj DO Petrol - Rafinerija Maribor, ki načrtuje predelavo okrog 3-0001 odpadnih rabljenih olj. Za to proizvodnjo porabi 400 t žveplove kisline, ki jo dobavlja Cinkarna in 320 t belilne zemlje. Po odstranjevanju vode, destilaciji in rafinaciji z žveplovo kislino, pridobijo bazno olje. Pri tem za vsako tono baznega olja, pridobljenega z reciklažo, privarčujejo 6 t surove nafte, kolikor jo je potrebno za proizvodnjo 1 t baznega olja direktno iz nafte. Pri rafinaciji nastane tudi odpadni produkt: kisli gudron, okrog 5001 letno.Gurdon je čisti odpadek in ga rafinerija odvaža v posebno odlagališče - ilovnato Pesniško jamo v bližini Maribora- Rafinerija je dobila prepoved odlaganja zaradi onesnaževanja talne vode in emulgiranja ker s svojo vsebino ogroža Pesniško dolino. Tako sedaj gudron s sposojenimi cisternami dovažajo v Cinkarno, kjer smo zgradili priključke in dozirni rezervoar ter ga tako koristno uničujemo, in s tem zmanjšujemo stroške. Iz kurilne enakovrednosti mazuta in gudrona lahko letno porabo 2.100 t mazuta zmanjšamo na 1 ■ 0001 letno- To je trenutno s poizkusi ugotovljena tudi največja možna poraba- Ostanki kurjenja gudrona (žveplova kislina, belilna zemlja itd) pa mu pri razpadu zmanjšajo kurilno vrednost. Vsekakor pa je pozitivno. da ima gudron precej žvepla in so zato pražilni plini bogatejši s S02 kot pri mazutu. S primerjalnimi testi smo ugotovili. da je zamenjava za nas ekonomsko manj zanimiva, saj zamenja le 55 odstotkov mazuta. Če je gudronova cena brezpredmetna, potem da letna poraba 500 t gudrona pri sedanjih cenah mazuta, prihranek v višini 7.093.564 din. V rezultatu prihranka niso upoštevani stroški uničevanja, ekološki dodatek in amortizacija nove naložbe. Dokončni izračun prihranka bo možen po daljšem spremljanju vseh pozitivnih in negativnih vplivov na zamenjavo mazuta z gudronom. V povezavi z Ljudsko tehniko smo izdelali tehnološki, gradbeni. strojni, elektro in merilni projekt- Dokumentacija je v fazi recenzije, v naslednji fazi pa bo Metalurgija s pomočjo Investicijske službe naložbo uresničila. Vrednost naložbe je ocenjena na 3.247.000 din. Točno predračunsko vrednost za Cinkarno pa bomo imeli po pregledu novih ponudb- Rafinerija iz Maribora pa bo vlagala v prevozne cisterne. črpalke in ostalo kar je v zvezi z dobavo gudrona v Cinkarno- Tehnološki postopek uporabe gudrona je takšen, da avto-vlačilec pripelje v Cinkarno polno cisterno gudrona, jo postavi na pretakališče in odpelje izpraznjeno. Polno cisterno priključimo na črpalno postajo, ki občasno prečrpa gudron v dozirni rezervoar. Od tu z dozirno črpalko potiskamo kontrolirano količino gudrona v oba šaržirna polža, tu se gudron pomeša kot pri mazutu z mešanico pirita, mazuta in železovega sulfata. Nastalo mešanico polž transportira v reaktor, kjer se izvrši zgorevanje in razklop. Z uničevanjem gudrona se sestava piritnih ogorkov še poslabša, zato je nujno potrebno zmanjšati vpliv izcednih vod od- lagališča Bukovžlak. To pa je možno le s čiščenjem, oz. nevtra-liziranjem škodljivega vpliva na okolje. V predlogih za nadaljne delo predvidevamo pridobitev gudrona še od ostalih rafinerij, prav tako pa je možno uničevanje ostankov destilatov naftnih derivatov, če imajo kurilno vrednost, če vsebujejo žveplo in če niso vnetljivi. Možna je tudi naša pomoč pri praznjenju Pesniške jame in uničevanju že odloženega gudrona. Ker je problem gudrona v času razreševanja postal republiškega pomena, se je vključila v delo še Gospodarska zbornica Slovenije in sicer njena Služba za napredek dela in tehnologije. Tako sodelujejo na naših rednih sestankih in zelo dobro ocenjujejo pristop Cinkarne k razreševanju gudrona, kjer sta eko- Inovacije Kako ocenjujete stanje inovacijske dejavnosti v kemični in nekovinski industriji Slovenije? Rezultati analize, ki smo jo izdelali za leto 1982 so pokazali, da se je povečal inovacijski dohodek za 254 odstotkov v primerjavi z letom 1980 in znaša 177.225.330 din. Avtorjem je bilo izplačano 6 965.230 din posebnega nadomestila, kar je 4,32 odstotka od gospodarske koristi. Realizirani predlogi so s področja tehnike in tehnologije. nomska in ekološka korist ter interes zastopani v največji meri. S sozdom Petrol načrtujemo tudi samoupravni sporazum, ki zajema naslednje skupine sodelovanja: - preskrba, poraba in transport energetskih virov, vključno z reševanjem gudrona in upoštevanjem ekoloških vprašanj. - preskrba s kemičnimi baznimi snovmi - sodelovanje OLME/LJ in Cinkarne na področju sredstev za gradbeništvo in - skupen nastop na zunanjem trgu. Odlagališča za ostanke človekove dejavnosti pa naj pridejo v poštev le, če so izčrpane vse možnosti za gospodarno uporabo. Dani PODPEČAN organizacije dela, varstva pri delu in transporta- Kvalifikacijska struktura predlagateljev seje bistveno izboljšala in so zastopani predlagatelji vseh stopenj izobrazbe in smeri poklicev. Kateri pospeševalni dejavniki so odločilni za dobre in nadpovprečne rezultate? Najpomembnejši je pozitiven odnos poslovodnih in strokovnih služb v organizacijah združenega dela- Tam kjer imajo poslovodni delavci posluh za in- v kemični in nekovinski industriji Delavska enotnost je pripravila intervju z Maksom Pečnikom, predsednikom komisije za inovacijsko dejavnost pri republiškem odboru sindikatov kemične in nekovinske industrije Slovenije in našim sodelavcem. V septembru 1983 se je v Radovljici udeležilo posvetovanja o pospeševanju inovacijske dejavnosti kar 60 udeležencev iz vse Slovenije. Maks Pečnik, ki opravlja v Cinkarni dela analitika inovacij je takole odgovarjal na vprašanja: Seminar o inventivni dejavnosti v Radovljici. V ozadju Tukarič. Podpečan in Rakoš iz Cinkarne Nova organizacija mladine Slaba povezava s Celjem Prav gotovo je ustanovitev osnovne organizacije Zveze mladine v Kemiji Mozirje zgodovinski dogodek, saj so se mladinci v tej temeljni organizaciji prvič organizirali v osnovno organizacijo. Kemija Mozirje je bil do pred nekaj meseci star kolektiv, star tudi po starostni strukturi delavcev v njem. V letošnjem letu seje v tej tozd zaposlilo kar dvanajst novih sodelavcev, ki so prinesli kolektivu mladost in svežino- O tem pričajo tudi popestreni odmori med delom, ko na dvorišču igrajo odbojko stari in mladi. Pravijo, da jim takšna rekreacija izredno koristi. Na pobudo osnovne organizacije sindikata tozda so 16. novembra osnovali organizacijo mladine in izvolili za predsednico Renato Mernik, za namestnika Damjana Remca in tajnika Edija Šemerčnika. Izvolili so tudi referenta za šport in rekreacijo, tov. Milana Kukca. Seje sta se udeležila tudi predstavnika občinske konference ZSMS Mozirje in konference osnovnih organizacij ZSMS Cinkarne. Ker so na seji predvsem ugotavljali, da je dislocirana tozd Kemija Mozirje premalo povezana z ostalimi tozdi Cinkarne, so mladinci za svojo prvo nalogo določili obisk v celjski Cinkarni še v decembru. Predlagali so, da naj bi tudi njihovi novi delavci sodelovali na uvajalnih seminarjih, da naj bi v ta namen izdali brošuro o zgodovini Cinkarne, proizvodih, ki jih izdelujemo, HTV predpisih in drugih stvareh, ki jih mora vedeti vsak, ki se na novo zaposli. Razmišljali so tudi, da bi sodelovali v kulturnih programih na proslavah v Cinkarni in občini Mozirje, ter v delovnih akcijah urejanja okolja- Predstavnica občinske konference pa