6*1964: Ali je prav „brati” ali „citati”? Prav je oboje, bolj domače je „brati”. Vendar se je tudi „citati” udomačilo in imamo poleg besede „berilo” tudi „čitanka” ter pravimo, da je kakšna pisava dobro „čitljiva” (ne bomo rekli, da je dobro „berljiva”)... AH je prav, če rečem in pišem: „za letošnjo spomlad”? Prav. Smemo reči „spomlad” ali pa „pomlad”. Ponekod rabijo namesto te Itesede staro besedo „vigred”; „vesna” je pomladanska vila. Julij — avgust 13. 7. 1883 je bil rojen slovenski slikar humorist Hinko Smrekar. 25. 7. 1586 je umrl na Nemškem Primož T rubar, doma iz Rašice na Dolenjskem, prvi slovenski pisatelj, oznanjevavec protestantske vere na Slovenskem. Sestavil je prvi slovenski abecednik. 6. 7. 1819 se je rodil v ško-cijanu na Dolenjskem učenjak Ignacij Knoble-har, naš misijonar ob Nilu v Afriki. Umrl je v Neaplju 13. aprila 1858. 31. 7. 1870 je zagledal luč sveta naš humoristični pisatelj Rado Murnik. 21. 8. 1780 je bil rojen v Repnjah na Gorenjskem Jernej Kopitar, znani slovenski jezikoslovec. Umrl je na Dunaju 1844. 28. 8. 1850 je rojstni dan pisatelja Ivana Tavčarja, doma iz Poljanske doline. 28. 8. 1866 je bil rojen slovenski skladatelj Matej Hubad, oče sedanjega slovenskega dirigenta Sama Hubada. ANTON TOMAŽ LINHART je bil pesnilk, agadoivinar in dramatik. Rodil se je 1. 1756 v Radotviljiici na Gorenjskem. Šolal se je pri jezuitih v Ljubljani in nato na Dunaju. Ndkaj časa ije bil urejevalec škofijskega arhiva v Ljubljani, nato pa je postal šolski komisar za gorenjsko okrožje. Linhart se je na prigovarjanje velikega kulturnega mecena, Tržačana barona Žiga Zoisa, lotil pisanja domače ,zgodovine in poudarja, da mora zgodovina podajati življenje ljudstva, ne pa vladarjev. Toda naj večji pomen za nas ima Linhartovo dramatsko delo. Dal je slovenskemu jeziiku moižmost in polet na gledališki oder z dvema igrama: Prva je »Županova Micka«, ki so jo prvič igrali ljubljanski diletantje v stanovskem gledališču 28. decembra 1789. Ta dan lahko štejemo za začetek slovenske gledališke umetnosti. Večje in umetniško popolnejše delo pa je druga igra: »Veseli dan ali Matiček se ženi«, katerega življenje v gradu je povezal z življenjem vasi na Gorenjskem lin talko ustvaril okolje, ki je bilo domače našemu človeku. Matiček je nosilec ljudskih (teženj zoper 'Samovoljo gospode lin za njim stoji slovensko podložniško ljudstvo. Linhart je poudarili v tej igri nravstveno zdravje kmečkega človeka in njegovo premoč nad nravstveno propadajočo gospodo. Takole Matiček pravi o grafščakih, ba-ironicah lin drugi domišljavi gospoški: »Vzemi mu d’narje. žlahtno ime, potegni mu doli to prazno odejo imu postavi ga kje: k oker je človek sam na sebi, tok ne bo vreden, da bi on meni služili.« Z »Matičkom« je Linhart ustvaril prvo slovensko umetniško igro, ki je zavoljo napredne, ideje ter zgodovinske dn umetniške vrednosti še danes dragoceno odrsko delo na sporedih naših gledališč. Zemlj'evid slovenske zemlje Velikokrat smo že prejeli pisma s prošnjo, da naj pre-slkrlhimo rojakom po svetu kak zemljevid slovenske zemlje, ki bi krasil stene slovenskih domov v tujini in na katerem bi .iskali razne kraje, o katerih slišijo dn berejo, in bi ob njih vzbujali 'spomine na nekdanje dni. Dolgo časa nam ni bilo mogoče ustreči tem željam. Sedaj pa sporočamo, da .lahko pošljemo slehernemu rojaku, ki to želi, lep, večbarven zemljevid slovenske zemlje (1 : 500.000) v velikosti 55 cm x 40 cm. Povprašajte bližnjega rojaka, če ga ne ždli tudi on in jih talko lahko pošljemo več skupaj. Vsaka slovenska hiša v tujini naj ima zemljevid islovGnslke zemlje! Izrabite priložnost, ki se sedaj nudi. in naročite zemljevid! (Stane 10 šil., 20 bfr, 2 fr. fr., 1,60 DM, 2 šv. kr., 0,40 USA doli. ali protivrednost v drugi valuti.) — Upirava »Naše luči«. 6 V izadinjii štovillkii »Naše luči« piiše, da je rolono lin lumsko delo za človeka nekaj naravnega in zato pogoj telesnega in duševnega zdrajvjta. To drži. A Ibi ne bilo prav, če feli se že itn uštaivili. Človek potrebuje tudi prosti čas. Vsestranski razvoj človekove osebnosti potrebuje trenutke, ko je človek prepuščen samemu isdbi in isvoiji svobodi. Zato so nedeljisiki pdčiltdk, 8-iurni delavnik, 40-iurni teden, pda-čan dopust in slične iziredno pomembne pridobitve moderne doibe. Če stvar dobro piremiislimo, bomo razumeli, da napiradek človeka im njegovih ustanov ne zavisli samo od dela, marveč v veliki meri tudi od pravilnega umevanja in smotrnega uporabljanja prostega časa. Prosti čas je čas svobode in sproščenosti. Osvobaja nas najprej podrejenost urniku. Z napredkom itehmiike in z znanstveno urejeno proizvodnjo je namreč urnik postal naš gospodar. Urnik nas dviga iz postelje, nam določa čas odhoda na delo, predpisuje množimo proizvodnje, daje nam znak za delo in odmor, človek živi v stalni napetosti in, kdor svojega dnevnega rada me zna spraviti v Sklad z urnikom, ki mu ga nalaga družba, je v nesrečo sebi in drugim. Pred počitnicami Kako prijetno pa je o počitnicah, ko ni treba miiisiliti na uro. Prosti čas prinaša nadalje nekoliko olajšave v trdoto lin enoličnost vsakdanjega življenja. čeprav morda ljubimo svoj poklic in svoje 'delo, se vendar s časom pojavi toliko okoliščin, ki na nas mučno pritiskajo. Treba je delati iv kraju, času din okolju, ki nam mi všeč. 'Draži nas značaj sodelavcev, nadzorstvo gospodarja itd. O proštom času pa moremo svobodneje zadihati; delamo, kar hočemo, družimo se, s komer hočemo, in imamo prijeten občutek, da ismo sami svoji gospodarji. Drugi smisel prostega časa je počitek in razvedrilo. Ako pomislimo na ritem sodobnega življenja v mestih in liinldustnijskih središčih, na hrušč na cestah, v 'tovarnah in rudnikih, na živčno napetost v uradih in velikih trgovinah, na prerivanje v prevoznih sredstvih, bomo razumeli, kakšen blagoslov je prosti čas za modernega človeka. Povsem naravno je, da ljudje, čim utegnejo, bežijo iz mestnega hrušča in prahu v naravo, kjer iščejo mir, tišino, svež zrak ter počitek za dušo in telo. Po nekaj dneh bivanja na deželi, v gorah ali ob morju se človek počuti popolnoma prenovljen. Mnogim pa je že [spremeimiba dela lep počitek lin mazvedrilo. Prosti čas uporabljajo za dbidalavanje vrta in lureijainje sivojega doma. Tudi to je 'dobro. s- Sllišijio se itoižbe, da prosti čas ubija dru-žimsko žiivljenje. Morda je iv 'tej sodbi 'nekoliko pretiravanja, 'vendar moramo priznati, da člani iislte družiine iša niiikolli niiso bili itako redko zbrani okrog družinske mize in niso poznali tako malo ur skupnega 'življenja. Delo, šoila, razvedrilo, šport iiin različne organizacije zadržujejo člane družine izven doma. Ker je družina naravno in nenadomestljivo okolje, kjer se razvijajo najbolj vzvišena človeška čustva, je zelo važno vprašanje, kako doseči, da bi družina čimveč svojega prostega časa preživljala skupaj. To je nujno potrdbno iza razvoj otrok tvsah starosti ter za ravnotežje in soglasje istaršav samih. Moremo si misliti, kako milo se stori možu,, kii ,se lizmiučen vrne is svojega dela, če v ofčdh svoje žene vidi zaupanje, /vdanost in milobo, piri otrocih pa občudovanje, 'spoštovanje in Ij'uibazen. Öuiti se popolnoma potolaženega in obnovljenega. Na delu je bil sluga isltrojev, številka, doma pa je mož, oče, človek. Družinsko oignjiišče mora spet postati poglavitno središče za preživljanje prostega časa, Iker je to ognjišče tudi središče človeškega 'življenja, kjer svobodneje zadišemo ter se naslikamo novega poguma za življenje. sj Današnji .delavec ima veliko več prostega časa, kot ga je imel njegov prednik pred 100 leti, iko je bila lindustriializaaija še v svojih povojih. A ita ugodnost je združena z resno dolžnostjo. Prosti čas nam mora služiti tudi za naše osebno oblikovanje. Oblikovati se moramo zaradi nas samih. Mi me smemo živeti »tja v dan«, brez vsakega smisla in cilja. Smo umna bitja. Moramo razmišljati. Moramo skušati razumeti sebe lin svat, v katerem živimo. Niajiti moramo stvaren odgovor na usodna vprašanja našega življenja: »Kdo smo, odkod prihajamo in Ikam gremo?