IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« ► IREJUJfc. UREDNIŠKI UD BUK » GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TE-KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 glasilo so Osnovna načela ustave na razpravi pred okrajnim političnim aktivom V sredo, 10. t. m., je bila v Kranju prva štrrša razprava o osnovnih načel i h predosnutka nove ostave Federativne socialistične republike Jugoslavije. To je ■vod v razprave, ki so predvidene v mesecu oktobru oz. novembru. Uvodne misli o ustavi je pred okrajnim političnim aktivom podal član glavnega odbora SZDL Sov eni je in zvezni poslanec Bori« Ziherl. Ob tem je zlasti poudaril, da je treba ob sedanjem predosnutku ustave upoštevati tudi program ZKJ, ki je sprejet Ta VII. kongresu yn ki prav tako •odi med naše temeljne dokumente. Ustava sama je morala upoštevati tri osnovne elemente: faoki sistem samoupravljanja, ki nenehno raste, se utrjuje in uveljavlja; oblast sile — države, ki prav ob uveljavljanju samoupravnega sistema zgublja na pomenu in se postopoma pomika v ozadje (kar je logična posledica zavestnih naporov pri odmiranju države); kot tretji element pa je omenil subjektivne sile. Nato je govoril se Ivan Repinc o organizaciji političnega sistema, kot ga predvideva pred osnutek ustave, Drago Dolinšek je obrazložil družbeno-ekonomsko ureditev, Pavle Zupančič pa je fovoril o delu okrog občinskih ■tatutov v našem okraju. j V razpravi se je prvi oglasil ljudski Roslanec Vinko Hafner. Poudaril je dve osnovni skraj-•osti, ki se opažata v ekonom-dcem razvoju pri nas ,in sicer trajnost, da bi država z večjimi •redstvi oziroma investicijami močneje forsirala maksimalne Mpehe v proizvodnji, druga »krajnost pa je, naj bi dali popolno samostojnost delovnim or-pnizacijam in prepustili stvar svobodnemu trgu. Prva skrajnost bi lahko vodila v pretirani centralizem, druga pa v škodljivo »narhijo. V popoldanski razpravi so sodelovali še nekateri drugi udeleženci esminarja. Podobne razve se bodo nadaljevale po ob- strokovnih organizacijah društvih ter v delovnih kolek-ftrih. Cez deset dni pa bodo o predosnutku ustave začeli raz-pravijati tudi ostali državljani na terenu. — K. M. leto xvr st m (71 m m nn urTcmiM 194? roi III' ;\ UD I 1 AN -\KJA 1956 KUI PUL I KDNIK JD 1. JANUAR IA 1960 IR1KRAI TE-DENSKO: OB PUNKDEUK1H, SREDAH IN SUBOI AH LE 1 NA NAROČNINA 1 Ml DIN MESEČNA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN gorenjsko Paznrava Vladimirja Logarja na zasedanju Ljudske skunSčlne LRS Slabo poznavanje v • v V trzisca ovira izvoz Kovinska industrija se bo morala preusmeriti na zunanja tržišča — Elektroindustrija ni konkurenčna — Tudi tekstilci zaostajajo za planom _ Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS, ki je bilo posvečeno nalogam na področju gospodarstva in problemom urbanizma ter stanovanjske in komunalne izgradnje, je sodeloval v razpravi tudi podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj VLADIMIR LOGAR. V svoji razpravi je obravnaval nekatere probleme izvoza v našem okraju. Njegovo razpravo objavljamo nekoliko aflerajšano. V preteklem letu je industrija investicijska sredstva, ki pa zdaj izvozila za 7 milijonov 650 tisoč še ne dajejo pričakovanih eko-dolarjev, za letošnje leto pa zna- ;nomskih rezultatov. Naložbe, ki ža plan 13 milijonov 100 tisoč do- 1 so bile vložene v kovinsko indu-larjev, kar pomeni okoli 64 od- strijo niso bile dovolj usklajene stoikov več kot lansko leto. V oziroma niso upoštevale perspek-osmih mesecih je bilo doseženo tivne strukturalne spremembe tr-51 odstotkov plana ali 87 odstot- ga. Tržišče ni bilo dovolj analizi- - 'rano, tako da imamo več primerov v kovinski industriji, da so podjetja v določeni krizi. Celotna odgovornost ne pada samo na gospodarske organizacije, temveč tudi na druge