je mladince pozvala k sodelovanju pri posvetih in pogovorih o raznih problemih mladih v Mozirju, kijih organizirajo večkrat na leto. Največ pa bi lahko mladina v Mozirju prispevala na športnem področju, tako da bi tudi ta tozd lahko imela svoje predstavnike v reprezentanci Cinkarne in se kot ekipa lahko pomerila z ostalimi tozdi. Njihovo zagnanost so prevevale tudi želje, da bi se mladi v njihovi tozd povezovali še z drugimi dejavnostmi, kijih gojimo v Cinkarni, kot so Ljudska tehnika, itd- Pri vsem tem pa jim želimo veliko uspeha. Res pa je, da je premalo zanimanja od strani vodilnih. Delo mladincev se torej na skoraj vseh področjih lahko uveljavi kot pozitiven in zaželjen faktor. Tako pri odražanju samoinicia- tivnosti pri konkretnih akcijah, kakor tudi aktivno udeleževanje v vseh oblikah dela. Ivan JUG 110 let Cinkarne tako in drugače pa vendarle še vedno 110 let le Čevlje sodi naj kopitar! Rek, misel, že zdavnaj izrečena pa še vedno zelo uporabna. Kdo naj sodi? Kdaj naj sodi? Komu naj sodi? Predvsem sebe in nato bližnje in šele nato vsevprek. Soditi je tako enostavno in sladko še posebej, če nisi v istem kotlu z obsojenimi. Nekaj polresnic sem zadnjič zasledil v celjskem mladinskem glasilu- Že res, mladost je lepa, neponovljiva. Mladi naj bi bili poletni, revolucionarni, kritični. Vprašanje pa je, če kritika vedno izhaja iz izkušenj, iz tako imenovane življenjske modrosti. Vprašanje je tudi ali ni najbolje naše težave, lahko jih imenujemo tudi »grehe«, reševati najprej doma v svoji hiši in šele nato pred svetom. Naša tovarna je stara 110 let. Koliko smo pa mi stari? Le delček bremena teh častitljivih let prenašamo na svojih ramenih in smo že »strašno pametni«. Ne bi se čudil, če bi kritično spregovoril delavec žu-ljavih rok tik pred odhodom v pokoj. Le človek, kije vse življe- nje doživljal utrip za utripom kakršnega čutimo v tovarni, le ta je lahko pošten in dobronameren razsodnik, kajti sekunde, minute, mesece in leta je zaupal tovarni. Nikakor pa ne bi smeli soditi ljudje, katerih korak je šele na pragu. O upravičenosti razsojanja še samo tole: Pred kratkim smo imeli v tovarni čez sto polnih vagonov zmrznjene rude. S nekakšnim občutkom sreče in zadovoljstva sem opazoval kako celoten kolektiv ne glede na delovno mesto z udarniško vnemo prazni vagon za vagonom. Na preznojenih in umazanih obrazih pa je vendarle bilo čututi vprašanje: Kje ste mladinci? Kje je vaša udarnost? Tudi delo je pravica, ne le besede, ki so zapisane v obliki raznoraznih ugodnosti. Ali so mladinci le tisti, ki sodijo, svetel primer pa naj bodo drugi? Prepričan sem da niso. A. D. Ustanovitev osnovne organizacije v Transportu Toplejši val Vsem mladim v Cinkarni 2. decembra 1983 smo imeli v tozdu Transport mladinski sestanek. Ne glede na številčno prisotnost je bilo čutiti pripravljenost z.a delo. Naša želja je, da bi vsak član mladine v našem delovnem kolektivu dal svoj, čeprav na prvi pogled malenkosten prispevek, ki pa lahko v mozaiku skupnega dela, medsebojne pomoči in tovarištva pomeni in mora pomeniti več, kol samo to. Kajti sodelova- nje mladih v našem društvu je še kako potrebno, zato ga je treba vedno spoštovati. Načrtovali smo tudi naše bodoče delo. Pri tem računamo na sodelovanje z ostalimi mladinskimi organizacijami v delovni organizaciji. Zavedamo se, da v nekaterih tozdih predsedniki mladine uživajo svoj ugled le na papirju, in svojo nezainteresiranost prenašajo v mladinski krog. želimo veliko sreče in zadovoljstva v novem letu KULTURA iiiiiiiaiiiii vmm ®i iifli! is lili : . — mmrn I m Iz predstave »Kam gre nebo spat« v izvedbi Plesnega gledališča Foto: Bojan Vivod ADO SI KDO SI, ki si mojim nočem ukrade! sen, moj pogled prekril s temno tenčico? Zakaj mi tvoje oči iz katerih žarijo smaragdi toliko pomenijo? Naj se umaknem? Ne morem, prepozno je. Rada bi izplavala, oprijemam se bilk, toda moje roke ostajajo prazne. Tipam v temo in se pogrezam. Podaj mi roko, prosim, ne pusti da padem še globlje, Potegni me iz sveta sanjskih upov, pomagaj, da stopim na trdna tla. Ne, nočem, ne smem. Ne rabim pomoči, ne tebe. Našla bom oporo v sebi in vstala. Sicer pa, kdo sploh si? CVETKA PUSTI, DA SANJAM Najine poti je prerasel plevel. Po dolgih senožetih se plazijo spomini. Skrivnosti davno pozabljene sreče. Mladost in skok v samoto, prerano, vrni se, ne odidi. Topot korakov zamira v temi, krošnje prastarih dreves me zavijajo v svoje zavetje, krik skovirja nekje v daljavi in nad gozdom drobno lesketanje zvezd. Doživetje Malica se počasi izteka in nekateri komaj čakamo, kdaj bo ura dve. Sedim med množico ljudi, ki se nemo opazuje. S tresočimi rokami srkam zadnje kaplje kave. Misli mi počasi plujejo po nekdanjem svetu iluzij, idealov, glasbe, kot ladja, ki se počasi potaplja. In čemu vsa ta domišljija o spoznanju življenja, avantur, pustolovščin, bežanja pred lažno usodo in iskanja stvarnosti v utopiji cigaretnega dima? Bila je senca, sanje na prekleti svet, ki ga zagrinja moč v naročju smrti. In njen otožni glas, glas, ki je pred menoj slikal podobe preteklosti. In mimo mene je bežalo njeno življenje, življenje proti morju. ... Razmišljam o Bombayu. O Bombay, je še na svetu mesto s toliko tragedijami v sebi, kot si ti in tvoje večno vrenje? Komaj rojeni dojenčki so ležali kot mrtvi v naročju izžetih mater. O, ti krutost življenja, sem jaz kriv, da ste se rodili prav tukaj, na ulicah te sirotišnice? Spominjam se večerov, ki sem jih preživel v hotelu TA Y MAHALI INTERCONTINENTAL. Vratar v kičasti uniformi negalantno pozdravi pri vhodu. Prisedem k turistkam in kar kmalu ugotovim da smo že vsi skupaj v rož-cah. Ob prijetni glasbi gremo plesat in šele takrat opazim njihovo nesigurnost v nogah. Ne, niso tako pijane, opazim. Zenice so jim preveč široke in motne. Hašiš je tu res precej cenejši od pijače. Klikerji mi astronomsko delujejo: »Še samo tega mi je manjkalo,« pomislim, presneti vitaminarji! Nič, kar je, pačje. Le pol ure od te oaze, so k up le raji. Dekleta mladostnih let s pikami na čelu prodajajo svoja telesa in mladost, pod trzajočim hropenjem pohotnih starcev in zahtevnih mornarjev. Izginjajo sanje o princu iz sanj in sanje o prvi ljubezni. LJUBEZEN? Pri njih je vedno le vprašanje in njihovo telo je stroj, ki ga prodajajo za razkošje in za preživetje. Vse prevečkrat le za preživetje. Usahnil je potok, zvezde ugašajo, noč vsenaokrog. Noč v meni in njeno skrivnostno šepetanje. Šepet, sanje rojstva davno izgubljene sreče, sanje vračanja. Zakaj, oh prekleto, zakaj si zopet tu, prebujenje? Pusti da sanjam, pusti mi lebdeti nad zvezdami, pusti da plavam, da se utapljam v sanjski sreči, pusti! CVETKA HUMOR Španec se ponoči vrne v hotel. Zaspani vratar ga vpraša: Kdo je? HUAN SANČEZ ANTONIO GONZALES! - Dobro, vstopite vsi! Mornar vpraša barsko damo v nekem pariškem hotelu: Govorite angleško? Malo. Koliko? Petdeset dolarjev. Ivan JUG Ivan JUG Kdo je zmagovalec? Prijatelj mi je svetoval: Nikar se ne praskaj tam kjer te čisto nič ne srbilSam sebi ustvarjaš problemu! Njegovo » dobronamernost« sem odločno zavrniI z jasnimi argumenti:»Zdrava kritika že tako dolgo odmaknjena nam povprečnežem, ki kot noji tiščimo glave v pesek, lahko doseže prav neverjetne rezultate. Pozitivne seveda. Sicer pa ne mislim pisati o nikakršnem tabuju. Zbral sem le gole, statistične podatke,ki