« Najti moramo pravi odnos do Boga, začetnika življenja. Nekaj ča- sa moramo posvetiti molitvi. Vzgojiti sl moramo oster čut za resnico, pravico, dobroto in lepoto. Povečati moramo svoje znanje s sredstvi, ki nam jih nudi modemi čas: večerne šole, berilo, potovanje, radio in televizija. Oblikovati se maramo na vseh področjih, ki so nam dostopna, in s tem dopolnjevati božje stvariteljsko delo v nas. Oblikovati pa se moramo tudi za druge. Uživamo dobrote družbe, katere člani smo. Deležni smo njene svobode, kulture, duhovnih zakladov, tehničnega in gospodarskega napredka. Uživamo učinkovito socialno zaščito. Skratka veliki varovanci družbe smo, a vse preveč pozabljamo, da nam to varstvo nalaga tudi dolžnosti. Družba je skupek posameznikov, od katerih vsak vriši Vlago člena, ki v povezavi z drugimi členi dela celoto. Solidnost tega člena vpliva na solidnost celote. Če imamo pred očmi to preprosto resnico, bomo razumeli, da žiivljenje in napredek družbe zavšisita od posameznikov, od njihovega smisla za žrtve in napore, od njihove solidnosti in zvestobe. Naša dobra ali slaba dejanja ne rodijo zato posledic samo za nas, marveč za vso družbo. Od tod naša dolžnost, da se oblikujemo tudi za druge. Ne skrbimo tedaj ozkosrčno samo zase! Mislimo tudi na druge. Vzgojimo si široko srce, ki bo zvesto bilo za ideale skupnosti. Tako bomo postali res solidni členi v veliki človeški (družbi in v vseh skupnostih, katerim pripadamo kot Slovenci iti kristjani. * Prosti čas je torej čas svobode in sproščenosti, čas počitka in razvedrila, čas družinskega življenja in čas osebnega 'Oblikovanja. V tako pojmovanem prostem času se za modernega človeka škrivata velika moč in bogastvo. Naša naloga je ite ideje utelesiti v svojem življenju. V-ko. ■ Nizozemski katoličani so zbrali 100.000 dolarjev za pomoč siromašnim škofom, da se lahko udeležujejo vesoljnega cerkvenega zbora. ■ Indonezijska vlada je naročila 260.000 knjig svetega pisma. Vsaki katoliški družini ga bo dala zastonj. Pametna misel! Pred ljubljansko mestno hišo stoji ena najlepših ljubljanskih umetnin — vodnjak kranjskih rek z vitkim obeliskom iz 1. 1751, delo kiparja Francesca Robbe, stvaritelja raznih baročnih umetnin v Ljub Ijani. Za njim je pred stolnico sv. Nikolaja nadškofijski dvorec. „Verujem - v Jezusa Kristusa, ki je vstal od mrtvih, šel v nebesa in sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega ...« Skrivnost Kriistuscivega poveličanja je neločljivo povezama s skravnostijo njegovega ponižanja: pot v poveličanje in slavo gre skozi Getsemani in preko Kalvarije. »O ne- ispametaa din po isircu kasna «a verovanje vsega tega, kar ,so napovedali preroki!« — je vstali Zveličar poočital lučencema na poiti v Emavs. »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel im šel tako v svojo slavo?« (Lk 24, 25). Ker je krščanstvo v življenju s Kristusom im v Kristusu, ni pravega krščanstva 'brez trpljenja in križa. A križ im trpljenje ni nas cilj. iNaiš cilj je vstajanj e in poveličanje. Žrtev in odpoved, trpljenje In smrt imajo veliko vrednost, a le, ker je Zveličar to izbral kot pot amage nad grehom in smrtjo. Kristus, naš Odrešenik, je pravd Bog in pravi človek. Kot božji Sin, kolt druga oseba presv. Trojice je blil vsak trenutek svojega zemskega življenja združen z Bogom Očetom po Sv. Duhu v slavi in večni sreči božje Ijiubezmi. Kot človek pa je bil za časa svojega bivanja med Ljudmi v vsam nam enak, razen v grehu. Ko pa je s smrtjo na križu dopolnil svoje poslanstvo, je bil tudi kot človek privzet v božjo slavo’. s;- Vstajenje od mrtvih je glavni dogodek Kristusovega življenja. Ko miti njegov nauk, niti čudeži mlis-o prepričali judovskih voditeljev, je Kristus napovedal kot glavni dokaz svojega božjega izvora — svoje vstajenje od mrtvih. Trikrat je napovedal svoje trpljenje in smrt, pa tudi vstajenje, ki . bo znamenje, ki so ga Judje hoteli imeti: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje: a ne 'bo se mu dalo znamenje kakor znamenje preroka Jona. Kakor je bil namreč prerok Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Slin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči« (Mt 12, 39. 40). Na Kristusovem vstajenju temelji naša vera: »Če pa Kristus mi vstal, je prazno nase oznanjevanje, prazna tudi vaša vera,« je zaklical sv. Pavel (1 Kor 15, 14). Vstajenje Kristusoivo je res temelj naše vere. Z njim jte Krisltuis po eni istranj dokazal, da je pravi Bog in da je njegov nauk resničen, po drugi pa nam je dal upanje, ‘da bomo tudi mi vstali: »Ako -se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od pirbvih, kako govore nekateri med vami, da mi vstajenja od mrtvih? . . . Zakaj če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.« (1 Kor 15, 12. 16) odločno Izpričuj e Knisbu-sovo vislbaj'enje sv. Pavel, ki nam je 'zapustil eno majistarejčilh poročil o dem dogodku. Kot nčividec namreč poroča, »da je Kristus tretji dan vstal, kakor ja v pliismiilh; in da se je prikazal Kefu (= .siv. Petru) in potem dvanajsterim; potem se je prikazali več ko pet sito ibratom hkrati . . . Potem «a je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni. Kajti jaz sem najmanjši dizmed apostolov, ki ruiisem vreden, da ise (imenujem apostol, ker sem preganjal Cerkev božjo« (1 Koir 15, 5—9). Bolj podrobna poročila o dogodkih ob Jezusovem vstajenju prinašajo vsi štirje evanigöliiSti, a pričevanje sv. Pavla ima prav posebno vrednost. Kajti on, spreobrnjeni preganj.avec Cerkve, je na prav posebno globok in oseben način razumel in doživel pomen Kristusove smrti in vstajenja za življenje vsakega kristjana. Krlistus, s katerim smo po sv. krstu združeni, nam daje izgled novega življenja: »Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, da bi tako, kot je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, 'tudi ml zaživeli novo življenje. Kajti če smo z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. Vemo namreč, da je bil naš stari človek z njim vred križan, da bi ise telo grdha razdejalo dn bi mi grehu več ne služili. Kdor je namreč umrl (grehu), se je greha oprostili. Če smo pa is Kristusom umrli, verujemo, da bomo iz njim tudi živeli, vedoč, da od mrtvih vstali Kristus več ne umrje: ismrt nad njim več ne gospoduje. Kajti smrt, ki jo je za greh pretrpel, je pretrpel enkrat za vselej; življenje pa, ki ga živi, živi Bogu. Tako se tudi vi sodite, da ste mrtvi za greh, živi pa za Boga v Kristusu Jezusu,« je pisal sv. Pavel Rimljanom (6, 4—11). Kristusovo vstajenje torej ni le podoba in jamstvo našega telesnega vstajenja, ampak predvsem vir našega duhovnega vstajenja od greha. Sv. pismo pravi, da se je 'Krlistus še 40 dni po svojem vstajenju prikazoval apostolom in učencem, katere je izbral za priče in oiznanjevavce svojega evangelija »v Jeruzalemu lin po vsej Judeja in Samariji in do konca sveta« dn jim govoril o božjem kraljestvu (Apd 1, 3. 8). Iz evangeljskih poročil o vstajenju in zlasti iz nauka sv. Pavla je razvidno', da je bil Kristus takoj ob vstajenju (deležen vse polnosti poveličanja. Z voe-bohodoim je bila ta polnost poveličanja še na viden, zunanji način razodeta izbranim pričam. Štirideseti (dan po svojem vstajenju je Kristus te svoje izbrane »peljal venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih (blagoslovil. In medtem ko jih je blagoslavljali, se je vpričo nijiih dvignil, se ločili od njih in šel v nebo din oblak ga je vzel izpred njih oči« (Uk 24, 51; Apd 1, 9). Za življenja tako ponižan dn sramoten, je sedaj povišan »nad vsa nebesa« in »sedi na desniai božja«. To nazorno izražanje, s katerim izpovedujemo našo vero, nakazuje eno najglobljih (skrivnosti odrešenja: kako visoko je povzdignjena naša človeška narava. V Kristusu je človeška narava povezana z božjo v osebnem edinstvu dn po Kristusovem vstajenju je privzeta v neskončno slavo troedinega božjega življenja. Od vnebohoda (dalije je Kristus sicer telesno ločen od nas, a mi .s tem nismo ničesar izgubili. »Za vas je dobro, da grem«, je govoril apostolom, kajlti »odhajam, da vam prostor pripravim v hiši mojega Očeta« (Jan 16, 7; 14, 2). j:- Življenjski pomen teh verskih resnic je v tem, da nam zagotavlja, da naša vera ni prazna in up ne zaman. Eden izmed nas Kristus-človek, je že dosegel cilj, za katerega smo bili ustvarjena dn ki daje smisel našemu 'življenju. V Kristusu-človaku je že uresničena božja zamiseil stvarstva. Po Kristusovem trpljenju, smrti in poveličanju je med Bogom dn človekom zopet vzpostavljen »krogotok« ljubezni, ki ga je greh prekanil. Človek, ki prihaja po stvarjenju od Boga, more — po Kristusovem zgledu in v moči njegovega zasluženja — po trpljenju in odpovedi ter skozi vrata itelesne smrti doseči svojo popolno srečo v večnem združenju z Bogom. fp Še o ljubezni novega človeka Ne 'do odveč še malo razmišljanja o seksusu im iljiulbaztmi modernega čilovelka, da si damo odgovor na drobno vprašanje » zakaj?