pa so lahko realni ali pa presenetljivi. Kakor pač kdo na takšne in podobne stvari gleda. Ker pa so gole številke resnično lahko preveč suhoparne, sem si dovolil pri njihovem navajanju malce komentiranja. Navadnih svinčnikov porabimo v naši »Jabriki« v enem letu tisoč sedemsto šestintrideset. Brez skrbi, da nihče ne more dvomiti o naših risarsko umetniških sposobnostih. Poraba radirk pa je izredno majhna. Številka petsto dvainsedemdeset jasno potrjuje, da zelo malo grešimo in je povsem logično, da nam torej ni treba napak radirati, ker jih enostavno skorajda ni. Flomastrov porabimo tisoč šestopetnajst. Ta številka potrjuje, da nismo le risarji temveč tudi pravi mojstri pisane besede. Kerjiomaster brez vložka ni čisto pravi Jlomaster, moram še povedati, da porabimo vložkov skoraj enako število. Kemičnih svinčnikov porabimo tri tisoč devet, vložkov za te svinčnike pa štiri tisoč devetsto trinajst. Vse te številke pomenijo oziroma po-trjujejožeprejšnetrditve o nagnjenju k umetnosti. Vprašanje je le, zakaj vpričo tolikega števila pisal ne opismenimo še tista dva ali kakšnega več, ki jih neuradno tretiramo za nepismene. Poraba raznih zvezkov ob misli, da imamo ogromno šoloobveznih otrok niti ni prevelika. Tisoč šesto triintrideset kosov je povsem v mejah normale. AOP je porabil štiristo triinosemdeset tisoč petsto brezkončnih obrazcev. »Srečni smo lahko, da je naša obveščenost kar se številk tiče tako neskončno kvalitetna«. Vsak dan slišimo pripombe: »Tisti v pisarnah samo kavico srkajo, za delo jim je pa figo mar«. Takšne misli so zlonamerne in povsem netočne. Osemsto dvanajst tisoč porabljenih pol pisarniškega papirja zgovorno priča, da so naši admiriistrativci zelo, zelo marljivi ljudje. Vendar pa naša >>fabrika« ne stoji tako zelo dobro le zaradi administrativne marljivosti temveč tudi zaradi ugodnih proizvodnih rezultatov. Na kratko povedano, zaradi velike zagnanosti neposrednih proizvajalcev. Njiho- ve nadvse ustvarjalne roke v enem koledarskem letu zaščiti dvanajst tisoč delovnih rokavic. Upravičena poraba, kajti delovne roke je treba varovati, kot punčico svojega očesa. Vsi skupaj pa smo tudi zelo higiensko usmerjeni. Roka roko umiva, to je že res. Še bolj pa je resnično, da si roke peremo s takšno vnemo in zagnanostjo, da nikdar in nihče ne more imeti »umazanih« rok. Triindvajset tisoč petsto toaletnih mil to misel samo potrjuje. Napisati epilog o vsem tem je precej težavno. Kdo sploh je zmago valeč? A D MIN IS TRA CIJ A ali PROIZVODNJA? Kdorkoli že, zmaga je vseeno. Tudi pri neodločnem rezultatu je lahko slutiti poraženca. Izgubljamo namreč mi vsi.... Napovedi za leto 1984 V-4 Standard ob zrasel do zavidljive višine vsak delavec bo milijonar. Blagostanje bo zadovoljilo še takšne skomine kot hudournik pritekal k nam bo denar Korenite spremembe na področju prehrane. Mrki pogled prešel bo v nasmeh. želje naše ne bodo več izigrane. No, tudi upati ni nikakršen greh! Premikanje kazalcev naprej in nazaj naj tudi v bodoče bo naše vodilo, kajti neumnost človeka je vendar brez mej, a različne težave le bežno svarilo Delegatska udeležba ho polnoštevilna, seje, sestanki pa zares kvalitetni; gradiva in slično vse manj obilna samoupravljalci bodo neverjetno poletni Hik... malo p..reveč maliganov. Bomo pa leta 1984 treznejši ob izpolnitvi raznoraznih programov, bomo iz trenutka v trenutek srečnejši Obnovljena je hiša ambulante, v njej bodo le resnično bolani, na prste bomo šteli simulante, le rezultatom »fabrike« bomo predani. Odgovornost ne bo več le fraza. Premagali bomo torej vse težave, na glas bomo priznali napake, na konju zmage bo naša Cinkarna, nikogar ne bo sram poraza, prodrlo bo v naše bistre glave, neodgovorne bomo imenovali bedake da drugi dom je vendar tovarna. Melodija bo torej presrečno izzvenela, le strune bo treba ubrati ta prave, pravilno oceniti delo od dela, vse tisto kar ustvarjajo roke in glave... Brez besed Izbrali smo upanju, da zastopal! te za delegata, v nas boš močno Na nekem križišču, nekoč, stal bo pravi dedek Mraz. Bo kmalu nastopil ta čas? bo kdo od nas še navzoč. Sf IONSKI YU HINU POStlONSKI c. Yu WNU k Turistična ponudba '84 ventivno dejavnost.dosegajo dobre inovacijske pa tudi poslovne rezultate. Kot potrditev dobre organizacije, visoke strokovnosti in gospodarne proizvodnje je tudi veliko predlogov, ki so hitro in strokovno ocenjeni ter preneseni v uporabo. To pa dosegajo samo v tistih delovnih organizacijah, kjer je prodrlo spoznanje, da je inovacijski proces sestavina celotnega produkcijskega in posebej reprodukcijskega procesa- Te cilje pa je mogoče doseči z dobro organiziranim razvojnim delom, ki vključuje vse ustvarjalne delavce in so jim vnaprej zagotovljena materialna sredstva, poleg tega pa še moralna in materialna priznanja za inovacijske dosežke. Na ta način se širijo uporabna nova in preizkušena znanja, ustvarja zdrav tekmovalni duh za doseganje novih zahtevnejših ciljev. Me delovne organizacije, ki so uspešnejše pri doseganju teh ciljev, torej inovacijsko bolj produktivne v naši panogi lahko prištevamo: Aero, Cinkarno, Iplas Koper, »Kamnik« Kamnik, Krko Novo mesto, Plamo Podgrad, Savo Kranj in Lek Ljubljana; ki so povprečno dosegli 2,5 predlogov na 100 zaposlenih. Kakšno je stališče vaše komisije do moralnega in materialnega nagrajevanja inovatorjev? V delovni organizaciji je potrebno ustvariti takšno vzdušje pri vseh strukturah zaposlenih, da bo imel predlagatelj vso pomoč, razumevanje in naklonjenost za izdelavo predloga, da bo ta v najkrajšem času strokovno ocenjen, tako za tehnično uporabnost in izvedljivost ter pričakovano ekonomsko korist. Najbolj pomembno pa je, da je predlog pozitivno ocenjen in z napori vseh strokovnih služb v najkrajšem času uveden v uporabo ter da začne dajati pričakovani dohodek. Šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki so naravna logična obveznost poslovodnih delavcev in strokovnih služb, začnemo razpravljati o pravicah predlagateljev inovacijskih predlogov o izplačilu posebnega nadomestila. Za dosego boljših rezultatov mora biti naša pozornost usmerjena posebej v stimulativno nagrajevanje in s tem spodbujanje najsposobnejših strokovnjakov za največje ustvarjalne napore. Poleg pogojev za uspešno in produktivno raziskovalno-raz-vojno delo se moramo v organizacijah združenega dela začeti dosledno zavzemati proti uravnilovki, kije uperjena proti strokovnosti. Prav strokovnjake moramo spodbujati za intenzivno inventivno delo- Samo od vrhunskega strokovnjaka lahko pričakujemo tudi revolucionarne inovacije na področju tehnike, organizacije in poslovanja. Množično inventivno dejavnost pa bomo tako zainteresirali in pritegnili k sodelovanju vse strukture zaposlenih ne glede na izobrazbo in dela, ki jih kdo opravlja. Prav množična inventivna dejavnost pa je in mora biti naš skupni kažipot na poti boljšega gospodarjenja in ekonomske stabilizacije. Poslovanje z osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem Novo navodilo Pri poslovanju z osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem se pogosto srečujemo z raznimi problemi. Tako še vedno ni rešeno v prašim je enotnega skladiščenja osnovnih sredstev v uporabi, investicijske opreme, osnovnih sredstev izven uporabe in odpisanih osnovnih sredstev. Tudi pri naročanju oziroma dvigovanju osnovnih sredstev iz skladišča nastajajo problemi, saj se dogaja, da naroči osnovno sredstvo ena tozd, dvigne pa ga druga, če ga slučajno potrebuje. Po drugi strani pa se v skladišču kopičijo osnovna sredstva, ki jih je nekdo naročil, pa jih ni dvignil. S tem se ne le kopičijo zaloge, temveč tudi nenamensko trošijo finančna sredstva. Da je stvar še bolj tragična, za tako stanje nihče ne odgovarja. Z namenom, da se uredi poslovanje z osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem, je služba organizacije poslovanja pripravila navodila, ki vsebujejo vse postopke v zvezi s poslovanjem z osnovnimi sredstvi. V navodilu so prikazani postopki planiranja in pridobivanja osnovnih sredstev, promet in evidenca le-teh. Osnovno izhodišče navodila je, da investicijska služba nosi odgovornost za planiranje, interno naročanje, vodenje nabave in prevzem osnovnih sredstev. Za smotrno upravljanje in tehnično evidenco v tozdih in službah so odgovorni obratovo-dje za posamezna stroškovna mesta v okviru tozd ter vodje služb za DSSS. Velik poudarek je na planiranju osnovnih sredstev. Pri tem postopku je nastala sprememba. Planiranje osnovnih sredstev poteka v investicijski službi, ki skupaj s tozd Vzdrževanje zbere potrebe po osnovnih sredstvih, usklajuje te potrebe med tozd in pripravi letni plan nabave osnovnih sredstev. Letni plan potrjujejo delavski sveti tozd in DSSS. Tako ni več potrebno sprotno potrjevanje delavskih svetov za posamezne nabave. Dodatno potrjevanje je potrebno le v primerih . ko so nastale prekoračitve v cenah ali pa je nastopila nujna nova potreba po nabavi osnovnega sredstva, ki ni bilo zajeto v letnem planu. Pri postopkih pridobivanja osnovnih sredstev je naloga investicijske službe, da preveri, če je osnovno sredstvo, ki ga naročamo, upoštevano v letnem planu. Prav tako sodeluje pri prev- zemu in aktiviranju osnovnih sredstev. V primeru prodaje osnovnih sredstev pa investicijska služba pripravi licitacijo le-teh. Poleg postopkov poslovanja z osnovnimi sredstvi je v navodilu zajeta tudi dokumentacija, ki jo uporabljamo pri posameznih postopkih, njeno izpolnjevanje in kroženje. Organizacijsko navodilo bo veljalo od L januarja 1984 dalje, uporajjpiki pa bodo seznanjeni^ „z ■ njim v začetku januarjS- Naš namen in cilj je, da imamo urejeno poslovanje in evidenco osnovnih sredstev, saj je le-to tudi korak k boljšim poslovnim rezultatom. Zato pričakujemo tesno sodelovanje in zavzetost vseh, ki bodo uporabljali to navodilo. Marija PEČNIK Iz akcijske konference Zveze komunistov Cinkarne Akcijsko povezovanje komunistov Prenos in združitev poslovnega sistema tozd na raven delovne organizacije sta zahtevala od delavcev, da si razvoj svojega delovnega okolja in svojo ekonomsko varnost zagotavljajo povezano, in da prekoračijo ozke plotove svoje tozd. Pri uveljavljanju politike Zveze komunistov se morajo tudi osnovne organizacije vse bolj povezovati. Ta potreba je v zadnjih letih pospešila povezovanje komunistov preko problemsko akcijskih konferenc. Na akcijski konferenci komunistov 17. novembra letos, so komunisti analizirali razmere v naši delovni organizaciji in ocenili vlogo komunistov, kot avandgardo delavskega razreda. Konferenca ni bila sklepčna! Ugotovili so, da je delo osnovnih organizacij zelo različno v posameznih okoljih, kjer se sestajajo komunisti celo mesečno ali pa tudi le nekajkrat letno. V večini primerov pa sama vsebina dela ni dovolj revolucionarna, saj se zadovoljijo z branjem poročil višjih forumov ali premlevanjem že večkrat premletega. Pri posameznih proble- mih iz delovnih okolij se vse prevečkrat zadovoljijo s splošnimi ocenami in to tudi takrat, ko so krivci znani. Zaradi navideznega miru, ko se ne bije bitka z idejnimi in praktičnimi odkloni od naše dogovorjene politike in njihovimi nosilci, izgubljajo komunisti ugled v svojih okoljih in se nezavedno odpovedujejo svoji revolucionarni vlogi. Taka osnovna organizacija pa se ne more prevetriti niti z dejansko diferenciacijo in izključitvijo člankov, ki so v praksi že zdavnaj odstopili od politike ZK niti z vključitvijo poštenih, aktivnih in delovnih ljudi v njene vrste. Sklepi konference zavezujejo predsedstvo, da skupaj z sekretarji osnovnih organizacij in vsemi komunisti z aktivnim spreminjanjem nepravilnosti povrnejo ugled Zvezi komunistov. Z uresničevanjem tako zastavljenega cilja pa bodo sklepi konference v veliko pomoč novo izvoljenemu predsedstvu akcijske konference. Komunisti so izvolili novo predsedstvo akcijske konference in sicer: za predsednika so ponovno imenovali tov. Marjana Dreva, za člane pa Alenko Pregelj, Marjana Kolarja, Drago-ljuba Barbuloviča in Zvoneta Arha, ki bodo po svoji poštenosti in delu najlažje pripomogli k doslednemu uresničevanju sklepov in stališč partijske konference. SKLEPI IN STALIŠČA Dolžnost komunistov v naslednjem obdobju je nadaljevati stabilizacijska prizadevanja predvsem na naslednjih področjih v smislu 8. seje CK ZKS: • Povečati fizični obseg proizvodnje, dvigniti nivo kvalitete proizvodnje, racionalizirati uporabo deviznih in dinarskih sredstev pri nabavi surovin, opreme, rezervnih delov poenoteno v delovni organizaciji, opredeliti enotno izvozno politiko. ' Potrebno je voditi takšno politiko, ki bo izboljšala kvalifikacijsko strukturo v celotnem kolektivu in na odgovorna dela in naloge postavila prodorne in sposobne delavce. Komunisti pa so dolžni preverjati vlogo delavcev pri izvrševanju nalog. > Komunisti Cinkarne se zavezujejo, da bodo pri reševanju konkretnih problemov v svojih okoljih izhajali iz programskih načel ZKJ in avantgardne vloge delavskega razreda, da si pridobijo ugled in vpliv. » Organizirati je potrebno program idejno političnega usposabljanja, ki bo obvezen za vse komuniste Cinkarne-Predsedstvo akcijske konference komunistov Cinkarne je dolžno spremljati delo osnovnih organizacij, predlagati pobude, v primeru daljše pasivnosti pa sklicati osnovno organizacijo ZK, ki mora analizirati vzroke in sprejeti konkretne sklepe za povečanje aktivnosti. »Naloga komunistov je tudi, da okrepijo funkcijo mentor- Razmišljanje stva mladim, sodelujejo pri idejno političnem usposabljanju mladih sodelavcev in omogočijo realizacijo njihovih upravičenih zahtev in potreb. Marjan DREV Odgovornost in družbeni trenutek Zaostrene gospodarske razmere terjajo od nas, da iščemo nove poti, da pa hkrati uresničujemo vse tisto, kar smo si sicer zamislili, vendar še ni celovito zaživelo. Prilagajanje gospodarskim zahtevani stabilizacije pomeni dosledno uresničevanje ustavnih in zakonskih določb. V endar za to ni več veliko časa. Na področju združenega dela je v delovnih organizacijah prisotno mnenje, da morajo le-te poslovati nekje na robu načela zakonitosti, govori pa se tudi še bolj radikalno, češ, treba je poznati zakon zato, da se mu izogneš- Kam vodi takšna politika je očitno, vendar pa je očitno še nekaj, namreč to, da je sedaj vprašljivo, kaj je potrebno razvijati: ali samoupravljanje ali pa samo ekonomičnost proizvodnega procesa v smislu njegovega prilagajanja tržnim zakonitostim. Nedvomno je potrebno razvijati oboje, vendar pa se sedaj bije boj za dosledno uresničevanje zakonodaje na področju združenega dela- Očitno je samoupravljanje na hudi prei-skušnji, vendar pa je tudi jasno, da je samoupravljanje naš adut, če