«. Zakaj goivoni apostol o dvojni postawi, zakaj nastanejo 'težave iv mnogih dobrih zakonih, zakaj moderni človek pogosto ne zna ali ne more urediilbi najlbalj osnovanih odincsov, ki ®o med možem im ženo? Težnja po enotnosti Vsaka ljubezen teži po 'združenju. Bili čim bližje onemu, ki ga ljubimo. Mati ne bo spustila otroka izpred oičii, zaljubljencii iščejo vsake prilike, da bi bili skupaj. Ker je človek iz itelesa im duše, telo pa je materialno, (kar pomeni oviro za združitev, potem more doseči popolno združitev le duhovna stran v človeku. Aiko hočete združiti dva kamna, ju morate razbiti in spet združiti s cementom, da sta enotna. Lahko pa se dva človeka naučita isto pesem, ne da bi kakor koli sebi ali pesmi škodovala, še manj drug drugemu na znanju. Alko ljubezen teži po združenju, mora biti ta ljubezen predvsem na duhovni strani, telesna namreč utruja im marsikdaj odbija. Ljubezen mora rasti, drugače bo kmalu »umrla«. Zato me more zadostiti samo iteles-mo 'združemije. Molž im žena ostaneta še vedno osebnosti, vsak zase. Ko telo ne more dati enotnosti, potem je duša tista, ki mora imeti prednost, da ona izpopolni edinost. Zato prava ljubezen zahteva tudi polno duhovno predanost. Ako te ni, ni rasti im prej ali slej pride do razcepa. Odtod n esp or ažurni, ki rastejo, čim bolj ljubezen umira. Naj večja pomoč pri tem so otroci, dasi moramo reči, da je lahko zakon srečen tudi brez njih. Otroci izvežejo p'onovno očeta in mater, da kot mOŽ in žena nikdar ne čutita praznine svojih odnosov, .saj sita napolnila svoje življenje z novim telesom im dušo, ki je dama naravnost po Bogu Stvarniku. »Nikdar nisem verjel, da more človek talko rad ilmeti svojega otroka,« marsikateri oče rad prizna. Mnogi ne bi znali izraziti tega, a čutijo iv globini svojih duš, da so tako dodali tudi ljubezni do žene novo rast. V nedeljo 7. maja 1964 sta prejeli zakrament sv. birme dve slovenski deklici iz ugledne družine škrjanc v lljuv na švedskem: Cvetka in Marinka Škrjanc, v katoliški cerkvi v Hälsingborgu. Botra je bila ga. Marija Kovačič iz Bjuva. — Na sliki: Slovenski birmanki (prvi dve od leve na desno) s škofom msgr. John Taylorjem. Odtod itudi duševni napor ali razklanost, ki ga povzroči vsak odnos izven zakona. Spolno občevanje pusti potem notranjo praznoto in rodi 'Sovraštvo, saj je razpoir med iteilesom in dušo še bolj viden. Dušasloivci, ki skušajo rešiti vprašanje zakona is am o po seksualnem odnosu, grade na oismoivi, da mož in žena nista v tem nič različna od živali. In vendar ima človek možnost, dia se dvigne iv nebo, dasi živi na zemlji in je popoln človek le oni, ki prizna, da je v njem tudi duša. Težnja po osebnosti Drugi raizpor nastane zaradi tega, ker smo ljudje osebe iln vendar vezani na druge ljudi. S tujimi izrazi: smo individualni, a moramo bliti socialni. Ako gledam, poslušam itd., potem so to popolnoma mojia dejanja, prav nič vezana na druge. Ker pa je ljubezen usimenjenia v nastanek novega rodu, ni samo osebno zame, temveč ima tudi svoj idiru'žbenii odno-s. Alko bi bil iselksius dan samo za izadoivaljiiitav iposamezniilka, poitem bi ga lab-ko sam ikanibroliral. V človeški nararvi pa je. da se človeški rod ohrani dm razdvaja, tudi ko posameznik mine. Tudi tu pridejo na pomoč otroci. Končno ostane osebni element tudi pni tem, saj oče in malti rečeta: »Moj sin, moja hči!« Njuni otroci pa bodo nadaljevali človeški rod. Ako človek izgubi vero v Boga, izgubi tudi .svojo dušo. Ostane mu le telo, ki ima svoje nagone lin zahteve. Da se ohrani, mora jesti ;in ipiitii. Da ohrani rod, ima seksualno ljubezen: »Trebuh je njihov bog«, pravi sveto pismo. Modernemu človeku pa je pripadlo, da je seksus napravil za boga. Težnja po trajnosti Težave nastanejo tudi 'zaradi razpona med komičnim in neskončnim. Nihče isli ne želi ljubezni le izia pet minut ali za leto dni, tem-vdč iza zmerom. Kaj je telh obljub med mladimi lijudmli, da 'se bosta za večno ljubila in dia injona ljubezen nikdar ne bo minila! Ljubezen sama po sebi je ibrezčaisovna. Vendar dobro vemo, ikaiko tudi lahko mine. Zakon se začne kot ples v maskah. Ko so te odstranjene, šele spoznamo človeka. V življenju se odkrijejo značaji. Zdel se ji je vitez, pa je spoznala, da je le navaden človek ali še kaj manj. Mislil je, dia je poročil angela, pia je le našel ižansko, ki je vse prej (ko to, da ne rabimo hujfšega izraza. Ker je iv nas težnja po večnem in neskončnem, more le Bog iv tem popolnoma zadostiti. Tako je Avguštin zapisali, da je »nemirno naše srce, 'dokler ne najde miru v tebi, o Bog!« 'Človeka ne moremo razdeliti, da hli oddvojili dušo in telo, da bi ločili med seksusom im ljubeznijo. Oboje je tu in teži po medsebojni enoti. Ne, kot bosta sanjala o svojem zakonu (ženin in nevesta, bor-i>rJatlii' arrg~~rz~~Oi arler oiije pod^vbidisitvom g. Ivana Koideha ubrano zapel venček narodnih. Večer je potekel v domačem razpoloženju. Tudi letos so se naši Eisdančanl dnevno pridno zbirali k šmannlicam. Ga. Ančka Avsec je kapelico .sreidi koloiniije, kjer je tudi slika brezjanske Marije Pomagaj, za majinik res iprav umetniško okrasila. Iskrena zahvala! 5. nedeljo v maj miku so se budi Slovenci iz Eisdema s posebnim avtobusom udeležili vseslovenskega romanja k ib rez jamski Mariji Pomagaj v Heerlenu na Nizozemskem. V zdravilišču Tombeek se že dalj časa zdravi g. Albin Ribič iz Ekdena. V bolnici v Liege-u ®e zdravi g. Ivan Ribič iz Liege-a. Lažji operacijd na nogi se je moral podvreči g. Stanlko iRavmišdk, predsednik društva »Slomšek« iz Ekdena. Režiser istega diruštva g._ Junij J alk el j pa je prisiljen vzeti kratek po-čltek v samatoriiiu v Lanaikenu. Gmenjenllm in ■vsem. za ka;cr'e morda še ne vemo, pošiljamo tople pozdrave. V bolnici v Leuvenu je zaradi rakove bolezni umrl naš roj alk g. Albert Kutin, doma iz boy- Naš rojak Darko Theo Kragelj iz Dampremy pri Charleroi je postal najboljši igravec v kegljanju v Belgiji, že 13. januarja leto;; |C dosegel ta rekord, v marcu ga je pa še prekosili Prvaku ..howlinga” čestitamo! škega kota. Rojaki so ga v lepem številu spremljali k zadnjemu počitku. Bil je dober člavelk. Molimo zanj! Charleroi-Mons-Bruselj V nedel jo, 24. maja, sta praznovala 50-letni-co poroke, to se pravi »zlato poreko«, g. Gregor Novak in Terezija Špamimiger iz Bray-laz-Brnafie. Čeprav je delali v rudniku 49 lat, je dočakal lepo starost 84 let. Obema želimo, da ju Bog obrani še dolgo vrsto let, poltem jlima pa nakloni srečno večnost. K res izrednemu jubileju naše čestitke ! Beneški iSlovenec g. Karlo Terllilcher iz Mardbienne-au-Pont se ja 4. apriila poročil z gdč. Marijo Guidiisellii. Obilo sreče! Tudi g. Ivan Aliif iz Lodelinisart ije popeljal pred oltar gdč. Anico HoMaj niz Fleurus, kjer sita si, v soboto 23. maja, pred oltarjem ob- ljubila zakonsko zvestobo. Oba sta člana cerkvenega pevskega zbora iz Gharleroi. Že-iHmio ijima v novem žlivlljenju b'Olž'jega blag'o-s’lova! V dnuižilni ViiMja Barič im Nives Cadaliimo tiz Firaindienmes iso dobili drugega isiimika, ki se je iroidiil 27. aipirila v Oharleroii, krščen je bil pa 3. maja in nosi ime Marko. Čestitamo! Znava ise je podvrgla operaciji na nogi ga. Terezija Prezelj ilz Jumat. Meseca decembra bo tri leta, odkar je bila žrtev avtomobilske nezgode. Zdi se, da bo ita operacija dobro uspela in lupanje je, da morda v kakih 4 mesecih že isbodi. Zdravi ise v Cliimiqiue Noltre Dame v Charleroii. Daj Bog, da se ji povrne zdravje! Letos so »e vsi, ki sodelujejo pri »Slovanski prireditvi«, še posebno potrudili, zato je prireditev 26. aprila tako lepo uspela. Rojaki iz Eisdana, ki iso prišli na /to naše slavje, so se tiudli zelo pohvalno izrazili o njej. Še kar zadovoljivo število rojakov se je udeležilo letošnje »Šmarni-čne pobožnosti« pri Fatimislki Mariji v PironChamps, na bin-koš/tni ponedeljek, 18. maja. Le tako naprej! FRANCIJ A Pas-de-Calais 29. aprila je gostovalo prosvetno društvo iz Pariza z igro »Mati Tereza«. Igro so vsi ilgravci zelo občuteno podali, zlasti glavna igravka v vlogi matere Tereze. Obenem smo s predstavo proslavili materinski dan. Gl direktor Čretnik je z izbranimi besedami česti- tal materam, pa tudi očetom, saj se vsi žrtvujejo za svoje drage otroke. Igravcem iz Pariza, režiserju g. Cirilu Lavriču in direktorju slovenskih misij v Franciji g. Nacetu Čretniku se /v imenu [številne publike, ki je prihitela z vseh strani na proslavo, iskreno zahvaljujemo. 17. maja smo imeli izredno slovesnost prvega ■in slovesnega sv. obhajila v Mericoiurt-Mines. Za ito priložnost je 'bil spat med nami g. Lavrič ilz IPariza. 