ga bomo le uresničevali. Prav zaradi tega se nenehno govori o potrebi po zaostrovanju vseh vrst odgovornosti na področju združenega dela. Samoupravljanje temelji na nekem avtomatizmu, ki predpostavlja dosledno uresničevanje odgovornosti. Če se ta avtomatizem poruši, je porušeno vse. Težava pa je v tem, ker odgovornosti ne uresničujejo država z aparatom prisile, kakor je to na drugih področjih, temveč jo morajo delavci sami uresničevati na področju združenega dela. Tukaj pa se pričnejo težave. Kako naj se nekdo sam kaznuje? Vendar bi bilo to v nekem smislu potrebno. Če odgovornosti ne bomo pričeli uresničevati sami, jo bo pričela uresničevati država. Odgovornost je vgrajena v same temelje združenega dela. Srečujemo se z osebno in vzajemno odgovornostjo, odškodninsko in krivdno, ki vključuje disciplinsko in kazensko odgovornost. Poudarja pa se tudi moralno politična odgovornost- Vse te odgovornosti se z različno intenzivnostjo prepletajo v združenem delu. Iz temeljnih določb zakona o združenem delu izhaja, da bi moralo pri vseh oblikah uveljavljanja odgovornosti v združenem delu veljati načelo zakonitosti (28. člen ZZD). V nadaljnih poglavjih, ko govori zakon o disciplinski odgovornosti, o odgovornosti za povzročeno škodo in o odgovornosti za opravljanje samoupravljalskih funkcij. pa to načelo ni izpeljano, kar je vsekakor nedoslednost zakona- Tako zakon v členu 202 določa organe, ki so upravičeni zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, toda istočasno ne določa obveznosti teh organov, da zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka, če ugotovijo kršitev delovne obveznosti. V praksi se ta nedoslednost zakona zlorablja tako, da ti organi sami po lastni presoji ocenjujejo in odločajo ali bodo postopek sprožili ali ne. Odločajo torej po načelu oportunitete in v skladu s tem načelom ocenjujejo zmotnost postopka in zaradi tega postopka ne uvedejo, čeprav bi ga po načelu zakonitosti morali uvesti. V naših samoupravnih splošnih aktih imamo to nedoslednost zakona preseženo, vendar se pogosto zakon zlorablja v smislu zgornje interpretacije. Podobno stanje je na področju odgovornosti za povzročeno škodo- Če delavec ne povrne škode prostovoljno, začne temeljna organizacija pred sodiščem združenega dela postopek (207- člen ZZD). Toda spet je od presoje in odgovornih delavcev v tozdu odvisno ali bo do postopka prišlo ali ne. To pomeni, da vsi ne odgovarjajo enako za enako nedopustna ravnanja. Na področju samoupravnih splošnih aktov, posebno samoupravnih sporazumov je stanje podobno- Na kratko povedano: Pri opredeljevanju dolžnosti smo zelo širokosrčni, na široko jih opredeljujemo, kar je vsekakor dobro- Toda slabo je to, da za te dolžnosti ne opredelimo odgovornosti, to je polaganje računa. Zaradi tega je pač od subjekta odvisno ali bo dolžnost izpolnil ali pa ne. Vsekakor bi jo, če bi se zavedal, da visi nad njim grožnja odgovornosti, da se uresniči s svojo obveznostjo, torej s položitvijo računa. Zavedati se je tudi potrebno, da glede odgovornosti ne moremo pričeti neke revolucije v okviru temeljnih organizacij in delovne skupnosti, kajti odgovornost ni le pravno, je predvsem kompleksno družbeno vprašanje, ki zajema ekonomska, sociološka, pravna, psihološka, filozofska in tudi čisto človeška vprašanja. Predvsem je to družbeno vprašanje in zato ga je potrebno pričeti uresničevati v celotni družbi. Pričeti pa je potrebno v temeljih, torej na področju združenega dela. Drago DULAR Dejavnosti s področja samoupravljanja Delavski svet delovne organizacije je na svoji 3. redni seji 24. novembra 1983 v skladu s pravilnikom o povračilih oziroma nadomestilih osebnih izdatkov, spremenil posamezne določbe, in sicer: Dnevnice za službena potovanja v državi preko 12 ur odsotnosti 800.00 din od 8 do 12 ur 420,00 din od 6 do 8 ur 340,00 din Nočnine za potovanja v državi Nočnine za službena potovanja v državi se določijo s stroški prenočitve v hotelu B kategorije po predloženem računu. V izjemnih primerih, ko je nujno prenočiti v hotelu A kategorije, zaradi prostorske stiske, se delavcu prizna plačilo do višine 700.00 din. Kilometrina Nadomestilo kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 10.00 din/km. Višina tujih dnevnic se iz II. kategorije prenese v I. kategorijo v skladu z Zvezno uredbo o izdatkih za službena potovanja v tujino. Ker se za službena potovanja vedno bolj uporabljajo sredstva javnega prevoza se delavcem povrnejo stroški, ki so jih imeli v službene namene brez predložitve računa. Tarife so za ta območja enotne in znane. Dokazilo za povračilo stroškov pa je potni nalog. ŠE NAPREJ V ZDRUŽENJU Delegati so razpravljali o ponovnem pristopu k SaS črne in barvne metalurgije in po krajši razpravi odločili, da vse temeljne organizacije in delovna skupnost v okviru Cinkarne ostanejo v združenju črne in barvne metalurgije. SODELOVANJE V SEV Delavski svet je na predlog KPO sprejel sklep, da Cinkarna sodeluje v stalni komisiji SEV za kemijsko industrijo. Delovno organizacijo bo zastopal vodja za pigmente Veber Dimitrij, dipl. ing. Sodelovanje z državami SEV je za nadaljni razvoj delovne organizacije zelo pomembno. ker so pigmenti in prevozna sredstva usmeritve dolgoročnega razvoja. ODBOR ZA INVENTIVNO DELO V skladu s pravilnikom so delegati imenovali člane odbora za inventivno dejavnost v naslednji sestavi: DŠSS Ojdanič Slavko. Metalurgija Kos Leopold, Kemija Celje Ivelič Ante, Kemija Mozirje First Anton, Grafika Drev Marjan, Vzdrževanje Tofant Anton, Transport Luzar Zdravko. Energetika Kovačič Božo. Titanov dioksid Rakoš Vinko. Ve-flon Završnik Bojan, Podpredsednik KPO Podpečan Dani. Podpredsednik KPO Jed-lovčnik Robert, predstavnik fin. sl. Plohl Marjan, predsednik konf. OOZS Murovič Dragan, predsednik društva DIATI Sen-delbach Frane. Predsednik odbora za inven- tivno dejavnost je Dani Podpečan. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije se je po prvem neuspešnem poskusu ponovno sestala 23. 11. 1983. Na predlog družbenopolitičnih organizacij Cinkarne je za predsednika imenovala Mirka Pokl-ška, za namestnika pa Bojana Završnika. Komisijo samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije sestavljajo vsi predsedniki v tozdih oziroma delovni skupnosti in sicer: TOZD Vzdrževanje Mirko Po-klšek, DSSS Herman Dušan, TiO, Kožar Hinko, Grafika Šmajs Anton, Energetika Zdol- šek Mihael, Veflon Zaveršnik Bojan. Kemija Celje Botušič Blanka. Kemija Mozirje Mrzlak Silva. Metalurgija Unetič Rok. Transport Arzenšek Anton. Člani so v nadaljevnaju pregledali delo samoupravne delavske kontrole v preteklem mandatnem obdobju, ter se dogovorili za okvirni program dela. V času od 16- do 27. decembra 1983 so potekale seje delavskih svetov tozd in delovne skupnosti. delavskega sveta delovneor-ganizacije ter poslovnega odbora. Kaj več o tem pa bomo pisali v naslednji številki Cinkarnarja- Ž. R. OBVESTILO V INFORMATORJU št. 10. ki ste ga brali 14. decembra in ki je obravnaval obrazložitev računalniškega izpisa »OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA ZA OBRAČUNSKI MESEC« je prišlo do tiskovne napake, ki je spremenila pomen. Zaradi razumevanja računalniškega izpisa ponovno objavljamo kratek povzetek: PP VND/uro DP DODATKI DODATEK ZA MINULO DELO pod kolono vrsta izplačila, višina procenta pa pod kolono °„ od osnove. V rubriki vrsta prispevka je odbitek pod »ostali prispevki.« prispevek za Črno goro. Urednica predvideni prispevek (indeks) - pod kolono vrednost točke. vrednost najenostavnejšega dela na uro -pod kolono vrednost na uro. dejanski prispevek pod kolono % od osnove pod kolono vrsta izplačila, višina dodatka pa pod kolono % od osnove. Iz pogovora o problemu alkoholizma v DO Odstranimo vse steklenice iz obratov Problem alkoholizma ne poraja samo vrsto problemov, kot so porušeni, v večini primerov že kar patološki odnosi v družini, temveč tudi slabe medsebojne odnose pri delu in slabšo produktivnost, ki je za nas še posebej v tem času najbolj pomembna. V boju proti alkoholizmu v naši delovni organizaciji doslej nismo imeli veliko spodbud, a še te so bile enostranske. Sedaj pa so se končno pripravljeni o tej problematiki pogovarjati tudi nekateri direktorji tozd in vodje služb. Misel, da se moramo sistematično lotiti alkoholizma med de- lom, je bila izrečena v razgovoru, ki sta ga 8. decembra letos vodila dr. Pirtovšek in višja medicinska sestra Biserka Klanjšek. Razprava je pokazala, da se v kriznih situacijah alkoholizem še bolj širi. Tudi v Cinkarni je vedno več primerov pijančevanja, ki pogojuje socialne probleme in pušča posledice na družin- DELOVNEMU KOLEKTIVU Za nami je uspešna organizacija in izvedba letošnje osrednje prireditve ob 40-letnici zasedanja AVNOJA. K uspešnim pripravam in izvedbi ste prispevali svoj ustvarjalni delež tudi vi, oziroma vaša delovna organizacija. Za prispevgk se vam iskreno_zg}tva1}'ujemo in želimo, dS bi tudi v bodoče tako učinkovito sodelovali in izražali skupno pripadnost v naši samoupravni in socialistični družbeni skupnosti. Predsednik OK SZDL, Celje Drago MEDVED skih članih. Razumljivo je, daje opaziti pri nižji izobrazbeni strukturi večje število in lažje zdravljenje, pri višji izobrazbeni strukturi pa so alkoholiki s statusom zaščiteni. Njihov alkoholizem je zamaskiran. Pomoč takim je edino v pogumnemu opozarjanju. Predstavniki tozd in služb so bili mnenja, da moramo k reševanju problemov pristopiti zares organizirano- Čudno je, da nekatere tozd in službe še ne čutijo problemov v svojih okoljih (Titanov dioksid, Metalurgija, Veflon), saj se jim zdi odveč priti na tak razgovor. Problemi pa se slišijo že izven plota. Prvo, kar moramo storiti, je da odstranimo iz obratov vse steklenice. Že vrsto let imamo zelo slabo kontrolo vnosa alkohola zaradi nezadovoljivega dela varnostnikov. Vzporedno s tem je potrebno prenehati s tradicijo pitja na delovnem mestu ob praznikih in raznih proslavljanjih. Začeti pa je seveda potrebno pri odgovornih delavcih. Poudarimo naj, da bi morali prekiniti tudi tradicijo popivanja v nekaterih poklicih (gradbeništvo, rudarstvo ipd.), ki se pojavlja tudi v naši delovni organizaciji. Hkrati s temi ukrepi bi morali izvajati tudi preventivo, to pomeni usmerjati alkoholika na pravo pot. Pri tem morajo biti v tesni povezavi obratovodja, alkoholikov zakonski partner in alkoholik sam. Obratovodja oziroma predpostavljeni ter alkoholikov zakonski tovariš lahko zapreta krog. iz katerega se alkoholik ne more prebiti. Socialna delavka v dogovoru z omenjenimi pošlje alkoholika na zdravljenje. Pri tem. pa moramo poudariti, da moramo biti do alkoholika vsekakor zelo strogi, saj je tistemu, ki pije, edina pomoč zdravljenje. Če alkoholiku popuščamo in ga invalidsko upokojimo, ga gotovo pahnemo v smrt. Vsak alkoholik bo sčasoma začel izostajati z dela zaradi vinjenosti. Delovna organizacija mu mora pomagati tako, da ga prisili za zdravljenje. Če pa ji to ne uspe, ga mora prisiliti z disciplinsko odpovedjo. Člani disciplinske komisije so doslej zagovarjali alkoholike in bili tako lažno solidarni do njih. Mnogi se zavedo, da so pred svojim uničenjem šele takrat, ko so na cesti. Zato se ob takih odločitvah delovne organizacije, odločajo za zdravljenje. Na razgovoru so sklenili, da vinjeni delavci ne smejo opravljati dela. Dosledno jih je potrebno odpuščati vsak tisti dan, ko so vinjeni. Občasno je potrebno delati tudi kontrolo z al-koskopom. Alkohol, kot vzrok nesreče pri delu, se mora vnašati v poročilo. V tozdih mora socialna delavka organizirati sestanke o alkoholizmu z odgovornimi delavci in alkoholiki ter zdravstveno službo. Osveščati pa se je potrebno tam, kjer so družbene norme še v smislu proslavljanja vseh malenkostnih pridobitev, z vinom na mizi. Čutiti je potrebo, da o alkoholizmu vendarle spregovorijo tudi vodstveni delavci z vso svojo avtoriteto. Mira GORENŠEK SEDMA LETNA SKUPŠČINA V soboto, 10. decembra 1983 je imel klub zdravljenih alkoholikov Cinkarne skupaj s Klubom iz Aljaževega hriba 7. redno letno skupščino v Kovinotehni. Podelili so priznanja KZA za uspešno delo v klubu in izvolili novo članstvo v upravni in nadzorni odbor. BIO URA TO unkarnTI Sužnji današnjega časa Moti se tisti, ki misli, da v današnjem času ni sužnjev. Pa še koliko jih je! Njihov gospodarje alkohol. Ali niso sužnji tisti, ki vsako jutro nestrpno čakajo, da se jim odpro vrata trgovine ali kakšna klet. da lahko pridejo do svojega gospodarja, ki jim da svoj strupeni poljub, in jim umiri tresoče roke in telo? Takšen suženj alkohola sem bil dolga tri leta tudi jaz. Nisem imel toliko moči, da bi se bil uprl in pobegnil, dokler mi ni začel streči po življenju. Takrat sem se šele zavedal in se vprašal: Ali res ni več možnosti za rešitev? S pomočjo svojih prijateljev sem se z vso močjo strgal s preklete verige, ki je bila varjena z alkoholom in zbežal daleč proč- Vrnil sem se nazaj v svojo domovino, kjer živijo srečni in trezni ljudje. Sam sem postal srečen in srečna je tudi moja družina, saj sem za njih bil že izgubljen in skoraj mrtev človek. M nogi se še ne zavedajo, da so postali sužnji alkohola in da jim le-ta streže po življenju. Zato, dragi prijatelj, upri se mu, strgaj verigo in zbeži dokler je še čas. Kajti, ko te dobi enkrat v svoj smrtni objem, bo zagotovo prepozno. Samo smrt te potem lahko reši. Zdravljeni alkoholik Šport in rekreacija Novice kegljaške sekcije Nadaljuje se jesenski del tekmovanja v II- regijski kegljaški ligi. Na lestvici smo trenutno osmi od štirinajstih sodelujočih ekip. Kolektiv Savinje nas je 16. oktobra 1983 povabil, da s svojim sodelovanjem v športnih igrah počastimo 30. obletnico LIK Savinje Celje. Tekmovale so samo moške ekipe. Cinkarna pa je zasedla 4. mesto-Vabljeni smo bili tudi na memorial Vlada Skočaja, ki ga vsako leto organizira Kovinotehna Celje, v spomin na preminulega športnika tega kolektiva. Moške ekipe so se pomerile v borbgiih igrah. Sodelovale so štiri ekipe. 1. EMO 682 kegljev 2. CINKARNA 655 kegljev 3. KOVINOTEHNA 581 kegljev. 