6 otrok je prejelo prvo sv. obhajilo. Slovesno sv. obhajilo so prejeli sledeči: Ivan Gačnik, Jakob Gačnik, Jakob Grohar, Marko Žižek in Martina Grohar. Birmanih pa je bilo v Pas-de-Calais skupno 16 slovenskih birmancev. Krščeni so bili: 6. februarja v Lenisu Sytvie Sušnik; v Bmay-en-Artois 12. aprila Jožefa Brodar in 7. junija Sylvie Pelszar; v Meri-count-Mimes 17. maja Danijel JazToimšek; v Hemin-Ldetard pa 31. maja Nicole Patricija Fom. Srečnim staršem in botrom naše čestitke, otrokom pa srečo in božji blagoslov! Smrtna koisa je zelo posegla v zadnjih treh maserih v naše vrste. 20. aprila je v Bruay-en-Antioiis po kratki dvodnevni bolezni v miim zaspala ga. Fralnčilška Poličnilk-Pofcoilinik v 71. letu svoje starosti. Vse življenje je oh zgodnji smrti svojega moža morala trdo delati, da je preživela in vzgojila svoje otroke. Zvesta in verna je z vso vestnostjo obiskovala sv. misijon in se najlepše pripravila za na poit. Za majniško pobožnost je še pripravila cvetje, in šmarnice, pa jih je potem šla obhajat že v večnost k Mari ji. Na j Marijan Slavič iz Normandije v Franciji je ponosen na svojo harmoniko, na pokale, ki jih je dobil, in na avto, s katerim se vozi. se v miSmu adpočije «d svojega truda! Sinu in hčerlkaima 'z diruižinaimii naše sožalje! Po-koipana je bila 24. aprila 1964 na pokiopa-lišiou iFasise VI. — 28. aprila, dober teden nato, je po dalljlši bolezni mimo do-trpela v Sallaumiines ga. Marija iRavinikar, roj. Pate, v Starosti 76 let. Rojena v Hrastniku, je s številno družimo prišla iv Franeiijio pred 40 lelti, kjer je njen molž Joiže Ravnikar že pred leti uimrl. Preastalim .silnoivom in hčeram z ‘družinami maše 'sožalje! (Pokopana je. bila 30. aprila 1964. na pokopališče v Sallaumii-nes. Dobri, plemeniti slovenslki materi večni pidkoij! — V MerkourtHSiOius-iLenis je 22. maja zapel navček g. Alojziij'u Grobarju, rudarju v pokoju, članu im bivšemu predsedniiku Društva sv. Barbare. Umrl je v svojem 67. letu, po daljšem bolehanju. Bolezen je prenašal res is krščamslko potrpežljiiivoistjiO', saj je svoje življenje res osvetljeval kljub budim preizkušnjam z lučjo vere. Do komca je bil zvest elan cerkvenega pevskega zbora v Mericourt-Mineis. Še na smrtni postelja 'je zapel. Naj mu Gospod sedaj da peti iglorijo vs.o večnost. Zapušča ženo, hčer im sinova z družinami. Vsem: naše sožalje. Pogreb je bil 25. maja 1964, na pokopališču v Mericourt. — V Lensu v bolnišnici je 31. maja premim! g. France Pance v 39. letu svoje starosti. Pogreb je ib! 3. junija. Preostalim sorodnikom, zlasti očetu in materi naše sožalje. Naj počiva v miru ! — V Lievinu je pa po krajši bolezni nenadoma preminil 5. junija g. Rudolf Markič v svojem 42. letu. Pogreb, dne 8. junija 1964. je pričali, kako priljubljen je bil. Preostali ženi im vsem sorodnikom: naše sožalje. Naj se spioičiiie v Gospodu! Oizmamrlla za poletje: V Lievinu. Merioourtu ('m Bruav 'bodo naše sv. maše v juli ju v nedeljo. 19. julija; v avgustu y nedeljo, 16. avgusta; v septembru pa v nedeljo, 27. septembra. Od 10. — 18. juiliia poromamo v Lurd. Na 15. avgusta je vsakoletno romanje vseh Slovencev ilz Pas-de-Calais na Lorebto (isiv. maša ob 10. uri, nato ob 11. uri obletna maša za Franceta Per, ob 14. urii pa pete litanije.) 20. septembra pa priredimo izlet v Eisden iv Belgijo. Vsi vabljeni! Pariz Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo v kapeli 35 rue de Sevires, iPanis 6, metro: Sev-res-Babyiloine, v juliifju in avgustu ob šestih popoldne (svata maša bo tudi 15. avgusta), od prve nedelje v septembru dalje zopet ob patih. Slovenska pisarna —7 rue Gutenberg (pritličje, lavo) Paris 15, metro Gharlas-Michelis, telefon: BLOmet 89-93 — je odprta vsak torek in vsak četrtek popoldne. V nedeljo 19. aprila je Društvo ‘Slovencev v Parizu priredilo v 'dvorani na Avenue Emile Zola ilgro »Mati Tereza«. Pod vodstvom č. g. Lavriča so se vsi ilgiraivci odlično odrezali, čeprav igra ni lahka. Vsi zaslužijo našo pohvalo: Mati (gospa Minka Blackom), sin (Ivo Škorjanc), Anica (gdč. Veronika Mesarič), zdravnik in advokat (Ivan Drenlfc), krošnjar Alojz (iKarlo Vičič), sosed (Feliks Bizjan), orožnik (Jože Boštjančič) kakor tudi seveda šepetallka gdč. Marica Jaklin. — Tudi zabava po igri (je v zadovoljstvo vseh potekla v prijetnem domačem razpoloženju. — Naslednjo nedeljo, 26. aprila, so naši igravai ponovili gornjo igro v Pas-de-Galais in ob tej priložnosti smo 'dopoldne skupno poromali na Loretto. V nedeljo 24. maja smo (imeli lepo telovsko procesijo, naslednjo nedeljo, 31. maja, pa kratko materinsko proslavo z deklam arijami, petjem ,in izborno recitacijo ».Slovenska mati«. Franc Schweiz je Ib! ‘operiran in tudi Feliks Bizjan se je moral zateči v boilnilšmko. Obema želimo potrebnega zdravja. Seine-et-Marne. — Na binikoišimi ponedeljek smo se Slovenci zbrali popoldne k sv. maši v poljislkii cerkvi. Bilo je lepo in smo sklenili, da bomo odslej redno imeli skupno službo božjo. l’o krstu Izabele Koren v Villiers-St. Georges v Franciji Pariški igravci s prijatelji pred cerkvijo na Loretto, mame nitem griču v Pas-de-Calais v Franciji V nedeljio 7. jiumrja je bil krščen Janez Klavdij Penušelk, sim Ivana in Kairoime Gimper-man, isitanujoičilh v Boiis-le-Roii. Botre sta zašit oip.al a Matija in Hermina Dragoš. Seine-et-Oise. — Na Veliko noč je bila v Viillians-Sit. Georges krščena Izabela Koren; njen oče Alojz in malfci Ana, roj. Vtičar, sta oba doma iz Toimilšča. Botrovala je Marjeta Bakan. Creuse. — Verona Horvat je v marcu izgubila idoma svojo mater, Katarino Km,steč, ki je umrla ma Hotizi v svojem 72. letu. Bretagne. — V materni biiši sester Božje Previdnoisitii v Grehenu (Cotes-du-Nord) je 27. maja napravila začasne redovne obljube sestra Helene, ide la Providence — Amalija Pečjak, doma iz Hinj na Dolenjskem, odkoder je bili doma tudi njen stric idr. Gregorij Prizor iz zanimive igre „Mati Tereza”, ki so jo uprizorili naši rojaki v Parizu. Pečjalk. Lsltoičasino je pat dinugiilh sester napravilo Iste oibljiu'be, pet pa jih je bčilo pre-oiblečemilh. Slovesnosti se je udeležili tudi c. g. Čiretiniik iz Pariza. La Machine. — Skupino svat« mašo bomo imcili v nedeljo 5. janlija, kot po navada ob 11,15 dopoldne. Normandija. — 16. maja Sta pred oltarjem poibrdiila svojo ljubezen Adolf Homec, doma iz Sv. Kungioite. in Marija P'oiboičraik iz Sv. Lovrenca v Slovemiskih goricaih. Mlademu painu iželimo olbiiilo sreče na njiiihovi življenjski poiti. Marjan Slavič, iz Slavičeve družine, ki se je medtem preselila bliže Pariza, (zna dolbro igrati na harmoniko, !kar smo se na lastna ušesa prepričali, ko nam je v družbi svojega svaka SlaVka Šturma na zabavi v Parizu, 19. aprila, s barmoniilko delal kratek čas. Pa tuidli v mednarodnem svetu je priznan. Oktobra 1962 je na teikmoivamjiu v Bruslju dobil prvo nagrado s posebno pohvalo, 3. maja ■letos pa na 3. narodnem francoskem tekmovanju v St. Gratien prvo višjo nagrado, obakrat seveda 'z lepim pokalom. Fantu, ki dela iv igaraži, so starši za njegovo 18-letnico (rojen ije 1946. v Beltincih) 'kupili avto. Želimo mu še dosti pokalov! Svata maša za Slovence bo 14. julija ob enajstih iv Mesnil-Guillaume (7 km od Lisieuxja, v smeri proti Orbec). Vsi prijazno vabljeni. (Po maši »ogled« kuhinje in klati pri Vogrinčičev ilh!) Puy-de-D6me. — Be- aailieu — Težka nesreča je zadela Šmii-dovo družino. Hčerka Terezija je 9. 5. izgubil!a svojega moža Georgesa Four-nier, ki zapušča šest nedorasiVlh otrok. Pokojnega so pokopali 11. 5. v Beaulieu ob številni udeležbi -Slovencev in Francozov. Težko prizadeti -družini izrekamo iskreno sožalje. La Combe.lle — V januarju je umrla po dolgi bolezni ga. Ana Mišič, rojena v Grižah. — Gospa Žgajnar ij-e pa v čistem mesecu v domo-ivini, v Veliikilh Laščah, izgubila svojega brata Franca. Adolf Hernec in Marija Potočnik sta si v Rouenu v Franciji obljubila zvestobo. Ob Luksemburgu Aumetz: V mesecu majniku .smo -se Slovenci ob n-eddl jaih zvesto zbirali pred oltar jem naše ljube Goispe, poslušali im premisi jevali njene odlike im čednosti, jo v molitvi in pesmi p-ro-isili, naj nas s svojim Sinom -spravi, naj nas njemu priporoči, naj nas njemu Izroči in naj prosi za na)s, da postanemo vredni njegovih obljub. Njen Sin, pričujoč pod podobo bele hostije, pa nais je vsakikrat blagoslovil. No in še nekaj pohvale vrednega! Naša dva rojaka Tone Drobne in Elko Jamnik sta napravila šoferski izpit za vožnjo avtobusov. Veselimo se nad njunim uspehom in jima čestitamo. Dobila sta delo na znani avtobusni progi Tramis-Frenc-h in na novih zdaj otvor j enih pirogah Gru-snes - Audun-le-Roman - Se-remange in Ottange - Seremange. Iz vzhodne Lotaringije Iz naše pisarne. — V času moje bolezni so mi rojaki prinesli celo vrsto žalostnih sporočili : Umrla je ta čas rojakinja Marija Pavenik, roj. Majcen, stanujoča na Hochwaildu. Za vse vel ike praznike je vedno opravila sv. spoved in prejela sv. obhajilo. — Smrtno se je ponesrečil pri vojaških vajah blizu Bit-ohe Anton Pivec. — V Creuifczwaldu je 24. apnila -umrla vdova Marija Sodec, pridna -pevka cerkvenega .zbora v Creuitzvvaldu. Za vso lepe praznike je prišla k sv. spovedi im sv. obhajilu, pri naši službi božji v koloniji -Neuland pa je iz veseljem prepevala, kadar ji je zdravje to dopuščalo. Dobrni materi se zahvaljujemo -za lep zgled, s katerim je svetila daleč naokrog. — 25. aprila je koinčal svojo težko bolezen »kamen na pljučih« ro- Evgen Horvat, iz Gradišča pri Tišini, o katerem smo zadnjič poročali, da je umrl v Franciji v Ville-en-Tardenois. jak Franc Hauptman v Greutzwalidu, ro[j. 30. 