4. LIK SAVINJA 546 kegljev Vse ekipe so prejele priznanja. V jesenskem delu tekmovanja moramo odigrati še dve tekmi in to z ekipo TIM Laško in Kovinotehno- Liga bo predvidoma končana 10. decembra 1983, po tem datumu pa bo kegljišče Golovec odprto tudi za rekreacijo (od 18. do 22. ure), do takrat, ko se bo pričel spomladanski del tekmovanja (predvidoma v začetku marca). Miran GOBEC Kegljači Cinkarne so izročili priznanje Ivanu Veraniču - Jocu za dolgoletno sodelovanje v sekciji ob njegovem odhodu v pokoj. Košarkaši Cinkarne, ki so premagali ekipo lesnine z rezultatom 36:35. Naša ženska odbojkarska ekipa Za dan republike so se pomerili strelci. Najboljši so bili: DSSS, Metalurgija, Grafika, sledijo Titan dioksid, Kemija, Vzdrževanje, Veflon in Transport. Ekipa Cinkarne na memorialu Mira Bofulina Cinkarna daleč najboljša Obnova je organizirala tretji memorial po vrsti »Mira Bofulina« v počastitev spomina na preminulega športnika in kegljača. Tekmovanje je potekalo 3.decembra na kegljišču v Golovcu- Šestčlanske ekipe so se pomerile v borbenih igrah na desetih stezah. Daleč najboljša je bila ekipa Cinkarne, ki je pred drugouvrščenim Pionirjem iz Novega mesta vodila kar za 49 kegljev. To je velik uspeh naših kegljačev, zato iskrene čestitke. Vrstni red: 1. Cinkarna Celje 595 2. Pionir Novo mesto 546 3. Cementarna Trbovlje 543 4. Kovinotehna Celje 535 5. Ekipa bofulinovih sotekmovalcev 531 6. Zasavje Trbovlje 529 7. Ingrad Celje 520 8. Obnova Celje - člani 517 9. Klina Celje 479 10. Obnova Celje-članice 474 11. Žična Celje 443 12. Obnova Celje - mladinci 434 13. Libela Celje 429 14. Tim Laško 425 15. Blagovni center Celje 404 16. Remont Celje 402 17. Savinja Celje 393/49 18. Ce-KA Celje 393/63 19. Obnova Celje mladinci 11 380 Sprejem naše alpinistične odprave na Gaurishankar v Cinkarni. Poslovili smo se od sodelavcev Stanko SMOLE, rojen 14. septembra 1923 na Sladki gori, je po poklicu kovač. Ker je bilo leta 1956 težko za obrtnike, je moral pustiti svojo malo obrt in se zaposliti. Štiri leta je delal v tedanji IFI, nato v Žalcu in leta 1968 prišel v Cinkarno. Naredil je izpit za kurjača parnih kotlov, delal pa v Energetiki, TOB-u in novi žvepleni. Dočakal je starostno upokojitev. Doma se bo ukvarjal z vrtom, opravil pa bo tudi kakšno kovaško popravilo, kadar bo potrebno. Svojim sodelavcem želi vse dobro, da bi bili zvesti pri delu, saj je delo kurjača težko in odgovorno. Hkrati se zahvaljuje svojim sodelavcem za darilo ob odhodu v pokoj. Stanko POGELŠEK, rojen 10. novembra 1929 v Rakovcu, Šentvid pri Grobelnem je svoje prvo delo dobil v skladišču TO-B-a. Poškodoval sije oko zato je prekinil delo v Cinkarni in se znova vrnil leta 1957 v Valjarno. Delal je pri Škarjah v predvaljčni progi. Nekaj časa je delal na starem parnem stroju, ki je zdaj že naš kulturno-tehnični spomenik. Nato je bil premeščen v skladišče Transporta, kjer je nalagal in razkladal vagone s cin-kovo rudo, potem pa v Litopon. Še enkrat je prišel na parno progo in k Škarjam, dokler ni bil premeščen na lažje delo v Žle-barno, kjer so sodelavci imeli razumevanje za njegovo bolezen. Odšel je v invalidsko upokojitev. Doma bo čuval majhnega vnuka. Sodelavcem se zahvaljuje, ker so se od njega prisrčno poslovili in jim želi veliko uspeha ter čim manj težav pri delu. V mesecu oktobru sta odšla v pokoj še Ludvik RAVŠAR in Branislav TASIČ, oba iz vzdrževanja- Vsem želimo še mnogo zdravja ter čim daljše uživanje prisluže-nih pokojnin. MG. OBVESTILO Posebej tiste avtorje prispevkov za naše glasilo, ki oddajo tekst po roku (10. v mesecu) prosimo, da pišejo tipkani tekst v večjih razmakih med posameznimi vrsticami, izpisujejo kratice ter imena pišejo pred priimki. S takšnimi prispevki boste pomagali, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev v tiskarni. Urednica NOVICA Cinkarna je prejela priznanje za uspešno poslovno sodelovanje z Unisom, DO Pretiš iz Vogušča. Z omenjenim sozdom sodelujeta predvsem Metalurgija in Veflon. Razdelitev stanovanj V letošnjem letu je bila izdelana nova prednostna lista, na katero se je uvrstilo 149 prosilcev za stanovanja ter lista za zamenjavo stanovanj, na katero se je uvrstilo 26 prosilcev. Dobitniki stanovanj v letošnjem letu so: 1. Stankovič Radovan 2. Kačičnik Marjan 3- Špacapan Darinka 4. Arapovič Slobodan 5. Oblak Ljudmila 6. Zajšek Majda 7. Gorgijevski Stevan 8. Gobec Miran 9» Gorenšek Tomo 10. Milev Metodij 11. Jukič Hajrudin 12. Dizdarevič Šefik 13. Filipovič Dragan 14. Marič Vladan 15» Prodanovič Lazar 16. Culjaj Tuno 17« Zdolšek Cveto 18. Mlinarič Anton 19. Dordič Goran 20. Klavžar Brane 21. Kukovič Bojan 22. Lipovšek Nevenka 23» Kelc Ivanka 24. Plohl Marjan 25» Stojakovič Rade 26. šišarica Milorad 27. Tandjanovič Sibilka 28. Žigerovič Milorad 29- Janc Adolf 30. Brkič Branko 31. Miloševič Miodrag 32. Pejkič Živko 33« Vodušek Stanko 34. Kobinovič Adil 35* Ibrahimovič Zuhdija 36. Vučkovič Stojan 37- Prelog Sanja 38. Tufegžič Simona 39. Cizelj Marjana 40. Božič Anton 41. Čretnik Sonja 42. Vidakovič Josip 43. Ramšak Matjaž 44. šarac Stevica 45. Rozman Franc eno sobno rabljeno tro sobno rabljeno - sofin. TEKO dvo sobno rabljeno - sofin. Konus eno sobno novo eno sobno novo eno sobno novo eno sobno novo tro sobno novo - sofin. EMO tro sobno novo dvo in pol sobno novo - sofin. Ingrad dvo in pol sobno novo - eno sobno novo eno sobno novo dvo in pol sobno novo garsonjera nova dvo sobno novo dvo sobno novo dvo sobno novo - sofin. Zlatama dvo sobno novo - sofin. Kovinotehna dvo sobno novo - recipr. Združ. obrt dvo sobno novo dvo in pol sobno novo garsonjera rabljena tro sobno rabljeno - kadorvsko dvo sobno rabljeno - sofin. Žična eno sobno rabljeno dvo sobno rabljeno eno sobno rabljeno dvo sobno rabljeno - sofin. TEKO eno sobno rabljeno dvo in pol sobno novo - kadrovsko eno sobno rabljeno dvo in pol sobno rabljeno dvo in pol sobno rabljeno dvo sobno novo dvo sobno novo - sofin. AERO eno sobno rabljeno - kadrovsko eno sobno rabljeno dvo sobno novo - sofin. Cinkarna stan. probl. rešila Žična stan. probl. rešila 8S8 Celje stan. probl. rešila SSS žaleč dvo in pol sobno rabljeno - kadrov. dvo sobno rabljeno - kadrovsko tro sobno novo - kadrovsko Razstava umetniške fotografije Od 7. do 12. novembra 1983 je bila v spodnjih prostorih Muzeja revolucije v Celju razstava fotografij na temo ČLOVEK-DELO-KULTURA. Organizator razstave je bil Foto kino klub Celje. K sodelovanju so bili povabljeni vsi Foto klubi celjske regije. Ker se člani našega foto krožka redno udeležujejo raznih razstav smo poslali na to razstavo 16 fotografij sedmih avtorjev. Sodelovanje na razstavah je del dejavnosti Foto krožka, ki ima po najnovejši statistiki le 20 članov. Ob tej priložnosti vabim vse stare člane Foto krožka, da obnovijo članstvo, hkrati pa vabim še ostale člane kolektiva, da se nam pridružijo v tej ljubiteljski dejavnosti- Vse informacije dobite na tel. 350 pri vodji Foto kino krožka- Drago Famper Razstavljene fotografije Koliko nas je Aforizmi V mesecu novembru 1983 je bilo v Cinkarni zaposlenih 2320 V tozdu Grafika se je število delavcev povečalo za dva. v Vz- Vsak je svoje nesreče kovač - a Vrana vrani ne izkljuje oči - delavcev: drževanju za enega delavca, v kaj pomaga, ko kovaški meh dokler se ne ustraši za stolček DSSS 556 Transportu za enega delavca in gonijo na Zavodu za cene in v . * METAFURGIJA 368 v Energetiki za enega delavca. V poslopjih izvršnega sveta. Čudež narave je, da mnogi kljub KEMIJA CEFJE 195 Metalurgiji je zmanjšano število . ^ jasnemu vremenu lahko živijo v KEMIJA MOZIRJE 52 zaposlenih za dva delavca v Ke- Odnos do tehničnih izboljšav me oblakih. GRAFIKA 206 miji Celje za tri delavce in v spominja na dramo »Gorje VZDRŽEVANJE 451 DSSS za pet delavcev. pametnemu«. CINKARNIŠKA BODICA TRANSPORT 166 - Ali veš, da se v trgovini ne dobi ENERGETIKA 49 Jana JAKOB Je še ena metoda, da vam ni jedilnega pribora? TiO, 218 treba zategovati pasu - kupite si - A zato ga