11. 1891 'v Bukovici iprii Litiji, cerkveno pokopan 28. 4. v GreutzwaMm, ilepo previden s sv. zakramenti. — 3. maja je v svoji hiši umrl mnogim zmami Bivši irudar in malo čevljar Leopold Berghaus v Forbacbu. Bil je ver-llk idoibroitnik slovemislkih dubavmikov im mož, ki je neustrašeno branil svojo vero. 6. maja se mu ije podpisani pri pogrebu zahvalil za vse nljegoive dobrote. — 15. maja se je na poiti v Metz smrtno ponesrečil s tovornim avtom Franc Trefalt iz Merlefoacfaa, rotjem 28. 11. 1931 v Duddange v Lubsembuirgu, oerikveno pokopan 19. maja v Metniebachu. — Na domu v Habsterdiciku pa [je istega dne umiri Franc Drame; izadela ga je kap. Ro jen 14. 1. I'8i86, Roginja Gorica pri Celju, upokojeni rudar; previden s sv. zakramenti je bil cerkveno pokopan v iäüitrimig-Wendelu. — Vsem rajnim: večni mir, sorodnikom pa: iskreno sožalje! Leipli maijmik je prinesel še poiselbno veselje družini Djakuiloivić Stanka in Goban Milke z idvoijičlkoma: Jeanoot in Leon, olba krščena v Greutzwalidu 24. 5. — Mala Danijela je razveselila družino Antona in Ljudmile Šinkovec, rojena v Greuifczwaldu, krščena v Mar-leibadhu 31. maja. —- Tudli drugim neprijav-lijeniim želimo isrečnoi, mirno rjn zadovoljno živlijenjjislko pot. Vid tukajšnji časopisi prinašajo čestitke k raznim porokam naš b rojakov. Omenjamo tu itiisite, ki so bili prijavljeni in skllenjeni v naši. okolici: Rose-Marie, hčerka Marije Kmapiič din Jean-Pierre Sdbneiider, je 21. aprila sklenili a cerkveni zakon v Hocbwaldu z Jean 'Koivairowskii-m, čigar oče je češke rodovine. — Maks Brečko lim Matilda Polak, oba slovenske rodovine, pa Sta si obljubila zvestobo pred oltarjem v cerkvi Hochwald 11. 4., ko je hliil podpisani še bolan. — Ob romarskem dnevu k Maniji z Brezij v Hab-sterdicku ata 1. maja pokleknila pred oltar naša rojaka Jožef-Oisikar Dogša in Kristina Rižnar iiz Düsseldorfa in mied poročno jsiveto mašo isfclenila cerkveni zakon ob navzočnosti velike množice naših roj alkov. — Vsem omenjenim in tudi mepri javi jenem porocencem želimo, da jim je sveta Družina pred očmi in jim pomaga v življenju! Na 1. majmik imamo krasne spomine. Zhrali smo se prvikrat v veliki moivi cerkvi v Hab-isterdicku, zidani v obliki kroga; ^slilka Marije iz Brezi j j e dobila ob tej priložnosti na j- Kojaki iz Meluna in okolice Seine-ct-Mar-ne v Franciji. lepše mesto, olkrog nje se je zbralo čez 1000 rojakov: pred oltarjem .je bilo 8 sLovenisfcih duibovnjkoiv. D opal dne je pridigal v našem in f.raneoiSkem jeziilku č. g. idiirekitor sloven-sfcifh ikat. Miis'ilj Öretn'lk liz Paniza; popoldne pri šmarnicalh pa č. g. Vinko Žakelj, slov. župnik iiz Belgije. Pri slovesni maši je prepeval naš »Slomšek«, pni poiročmi maši pa izbor iiz Habsterdidka in Creuitzwalda. Vse slavje je poživjlo im ulrdiilo Ijdbezen vseh naVzbčiiih do Marije im Njenega Sina. Vse, ki so kakorkoli p »vzdignili našo slovesnost dne 1. maja, vse, kli so prišli od daleč im od blizu, naj Ijiulba Matii božja z Brezij is svojim Sinom spremlja, jih varuje in vodi in jim pomaga .. • . 10 let manj! Ko-t to- * Mko naših družin, so ■tudi njo, moža im » otroke nacistični ‘v fl okupatorji leta 1941 V i ^ pregnali iz domače v 9 zemlje v Nemčijo, ki ji je sedaj — hočeš nočeš — postala druga domovina. Ge. ju-biilantfci želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Weilheim. — Pa še eno veselo novico! Dne 17. maja sta v Weilheimu praznovala srebrno poroko zakonca Jerman, doma prav tako z Dolenjskega. Slavja so se uideležili Slovenci iz mesta in okolice. Slavljencema želimo, da bi v zdravju in čil,osti doživela vsaj še zlati jubile j! Baden-Württemberg Zakonca Jože im Marija Klančar, stanu ječa v Jesdngenu, je razveselil sinček prvorojenec, ki je bil krščen z imenom Andrej v župni cerkvi K:,rchlhe,iim/Teck v nedeljo, 10. maja. Staršem naša najlbolijiša voščila! Porolk se seveda v idveh mesecih 'nabere več kot v enem. Kar začnimio! Dne 15. maja sita se poročila v žmpnii cerkvi Marienkiirche v Stuttgartu Slavko Proisenjak iz Štrazigojiniice pri Mariboru in Albina Kerhlanlko iz Kostrivnice pr; Rogaški iSlatinii; 16. maja v Nek-karsulmu. 'Severno od Heilbronna, Danilo Tomaž iz Maribora in Marija Lugarič iz Gostince pri Celju; 17. maja, to je na Ibinkoštno nedeljo, iv Grosslbolttwaru Angelo Amadii iz mesta Pattado na otoku 'Sardiniji, dn Marija Kalčič iz Navokračne, župnija Jelšane v roški škofiji; 23. maja v žulpnii cerlkvi Marienkirdhe v Stuttgartu Vid 'Čnnčec o.d Sv. Jakoba pri Slov. goricah din Alojzija Novinček iz Raven na Koroiškem; 30. maja v župni cerkvi v Badknangu Janez Klemenčič iz Stare Oseflice in Anica Tomšič iz Koritnice, župnija Knežak; 6. junija v župni cerlkvi Hl. Geist v Stuttgartu Anton Novak iz Nove vasi in Cilka Podjiavoiršelk iz župnije Slovenj Gradec; popoldan istega dne pa v Öhringenu Gabrijel Maček iz Gornjega Iga in Ivanka Bezek iz Rakitne pri Borovnici. — Z vsemi novoparočenimi pari ise veselimo in jam želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem istanu. Gd zadnjič smo poskusili dušnopastirsko isrečo zopet v dveh novih krajih našega področja: v Konstanci pri Bodens e e im v Schwä-bisdh 'Gmünd. Sv. maša v Konstanci na bin-koštni pomedel jek zvečer je nadvse lepo uspela. Zahvala gre tarnikajišnjim rojakom in rojakinjam, ki iso jo 'pomagali pripraviti. Pokazali so, kako jiim je domača služba božja pri srcu; med siv. mašo so zelo lepo peli, tako da so vzbudili občudovanje tudi nemškega župnika, ki je bil v cerkvi navzoč in nas je po isv. maši celo počastil s kratkim govorom, nam izrekel besede priznanja in 'Vzpodbude za naprej. Na praznik sv. Trojice so se .sešli pa ro jaki iz mesta Sohwäb.iisoh Gmünd. Tudi tam je bila udeležba za prvič zadovoljiva. Prihodnjič se tam vidimo zadnjo nedeljo v septembru, to je 27. 'septembra.Rojaki, z,a takrat pa le dobro organizirajte že sedaj! Se mnogo krajev je, kjer bi bilo treba prej ali slej začeti, zato pa smio morali črtati sv. mašo v Stuttgartu na črt rt o nedeljo v mesecu. Odslej jo bomo tam imeli le vsako drugo nedeljo, le da bo iza mesec julij potrebna izjema: na drugo nedeljo ne bo mogla biti zaradi romanja v Lurd, zato bo pa na četrto nedeljo, to je 26. ijiuUja. Za tiste, ki še ne vedo, naj bo ponovno povedano, da je ®v. maša v Stuttgartu ob pol 5. uri popoldne v župni cerkvi HI. V taborišču Zirndorf sta dne 4. aprila prejeli prvo sv. obhajilo dvojčici Lidija in Lilijana Krempel. Obe sestrici sta že leta bolni na otroški paralizi, pa sta vendar vedno veseli in radi zapojeta. Dan prve ga svetega obhajila je bil zanji najlepši dan v živ Ijenju, kot sta povedali. Naj jima bo Jezus pod podobo kruha redna hrana za vse življenje, da bosta z vedrostjo prenašali svoj križ. Gelist. (Tja pridete s tramvajem št. 9 v smeri proti Hedalifiinigenu. Po sv. maši imamo rezerviramo lepo dvorano v gostilni Friedenau. Toda lastnik zahteva za lokal 40 mark. Rojaki, ne ustrašite se, saj če je udeležba kaj velika, je ta vsota hitro 'zbrana.) Kot je omenjeno na drugem mestu, je, prevzel v dušnolpastiirsko oskrbo rojaike po škofijah Speyer, Trier, Limburg, Mainz, Würaburg, zapadni del Fulde, od škofije Freiburg ves predel od Rasitatta navzgor z mestom Pforzheim nov slov eniški duhovnik, dr. Prijatelj. Na tem mestu izrečem vsem rojakom po teh krajih prisrčen pozdrav. Nisem mogel še priti do vseh, čeprav sem mislil na vse im so mnogi dobivali »Našo luč« po meni. Nekoliko Po sv. maši med našimi rojaki v Konstanci v Nemčiji na binkoštni ponedeljek zvečer. ibolij -smo se -spoznald s tiisitismii, 'ki so v Hei-■doljberigiu in iv Posarju. Po-seibno od >teh zaid-njiih mi je isilovo 'težko. Prilsnčna jim bivala za ipinijazen isip-rejem, ki siem ig.a med njimi našel, in za znake žive vere, ki sem j ib med njimi videli. ,Žal sem imel do njib predaleč. N-oivi izis el jenski dubov-nik bo imel iz Mann-iheima ipodovico bliže in jih bo ll-abko vač-krat -obiskal. Bog daj, da bi se tudi on med njimi tako dobro poiču-til, kakor sem s-e jaz. Najleplše itu p-oadraviijiam še nekatere poisa-mezmike, zlasiiii dr-ulžiin-o -Gajiš-ek v 'Benslhecmoi, go. M,arijo Riehm roj. Rihtar v Lollar-Giessen in morda še koga -drugega. »Našo luč« bom ipa 'še vsem -s -tega področja pošiljal do (konca leta. — Vaš doisedanjii slov. duhovnik F«r. Felc. Posarje — Nor d Baden Za Slovence iv Posarju bo služba božja vsako zadnjo nedeljo v mesecu; in sicer lizmenoma enkrat -v ikrajiu L-ebach (v kapeli Aufbaugym-nasijum), -drugič pa v župniijski cerkvi v Franlkenbolz: vsakokrat ob latinlh popoldan. — Naj om-eniimo, da -smo dmdli v zadnjem č-asiu že «svoje srečanje ob -složb-i boižijii: v Lebadhu 26. aprila, v Fir-ankenholz-u pa 31. maja. Obaikrajt j-e- prišlo lepo število rojakov, (ki -zaslužijo vse priznanje, saj so se nekateri pripeljali -tudi 40 «ali 50 km daleč. Lep dokaz vzajemnosti in krščanske ljubezni iso pokazali tisti, ki imajo -avtomobile, pa so velikodušno -omogočili -obisk službe božje rojakom, ki še niso »moitoiriziirani«. Na praznik presvete Trojice, v nedeljo, 24. maj«a, je bila -sv, maša za (Slovence iz Heidelberga in okolice. K-ot -že nekajkrat prej, smo -se izbrali k islužbi božji «v kapeli univer-eilteltne klinike (Heidelberg, H-orspi-talstr., Gebäude 34). Odslej bo pjav tam vsako drugo nedeljo v mas-ecu sv. -maša ob sedimih zvečer. Naslov izseljen, duhovnika «za rojake okrožja iNoird-«Baden, Rheinland-P falz, Saarland in južni Hassen je: Dir. Franček Prijatelj, 68 Mannheim-Neckarau, Rheingolds.tr. 3. — Tel. 85 16 63. Porurje Praznik slov. delavcev v Porurju Letošnje .praznovanje 1. maja .Slovencev v Porurju p’od geslom »Bog — Narod — Domovina« je presegalo tako po udeležbi ka-kor pod pestrosti programa vsa «dosedanja [to«v«ristn,a srečanja «Sl-ovencev «v Nemčiji. Na prireditev 1. maja je «prišlo v Oberhausen 700 slovenskih «delavcev in delavtk iz vseh «mesit Porurja. Manjša skupina je prišla celo iz Hamburga. Pri kulturnem delu «prireditve s-o nastopili: moški pevski zbor, moški in ženski dueti ob spremljavi klavirja in harmonike, «duet in «tercet mladih harmomikašev. Višek kulturnega programa «pa je predstavljala plesna «skupina «Mladoslovencev iz Ob-erhausena in Bottr-opa v narodnih nošah, ki je «predvajala slovenske naro«d«ne plese, in pa -skupina deklic uz Essena in Olberlhausena z rajanjem po narod nilh mo'biwilh. Obe skupim,i pleisalcev je za nastop na porediitvi naučila gdč. Mira Olip iz Sel na Koroškem, iki je zato nalašč prišla med nas. Srečelov pod geslom '».Slovensko sliko v slovenski dom!« je pminesal v 50 slovenskih domov krasne .slike domačih krajev, med njimi oljnati sliki Bleda in Bohinja, delo rojaka Ladislava Oblaka iz Ob eA aus en a, ki je obe slilki zastonj poklonil, čeprav sta vredni vsaka po 120 DM. Na .zabavnem delu prireditve je igral ».Slovenski kvintet« iz Holandije pod vodstvom A. Robeka, iki je v veliko zadovoljištvo vsdh plesavcQv igral domače melodije. ŠVEDSKA Krsti: Malmö. — V nedeljo, dne 18. aprila 1964, je bil krščen Janez Koren. Oče Stanislav je doma iz Dolnje Bistrice in mati Olga rojena Maučec iz ‘Srednje Bistrice v Pomurju. (Botri iso bili Martin in Ana Hozjan iz Malmö. — Sibbhult: 14. maja 1964. je prejela milost «v. krsta Marija ‘Eržen. Oče Ivan je idoma iz Idrije,, mati Stella, rojena Tedeschi, pa iz Miugniano del Cardinale v Italiji. Botra je bila ga. Frančiška Sarjium iz Siblbhulta. — Emmaboda: 27. maja je bila (Vključena v sv. Cerkev po miloisti sv. krsta prvorojenka Hedvika Brigita Kokol. Oče Vinko je doma iz Krčevine, mati Božidara, roj. Gorenšek pa iz Novega mesta. Botra je bila ga. Anica Gorenšek iz Emmabode. — Vsem novo-krščenicem in njih staršem iz srca čestitamo! Poroka: Växjö. — V soboto, dne 25. aprila 1964, ista si obljubila zvestobo do groba Anton iPuliko od Sv. Trojice v Halozah in Olga, roj. Koiš.tric, vdova 'Fidler iz Lendave v Pomurju. Obilo božjega blagoslova in na mnogo leta! Življenjski jubilej. — V krogu svoje družine in ipri;jiaiteljev je obhajal 60-leitnico svojega življenja povsod priljubljeni slovenski izselljencfc g. Franic Koiražija. Rodil se je dne 10. aprila 1904. v Rogaški Slatini. Ima 5 bratov doma in sestro v Avstriji. S ■svojo živijensko družico go. Ano in sinovoma Francem in Otonom je prišel na Švedsko leta 1960, hči Elza pa je ostala v iNemičiiji. S pridnostjo in podjetnoisitjo isi je ositvarit tukaj svoj dom, kjer is pravo slovensko go-sitoljuro-noistjo rad sprejema vsakega poštenega so-rojaka. Kos domovine v daljni tujimi! Bog mu daj še mnogo let zdravja in veselja! Doma ima še živo svojo mater, ‘ki ima že 82 let. Tudi nje j žalimo vis'e dobro in na mnoga leta! Drugi slovenski družabni večer v Malmö: V soboto, 18. aprila 1964, ismo se spet izbrali, da se malo med seboj pogovorimo in poveselimo. Res je, ida v tej deželi pogrešamo »bencina«, ki poganja veselje v naše žile, to je pošteno slo vensko vino. Vendar pa vkljub temu mine ta večer, kot bi trenil. Dvorana je lepa, Po slovenski sv. maši v taborišču Zirndorf v Nemčiji. Vsak mesec enkrat se naši rojaki zberejo k slovesni maši. Nekateri od njih, ki jih vidite na sliki, so sedaj že v Kanadi ali Avstraliji. Novi prihajajo, stari odhajajo, večno menjavanje! 'prostora dovolj, družba 'vsa sloivenska ali pa praijalteljiska, ikoit pri nas doma. Govori se, da bo v prihodnje tudi kaka iiffra, kar bi bilo zelo lepo. Toda tisti, ki se za to zavzemajo, pravijo, da «mo mi, ki moramo sodelovati, da se bo igra lahko igrala. Mnogi smo doma igrali; zakaj ne bi tudi tu? Dragi prijatelji, Pogum velja! Po vsem svetu se naši ljudje lepo 'udejstvujejo, zakaj ne bi tudi mi enkrat začeli! Če kje na Švedskem, v Malmö lahko začnemo, ker nas je največ! NIZOZEMSKA Rojaki so se pridno udeleževali šmarnic pri ibrazjanskl Mariji Pomagaj v Heerlenu. Majnik smo zaključili z vseslovenskim romanjem, katerega se je edeležiilo prav lepo število Slovencev. Za sodelovanje se poseb- • • no toplo zahvaljujemo slav. društvu »Slomšek« .iz Eisdena v Belgiji. G. Martin Žagar in njegova soproga ga. Manija, rojena Ferlin, sta 21. maja v cerkvi 'in v družinskem krogu praznovala zlato poroko. G. Žagar se pred 77 leti rodil v Koprivnici. Med nami je poznan po svoji dobrodušnosti. Njemu in gospe ob visokem jubileju iskreno čestitamo, in ždimo zdravja do Skrajnih mej človeškega življenja. G. Jožko Resnik, predsednik Društva sv. Barbare v Hoenislbroeku je od nleozemisfch Župan mesta Hoensbroek na Nizozemskem pripenja rojaku g. Jožku Resniku v imenu nizozemske kraljice kraljevo odlikovanje. V Lmdenheuvelu na Nizozemskem je malo Slovencev, a imajo svoj cerkveni zbor, ki pod vodstvom g. Reberška prav lepo prepeva. Iskreno priznanje njihovi zvestobi! oblasti dobili veliko priznanje. Kraljiica_Juli-iana mu je poddiln kraliieivn odlikr>vnri~fp »Orani j e Nassau« za človečanske zasluge med vojno im po vojni. Rudnik »Emma« ga j e iiškočasno počastil s posebnim oidtikova-njem_za njegovo zvestobo pri delu. G. Resnik je prvi "Slovenc c. ki ie bil tako visoko odliko-van. .Slovenci mu toplo čestitamo. Njegova 'počastitev je v veiselje im čast nam vsem. Bog ga živi še dolgo vrsto let! Mladi g. Martin Poglajen Iz Heerlarhaide, naš zvezni zastavonoša, je izredno nadarjen Športnik. V boksu im judu je izvojeval že presenetil jiivo vrsto zmag. 'Letos pa jev Berlinu 'dosegel v » judu« II. mesto za vso Evropo. Premagal ga je samo Holandec, evropski prvak, ki je skoro 50 kg težji od njega. Mlademu športniku poizmavavci napovedujejo lepo prihodnost. Iskreno čestitamo. G. Janez Žohar in njegova dobra soproga ga. Marija Kovač sta 13. 