pri nas v »jabriki« VEFLON 59 ožje hlače- manjka! SKUPAJ DO: 2320 JUŽNI SADEŽ SLAD. JUŽNI SADEŽ naS GOZDNI SADEŽ 'A PRISTANIŠČE V ČILU BARVA KART VKA Človek ki NABIRA K > PAPIGA TOVARNA V CELJU | CARLOVAC tik. PULA 'N I OCE VZKLIK (SKOK) PRIPOVED- LOŠČILO M. IME TUJE ASPROT- i o od poq NDUSTRI- JA NAFTE NO DELO DEL. V LIVARNI SESTAVIL ECIMETER V v TONA MUSLIM. ZENSKO VRSTA OMAŽ .ESKOVSEI GRALEC TODOROV BOG IME SPOJIN ŽENSKO IME Človeku PODOBNA ŽIVAL JADRAN- SKI OTOK TURSKI C 16H34 VLADAR, i NAZIV ' KRATKA ZAB ZGOC ( LGA CEHO PESEM HVALNICA TAT HRV. POKRAJINA CC ŽENSKO IME 1 OVAC OTC KDO REZBARI ORODJE ZA REZANJE PREBIV. PARIZA GRŠKA Črka PRIPOVED REŠETO KEMIČNA SNOV ITAL. SKLADA- TELJ 1/2 ATLETSKI KLUB VZDIH IME SEKRET OZN RESEN ŽIV. TEKOČINA VZKLIK ZAG. ATL KLUB STOPALO PUŠČAVA NA KITAJ. HRV. SVINEC AVTO SOLA SIBIRSKI VELETOK VELIKA DRUŽINA CC POLT 4§p KDOR TKE DOM. ŽIVAL vpraSa- LNICA SLOVNI- ČNA OBLIKA JUNAK RISANKE SKOPUH VODNA ŽIVAL KOPNO 9R MORJA CC STATIV PREMAZ ILUSTR. Časopis T. ŽEN IME cc NATRIJ JEZERO NA MISURIJU RIMSKA IZZIDEK SPORTSKE NOVOSTI ŠPORTNI REKVIZIT V V LETALIŠČE VDUBROV IZBRANCI ELEMENTj VRSTA RIBE LEVI PRITOK RENA n n PRVA ŽENSKA POLJSKI PRIDELEK DEL VOZA ZLOM SADEŽ V LUPINI HIDRO ELEKTR. OS. TATVINA CC DEL IME im ZAIMEK VRAT NABIRALEC ROBID bU VZKLIK ZDROB. OSEBNI ZA OGREVAN POSTAJA MILICE SNOVI ZAIMEK NOVI A VRTINA •■ncT* RADIJ MUSLIM SV PISMO CELI RANE ALUMINIJ PTIČA DEL 100 M' DIŠAVA ITALIJAN HINDUJSK PESNIK STRES M. IME ŽUPANČIČ ANTON ITAL. TV IRSKA rfALA ŽOG , TUJE Ž. IME KRATICA )D -IOTER REP ARMADA AFRIŠKI VELETOK ZA JAVNO IME PARADIŽ M. IME KMETIJSK DELAVEC M. IME I GRŠKA Črka LANTAN rALIJANSI /IATEMATI TROPSKA PAPIGA ŽIVLJENJE PIS. AFRIŠKA LILIJEVKA KRAT CALORIJ/ BLAZEN RAVNINA Ž. IME Z. IME AMERIŠKI I standard! ZACUA KR| I Človek, mesto , LETOVIŠČE V 1 ISTRI LEPO VEDENJE DEL AVTA DRŽAVA M. AZIJE TUJE Ž. IME VODJA GOSPOD. OBRATA Za pravilno rešitev križanke razpisujemo tri nagraue, in muci . 1. nagrada: KNJIŽNA NAGRADA V VREDNOSTI 500,00 din 2. nagrada: 50 kg HUMOVITA in KOMPLET FLOVITA 3. nagrada: PROPAGANDNI MATERIAL značke, obeski, kuli .. . .... Rešitve pošljite na Uredništvo Cinkarnarja. Na naslovno stran kuverte napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, kijih bomo prejeli do torka, 10. januarja do 10.00 ure. Uspeh naših alpinistov Razgovor z sodelavcem Ponosni smo, da imamo sodelavca, ki se je vzpel na 7145 m visoko goro Gaurishankar v Nepalu- Slavko Cankar je premagal vse ovire, ter s trdno voljo in z veliko željo, premagal velikana. Že pred tem seje lani vzpel na ogledni odpravi 5760 m visoko na isti gori in že leta 1978 premagal Mont Blanc (4807 m.) 13- septembra je celjska himalajska odprava krenila na pot. Na zagrebškem letališču so jih pozdravili mnogi Cinkarnarji-Zagreb - Pariz - Delhi - Katmandu- Skupaj s tremi šerpami in zveznem oficirjem so po enem tednu, ko so pridobili vsa dovoljenja. krenili na pot. Spremljali so jih tudi spremljevalci iz Cinkarne: dr. Zvezdan Pirtovšek, Ferdo Erjavec in Mojmir Kosi. našim višinski tabor (5400m), kar nam je vzelo kar 12 dni. Vreme je onemogočalo orientacijo. Imeli smo srečo, da snežni plazovi niso koga zasuli. Zasulo nam je le dva šotora in napete vrvi. Nam pa seje že mudilo, ker smo se v tem predelu predolgo zadržali. Dovoljenje za bivanje v Nepalu smo imeli le do konca meseca. CINKARNAR: Pa je šlo od tu lažje? CANKAR: Vreme je postalo boljše- Stena je bila izredno težka. Plezali smo lahko le dopoldne, ker se je popoldne zaradi otoplitve preveč zmehčalo in so vzpenjanje ogrožali plazovi. Vsakega izmed nas je oplazil kak kamen. Kamenje nam je razbilo tudi dva šotora. Gora Gaurishankar Teden dni so hodili po dolinah, tik pred baznim taborom pa so se dvignili na 4.000 metrov. CINKARNAR: Kje ste postavili prvi višinski tabor? CANKAR: Do prvega tabora do višine 4700 m so nam pomagale šerpe iz bližnje vasi, ki so nosile tovor. Od tu se je začela prava stena. 2. oktobra smo začeli plezati. Bilo je močno oblačno, vidljivost pa zelo slaba. V boljših vremenskih pogojih je ta smer sorazmerno lahka. A bila je zelo nevarna zaradi nenehnih lazov. ele pri četrtem poskusu nam je uspelo najti prostor za drugi CINKARNAR: Kdaj ste postavili tretji tabor? CANKAR: Bili smo že precej napeti, ker so dnevi prehitro minevali. Šele 27. oktobra smo postavili tretji tabor (6250m). Tu smo se odločili, da pošljemo šerpo nazaj in prosimo agencijo v Katmanduju, da nam podaljša dovoljenje za bivanje. Odločili smo se tudi, da spremenimo planirano smer in plezamo po smeri, ki sojo osvojili že Angleži leta 1979. Na 6600 m višine smo z angleške smeri prišli na južno steno. CINKARNAR: Sedaj ni bilo več daleč do vrha? Ali je bil težji del poti že za vami? CANKAR: Najtežje je bilo tik pod vrhom, ker smo bili že teden dni v steni, izčrpani in brez hrane. Zadnjo noč ;mo bivakirali na angleški smeri, kjer je bilo izredno mrzlo. Vso noč nisem spal. Ozebli smo v noge. Sto metrov pod vrhom sta kolega šla že nazaj z osvojenim vrhom. Postalo je že oblačno, obstajala je nevarnost, da ne najdem poti nazaj. Toda samo malo pod vr- CANKAR: Počutim se nekako prazno, brezciljno-CINKARNAR: Ali bi še šli na himalajske vrhove? CANKAR: Da, še bi šel a ne po isti poti. CINKARNAR: Kakšni so vaši vtisi o tamkajšnji deželi in prebivalcih? CANKAR: Dežele in prebivalcev nismo imeli priložnost spoznati dovolj, ker smo bili mesec dni v stenah. Ustavljali smo se bolj v vaseh na deželi, kjer so Ime naše delovne organizacije na vrhu gore Gaurishankar hom se je težko obrniti. Želel sem priti na vrh, ker sem menil, da imam možnost- A moči je bilo še zelo malo. Z ozeblinami bi bilo bolje, da bi se vrnil. Po uri in pol sem le uspel priti na vrh. Bilo je izredno olajšanje. Bil sem srečen. CINKARNAR: Kako pa je šlo nazaj? CANKAR: Navzdol prehodiš v eni uri toliko kot v šestih urah navzgor. CINKARNAR: In kako se počutite sedaj? VABILO Vabimo vas na občni zbor Planinske sekcije Cinkarne, ki bo 14. januarja 1984 na Šmohorju! Planinska sekcija ljudje izredno skromni, pošteni, dobri po srcu in ljubeznivi. Materialnih dobrin imajo le toliko kolikor potrebujejo. Ne poznajo kriminala, ni opaziti prepirov, še manj pretepov. In kar me je posebno prevzelo, izredno imajo radi otroke in živali. Moji vtisi o deželi so dobri, v mestih pa je turizem že naredil svoje. * Želeli in upali smo na uspeh naše odprave in niso nas pustili na cedilu. Dokazali so, da so med nami veliki mojstri za premagovanje najvišjih ovir. Cinkarnarji smo vestno spremljali novice, ki so prihajale iz Nepala in težko čakali njihove vrnitve, ko smo slišali, daje naša odprava uspešno osvojila vrh. Ko so se 19. novembra alpinisti vrnili v Celje, so jim naši planinci v Cinkarni priredili lep sprejem. Tovarišu Cankarju so čestitali poleg planincev tudi otroci, ljubitelji planin iz Vzgojno varstvene organizacije Tončke Čečeve in pionirji osnovne šole Velko Vlahovič ter vodstvo naše delovne organizacije. Veselimo se že ogleda barvnih diapozitivov, ki so jih alpinisti posneli med potjo v nam neznani deželi. »CINKARNAR« izdaja Cinkarna Celje. metalurško kemična industrija. £elje. Naklada 2700 izvodov. Vsi člani organizacij« Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 236 Tisk: liskama C inkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.