6. v Hoensbiroeku v cerkvi in na domu slovesno proslavila 40-.let-nico poroke. Slavljencema, ki sta popularni ■osebnosti v naši skupnosti, k jubileju toplo čestitamo in želimo obilje božjega blagoslova. Na mnoga leta! Ge. Luciji Markom iz Hoansforoeika, ki se Je morala podvreči operaciji', se je zdravje obrnilo na bolje. Ga. Kropivšek iz Limden-hauvela je bila v bolniški oskrbi zaradi zelo teižiko zlomljene roke. Bolnišmoo je zapustil tuidi g. Janez Žohar iz Hoorasforoeka. Omenjeinim in .vsem boilmikom, za katere morda še ne vemo, pošiljamo posebne pozdrave z najlboljšiimd željami za zdravje.. V Brumsisumu .se je po kratki ibolezni tiho poslovila oid n3..s vzorna mati ga. Barbara Deželak, rojena Vrečko. Bil je dobra žena. Številna množica roj alkov dm domačinov jo je spremljala na izadnji zemljisiki1 potk Uža-'loščenemu možu g. Jožefu, hčerkam nn sinovom izrekamo krščansko .sožalje. Naj počiva v miru! V sredo, 15. juliia t. I. ob 7. uri zvečer bo v Kegel Paleis, Emma straat 7~A, v Heerlenu] nasto'pUa Akademska folklorna skupina „France Marolt'" iz Ljubljane. -— Na sporedu bodo} narodni plesi, narodne pesmi, domača muzika. — Nastopa 42 plesavcev in 10 pndbeniknv. — Vljudno vabimo k čim obilnejši udeležbi. — Odbor Zveze slov, kat, dru-štev. G. Martin Poglajen iz Holandije, strokovnjak v boksu in „judu”, nas kliče na „korajžo”. Kdo bi se hotel z njim pomeriti? AVSTRIJA Dunaj. — Na Dunaju študira več .slovenskih 'viisokošolcev, posebno teh, ki so doma na Koroškem v Avstriji. Imajo svoj »Klub slovenskih študentov«, v okrilju katerega prirejajo družabne in informativne sestanke in se trudijo z,a uveljavljenje slovenskega imena v svetu. iSedaj so izaičelli izdajati perio-diloni list »Information«, s katerim name-iravajo v nemščini obveščati razne časopise in osebnosti o problemih slovenskega človeka na Koroškem. Čestitamo in jim želimo, da vztrajajo v svoji nameri. — Že parkrat so naši študentje naredili izlet na Slovaško in Moravsko, ikj z Dunaja nista tako daleč, saj ije Dunaj pravzaprav obmejno mesto. Salzburg. — Na svoj godovmi dan je 17. aprila nenadoma umrl g. Budi Tumpej, ki je mnogim rojakom, ki so šli v svet preko Solnoigrada. uredil potrebne dokumente. Zapušča užaloščeno soprogo. Celovec. — Na letališču v Celovcu je ob priliki neurja 15. junija ubila strela 45-letnega Jožefa Lebarja iz Lendave v Prekmurju. Pokojni je bil v Avstriji sezonski delavec in zapušča doma ženo z osmimi otroki. Naj počiva v miru! Priporočamo knjige Slovenske kulturne akcije iz Argentine. Od letošnjega letnika je izšlo že prvo »Meddobje«. Drugi del Mauserjeve knjige »Ljudje pod bičem« je tudi že v tisku. • Mednarodni tehnični zavod Ramegnies-Chin v Belgiji Tudi letos tehnični zavod v Ramegnies-Chin uspešno zaključil šolsko leto. Gojenci različnih narodnosti se učijo raznih obrti na tehnični šoli v Tournai, stanujejo pa v posebnem zavodu v Ramegnies-Chin pod vodstvom slovaških salezijancev. Med gojenci je ze vsa leta tudi lepo število slovenskih fantov. Zavod vsem rojalkom priporočamo v molitev in podporo. Tudi z novim šolskim letom bo sprejel nekaj novih gojencev (Naslov: Home N. Dame, Ramegnies-Chin, Ht., Belgija). h n Sinovi smo Slovenije, naše lepe slavne matere. V slogi bratski hvali naj Boga vsa Slovenija! dogodek v kresni mu 6. »Ne,« je oid'goV'Ori'l. »Domislil sem se, da hi bilo (dobro pozvedetj še mallo v tngiu N. Tam je goispa Tija doma. .Njen oče je bili tam za s odmik a, ljudje jo še .po>znajo; Ihojim se, da jim je prišlo že (kaj do ušes ... Saj razumete? Trelba je priti ma jasno.« Meni je bilo prav. Uspeh Kresovih pozve-do-vanj je bil ugoden. Nihče mi vedel, da je gospa Tija v graščini, saj je bila precej oddaljena, samotarska in brez pravih stikov ;z okolico. A nekaj drugega, manj prijetnega sva zvedela v gostilni, kjer sva se bila ustavila: da se je graščak gospod Hugom davi navsezgodaj s svojim avtom peljal tod skozi proti B., torej da je bil spet zdoma. Zato mi je po kosilu Kras predlagal, naj počakam tukaj, sam pa se popelje do župnika, da lj svetlikala lepota skritih duš. Glede prvih dveh sem danes prepričan, da smo ju rešili z bregov nevarnih prepadov, z obrež ja temnega živl jenjskega veletoka. Dobro, ki ga je Bog Stvarnik vsadili v te mlade duše — po naravi krščanske — v njih zmaguje in vedno bolj in bolj je videti svetlo obliko kristalnih rudnin. Eno iteh dveh simo dali v zavod — gotovo ne v brutalno poboJ jševalnico, — ampak v zavod, kjer se z načelom dobrote in ljubezni stori zanjo vse, kar je človeku z božjo pomočjo mogoče. Druga ,se je napotila, potem ko smo ji dali temeljno smer življenja, v (bližino, kjer živi njeno »upanje«, slovenski gorenjski fant poštenjak, ki mimo goji zamisel: .Kmalu, če Bog da, bo moja, moja — žena. Daj Bog! Toda, France, upanja ne izgubiti! Še malo zgodovine? Obe sta prišli, pravzaprav za svojima fantoma v tujino. Toda tu jina je tako neizrečno velika. Alenkin fant je takrat odšel že daleč naprej. Ostala je sama med nami ter skušala srlkati novi zrak ljubezni in dobrotne vzgoje. Sonja je nekaj časa gojila tiho upanje, da ho njen eventualno »bodoči« rad delal, se pokazal »moža«, da bo zagrabil življenje z resne strani, toda doživela je razočaranje. Pravijo, da je danes nekje v Parizu. Ga bo našel kdo, ki bi mu pokazal pravo smer na poti v življenje? Njej sami je pa lepo. Tako jo imajo radi, da je postala pravi »otrok« zavoda. Obljublja se ji, da bo mogla celo študirati naprej. Ve sedaj, kaj je domovina, kaj so težave tujine, in pozna tudi dobroto slovenskega duhovnika, (ki v tujini rešuje in pomaga, k olik or more. Daj Bog, da bi dobra ostala! Anki smo dobili delo v tovarni. Ko bi vedeli, kakšno skrb je imela dnevno .zjutraj, da bi prišla pravočasno v tovarno! Ob dvanajstih je prišla vedno pravočasno h kosilu. Točno kot malokdo je bila popoldne zapet dvorani. Zvečer je bila stalno ob uri doma. Zares kot otrok, ki mu je oče v družinskem domu vtisnil ljubezen do Boga tako globoko v srce, da te ljubezni tudi vse nevarnosti izvendru-žiinske vzgoje in ne tujine niso mogle uničiti v njenem mladem srcu. Kmalu Ib o prišel čas, da bo stala v svoji beli ofbleki pred oltarjem kot zaročenika, bodoča žena .šivaj emu Francetu. In potem bosta skupno oba v bližini Boga in z iNjegovo pomočjo dosegala še več: njuno srečno življenjsko pot. Ni vse zgubljeno, kar ljudje kakšenkrat mislijo, da je. Nič ne bo zgubljenega, dokler bosta z Bogom. Naša misija je pa tu gotovo dovršila svoje sveto poslanstvo. — P. Jakob, Nica. Gospod uredrai'k! Ob An-drićevem opiiisovanju (»Travniška kronika«) nesposofo-notstii stare turiške uprave ,sem se -spomnili na upravo jugoslovanskih -oblasti, ki so ji tako slične. Kakšne težave imajo naši ljudje glede jugoslovanskih potnih listov?! Čaka jo mesece in mesece, moledeju jo . . . nič. — Vise gre v Beograd, a Beogradu se ne mudi. — Pa je pri mnogih potrpežljivosti bilo konec. »xPojidite se solit!« so rekli mnogi in vzeli državi janstvo dežele, k jer bivajo; pa imajo mir, potni liist -in . . . svobodo. — Ali so »tovanilši« ir as mislili, da jim je naš 'izseljenec prepuščen na milost in nemil ost? Kaj še! — Opazovavec. • 'Mnoge članke sem že prebrala iz slovenskega mesečnika '»Naše luči« in ker sem tudi jaz Slovenka, se naro-ičujem na 'list. Z veseljem prič alku jem naslednje številke. — G. K., Nemčija. • Vaš list »iNaiša luč« nam -je 'z-elo všeč, ker prinaša novice in poročila od Slovencev z vsega ,sveta. Na list hi se morala naročiti vsaka 'Slovenska družina. — M. B., USA. • Beremo »Našo luč«, ki nam lajša naše življenje v tujem isvetu, in upam, da smem tudi kaj napisati vanjo. Bral sem 'zadnjič članek -o Rogu. Bil sem tam navzoč in videl isem, kaj se je godilo. O tej zadevi sem tudi govoril 'z rajnim škofom dr. Rožmanom. Rekel je, ida more Bog odpustiti -tudi ta ziločin lin da moramo za to tudi moliti. Jaz tega ne morean pozabiti, česar sem bil priča. Moral sem iti v tujino. Z vrečo na hrbtu sem šel -in pa tisto orožje sem vzel -s sabo, ki sta mi ga dala oče in mati: rožni venec. Prosim rojake po širnem svatu, naj se spomnijo, kaj sta jim naročala oče in mati, ko so se poslavljali od njih. Če se bo vsak spominjal tega, ne ho zmagal vrag, ampak rožni venec in Bog. Jaz nisem magnat, niti ne -diplomat, ampak navaden delavec in pozdravljam vse rojake po širnem svetu. — M. P., Francija. SREČNO POT! Na svidenje in zdrava ostani! Naj pot ti bo srečna domov in na nas nikar ne pozabi! Prijat’lji mi zvesti ti smo. Pozdravi tam snežne planine, pozdravi zelene gore! Povej jim, da one edine zapisane so mi v srce. Na Dolenjsko, ko prideš prelepo kjer sestra in brat še živi, poglej, če še znamenje sveto ob potu na vasi stoji. Poglej, če je hiša tam bela, kjer mama me zibala je in pesmi slovenske mi pela, da sanje so bile sladke. Poglej, če pastirček na hribu še vedno nad čredo sedi. Poslušaj, če klopotec v gorici še naznanja, da grozdje zori. Poglej, če še lastovka v gnezdu si pridno mladiče vali. Poslušaj, če voda v potoku še vedno enako šumi. Povej tam, četudi v tujini izbrala sedaj sem si dom, da srce je vedno med njimi, pozab’la nikdar jih ne bom. Ko oko bo lepote napaslo domovine se naše nekdaj, te ladja čez morje jadransko pripeljala bo k nam spet nazaj. (P-oslala Stanka Nemanič iz San Francisca, USA). Prleška Vse, kar lazi po tem sveti, napni vüha z’lo! Dere isen ja maji hia, te je liiš-n-o blo, kolca v hišii isem p-otalka, ivarva mačkico. Pa poleti s-em po ves-i se potepa rad, pleza isem po isltani lasi, kota repno kad. Doisitilkrat Je šib,a pela lepši kak kokot, drva v mene «o letela ali kaikši hlod. Kome jejnlko s-o mi is.lakli, še v brgešicah so me is siiloj iv šolo vlekli, oh, -ti groizmii strah! Tam me Šikoilniik je z-abiiiva kalk eno sobo i-u-e-o-a mi vliva is pal’coj je v glavo. Nategava mi je vüha, pipa mi lase, krsta me iz-a potepuha, osla no žrebe. Hlače mara isem glodati v šoli -sedem lat, navlča sem .sa neke brati, šteti d-o deset. Zdaj so oča irefcM: »France, dobro maš glavo. Vidim, da rad ješ gilbance, štrkle no'meso. Nesi za nobeno rabo, pojdi se vücit, čast hi b’la iza faro odlo, če češ mešnlik bit.« äü iti smeh je zdrav w Lišpovec. — V nekem .gostišču ,se je ravno usedal ’za mizo neki gost srednje starosti. Že pribi bi k njemu natakar, a lepo zganjenim prtom čez roko, se lepo dostojno prikloni in vipralša: »Ste že naročili, gospod?« — »Še ne,« odgovori gost. — »Kaj želite, prosim?« ga z malim poklonom vpraša natakar. »-Čakajte malo, da premislim, kaj pravzaprav želim. — Torej, predvsem ibi rad imel ducat ostrig, majhnih ostrig. S paradižnikovim narastkom.« — »Prosim, gospod!« »Potem bi rad omleto z gnjatjo, zraven drobnjak in parmezanski sir. Toda sir mora biti pnistni, italijanski parmezanski sir, veste!« — »Prav, gospod!« »Za mesno jed si želim rositbif, dobro prepečen mora biti in da bo masten. Razumete? Dobro prepečen! In ne masten!« — »V redu, gospod!« »Zraven bi rad dvojno porcijo opraženega krompirčka, pa veliko svežega masla. In če rečem veliko, se to pravi kar cel kos!« — »iProsim!« »Za k mesu prinesite nekaj rezin praženega domačega kruha.« — »Dobro, gospod!« »Ob koncu ibi rad jabolčni zvitek, kozarček benediktinca in ičrno kavo. Potem še malo sira im banano. Imate banane?« — »Seveda, gospod!« »iS 'Sladkornim poprhom! Vidite, vse tole bi rad. A moj zdravnik pravi, naj za kosilo izpijem kvečjemu kozarec hladnega mleka in en prepečenec. In tudi to mi nazadnje prinesite!« Oče in sin. — Gospod Koren računa, koliko ga stane, ker je dal sina Jožeta študirati. »Poglej, Jože, kolllko me stane tvoje študi-ranje!« »Oče, in jaz sem še eden tistih, ki Skoraj nič ne študirajo . ..« Upanje. — »Čemu 'zahtevate ravno srečko, ki ima prav tako številko kot vaš avtomobil?« — »Z njim sem že večkrat (kam zadel, pa bo mogoče zadela še srečka.« Nesreča. — »Kaj si storil, nesrečnež! Ta porcelanski kipec je bil «tar najmanj štiri sto ilat!« — »Oh, hvala Bogu! Sem se že ustrašil, da je hil nov.« Naša uganka Rešitev uganke v prejšnji (5.) številki »Naše luči« naj vam pove rojakinja Cvetka Zajc .iz Stuttgarta v Nemčiji, ki pravi v pismu, da je dobila pri dopolnjevanju besed od 1. do 26. navzdol: »Rojaki, pomagajte drug drugemu!« Rešitev je pravilna. Iz Detroita v Združenih državah je za to številko poslala rojakinja Marija Bolha dve uganki, od katerih objavljamo tokrat nasled- njo. 1. _________a = ime ruskega predsednika 2. ---------a= ena od ameriških držav 3. ---------n= jugoslovansko morje 4. _________n = glavno mesto Velike Britanije 5. ---------a = del sveta 6. ---------n = druga beseda za: zavetnik 7. ---------c = meri elektriko 8. ---------m = prodajavec in nakupovavec 9. ---------n = svetopisemska reka 10.----------d = moško ime IX.----------a = reka, ki teče skozi Jugoslavijo 12. --------t= avtoriteta, vlada 13. --------a = glavno mesto Rusije 14. --------t = čas pred božičem 15. --------s = priimek znanega amer. igravca 16. --------a = pokrajina, ki se sama vlada 17. ---—----e= je potrebno za vojsko 18. --------i= s silo jemati, krasti 19. --------a= ime ladje v starih časih 20. --------t = ime meseca 21. ---—----p= nasprotno od besede „vstop” 22. --------a = kraljica čebel 23. --------a = prostor za apno. Če sedaj berete, vse prve črke od zgoraj navzdol, boste zvedeli za stari slovenski pregovor. Kdor uganke ne bo rešil prej, bo zvedel zanjo šele iz prihodnje številke. Popravek V prejšnja (5) številki »Naše luči« sta na strani 19 dn 20 sliki skupim rojakov iz Francije. Tiskarski škrat je žal zamenjal pod slikama ibesedilo! Uredniška pošla M. B., Corrlmal, Avstralija: smo prejeli, hvala. Mali oglasi (Uredništvo rojakom z veseljem nudi priložnost, da v listu oglašajo. S tem pa ne prevzema nase nobene odgovornosti glede vsebine oglasov in s tem še ni rečeno, da daje obenem tudi priporočilo. Če je rečeno, da posreduje uredništvo naslov, to naredi le tistim, ki pošljejo kaj za znamko za odgovor. Cenik oglasov dobite pri u-pravi lista.) Slovemsikii hotel BLED v Rimu (Italija) in penzion DANILA vam nudita preno-oiišče in hrano, pa todi zaposlitev, če fcdo želi. Pišite na naslov: Vinko A. Levstik, direktor in lastnik, via S. Croce in Gerusalemme 40, Roma (Italy). Zagrebčan, 27 let, mizar, želi spoznati slovensko ali hrvafcsko dekle do 27 let starosti. Piše naj na naslov: Zvonko Cavar, Bad Tölz, Waohtenstraße 13, Bayern, W. Deutschland. © Slovenski fant, velik 1,83, plavolas, star 34 let, se želi spoznati s slovenskim ddkle-tom v Francija, ki si želi u-stvanitd svoj dom, v starosti med 25. in 30. letom ter dosti velika postave. Naslov posreduje uredništvo. (19) Prekmursko dekle, že več let v Franciji, mirnega značaja, staro 28 let, ljubiteljica narave, želi spoznati resnega fanta v starosti od 27 do 37 let, ki ni alkoholik. Druge podatke im naslov posreduje 'uredništvo. (20) Slovensko dekle, trgovka v Celju, vis. 174 cm, temno kostanjevih las, .stara 21 let se želi spoznati s fantom v starosti od 23—26 let z dobrim poklicem. Šifra 146/S. Naslov posreduje Toni G., 5602-1. angenb erg/Rhd., P o s t-faoh 83-, Deutschland. 28-letni Slovenec, živeč v Nemčiji, si želi dopisovati -z dekletom, ki živi tudi v Nemčiji. On je ključavničar resnega značaja, ona naj bi bila v starosti do 26 let, dobrosrčnega značaja in dobra gospodinja. Šifra 301. Naslov posreduje Toni G., 5602 -Langenbang/Rhl., Postfach 83, Deutschland. Slovenka, v službi v .Kranju, stara 19 let, visoka 165 cm, čedne zunanjosti, si želi dopisovati s fantom, kj živi v Zap. Nemčiji. Šifra 102. Naslov posreduje Toni G. 5602-Langeniberg/Rhl. Postfach 83, Deutschland. Več slovenskih deklet se žeji spoznati s fanti, ki žive v tujimi. Resne ponudbe pošlji na naslov: Toni G., 5602 -L angenb e rg/Rhl., P os tf ach 83, Deutschland. • Delaven moški, 29 let, želi pismenih stikov s preprostim '.slovenskim dekletom od 25 do 29 let, visoke postave, v svrho poznejše poroke. Slika je zaželena. Naslov pa posreduje uredništvo. (33) O Bi rad znal francosko? Vsem, ki se hočejo hitro naučiti vsaj nekaj francoščine, priporočamo knjigo »Hitro znati francosko«. Dobijo jo pri naših izseljenskih duhovnikih ali pa jo lahko na-roče pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Gena 25 šili. Knjiga je zelo praktična. Naslovi izseljenskih duhovnikov ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Riläjens). BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique, Tel. (M/233910). - Kazimir Ga-berc, 19 avenue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), Belgique, (Tel. 07/367754). FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENibnontant 80-68) — Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg, Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, Nice (A. M.), France. NEMČIJA: Ciril Turk, 42 Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676) - Ivan Ifko, 43 Essen — Altenessen, Schonnefeld-str. 24, W. Deutschland. — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim — Neckarau, Rheingoldstr. 3., W. Deutschland (Telefonska številka 851663). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigerstrasse 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVEDSKA: Jože Flis, Gamla Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad), Sweden (Telefon 035/60086). NAŠA LUČ mesečnik za Slovence na tujem Začel izhajati 1. 1951 • 6. številka — letnik 13 Julij — avgust 1964 • Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta). Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača. • Za uredništvo odgovarja dr. Janko Homböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. • Naročnina za list je za vse leto 35 šilingov ali protivrednost: 70 bfr, 7 NF, 5 h. gld, 5,5 DM, 900 lir, 12 angl. šil, 10 norv. kron, 7,5 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil, 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu. • Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč“, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagen-furt, Austria. Printed in Austria