gospodarske organe, ki so odobravalo sredstva brez kov lanske celoletne realizacije izvoza. Največji delež v izvozu so imele lesna in tekstilna industrija in industrija črne metalur- Analiza gibanja Izvoza v letošnjem letu kaže, da se Izvoz v polletju nI realiziral po 6olidnejše tržne analize. Ta podjetja se bodo morala spričo močne domače konkurence zelo hitro preusmeriti na zunanja tržišča, če nočejo zabresti v še večje težave. Ti primeri pa ponovno dokazujejo, da bo morala naša politika investiranja bazirati na solidncj-ših tržnih in konjunkturnih analizah. Tipično za vsa naša podjetja je, da zelo slabo poznajo domača in tuja tržišča. Slabo poznavam |e tr i',ča je največja ovira našega izvoza. Elektroindustrija predvideva v letu 1962 izvoz okoli milijon in pol dolarja, kar pa ne bo dosegla, ker je v 7 mesecih posegla le 540.000 dolarjev. Uvoz znaša okoli 2,900.000 dolarjev. Pri takšnem (nadaljevanje na 2. strani) prvem ^""j" »*-«»—---- ■-- pianu, da pa se je v zadnjih me- Smernjce za delo komunistov občine Kranj secih situacija bistveno popravi- ouicuu^c j Del dvorane OLO v Kranju z udeleženci seminarja o predosnutku ustave FSRJ Z zbora gostinskih in turističnih delavcev sedla, prav tako kot v ostalih okrajih LRS. Vzroki zaostajanja izvoza so bili v glavnem Isti, kot jih navaja poročilo o gibanju gospodarstva LRS. Podatki za izvoz septembra ka-Jejo, da je v devetih mesecih dosežen celoletni izvoz 1961. Močno pa zaostajajo v predvi-.deni dinamiki izvoza za leto 1962 J/ftovinska industrija .tekstilna in industrija usnja in obutve. Kovinska industrija je v celokupnem izvozu okraja udeležena z okoli 8 odstotkov, kar je sorazmerno zelo malo. V kovinsko industrijo so bila vložena znatna Popraviti gostinske instrumente Bled, 12. okt. - Z včerajšnjo razglasitvijo rezultatov posameznih tekmovanj je bil zaključen X. gostinsko-turistlčnj zbor Slovenije. V razpravi na uvodnem zasedanju so med drugim poudarili, da se morajo sindikalne podružnice v gostinskih podjetjih z vso resnostjo lotiti proučevanja no- tranjih problemov, hkrati pa naj usposabljajo tudi svoje člane, da bodo postali sposobni upravljavci svojih gospodarskih organizacij. V zvezi z gostinskimi instrumenti so dejali, naj bi prometni davek na alkoholne pijače, ki bi ga pobirali od prodaje količine, ne pa od prodajne cene, in pro- Posvetovanle gospodarstvenikov v podjetju Iskra Specializacija proizvodnje ob racionalni delitvi dela in konsolidaciji med obrati - naj zagotovi združeni Iskri letošnje povečanje proizvodnje po vrednosti za 22 odstotkov in nadaljnji porast v prihodnjem letu za 36 odstotkov, tako da bi celotna vrednost proizvodnje dosegla nad 35 milijard dinarjev Taka je bila osnovna ugotovitev širšega, posvetovanja, ki je Mo v podjetju Iskra v Kranju v <•< prava pa je določene probleme še njihovem delu. jasnejše opredelila. Tako je že I Maloobmejni promet s sosednjo Avstrijo K. M. V četrtek 11 oktobra, okrog 11. ure Je obiskal lzobraževalno-rekreacijski center v Podvlnu podpredsednik zveznega Izvršnega sveta. Edvard Kardelj s soprogo. Ogledal si Je prostore in se seznanil z namenom tega centra. Nato se je nekaj časa pogovarjal s slušatelji višje kadrovske šole, ki imajo trenutno seminar v Podvinu. Na sliki: tovariš Edvard Kardelj in soproga s slušatelji višje kadrovske šole Število obiskovavcev nenehno narašča Pretekli petek Je bil v Beljaku 1 uspehih maloobmejnega prometa, ožji sestanek predstavnikov s te ' Z avstrijske strani se je med in one strani meje o dosedanjih drugimi sestanka udeležil okrajni ' glavar in bel jaški župan, z naše strani pa nekateri člani okrajne obmejne komisije na čelu s predsednikom tega organa Vladimlr-jem Logarjem. Pogovorili so se o razvoju maloobmejnega prometa, o izdajanju (Nadaljevanje na 2. strani) Komemoracija v Gradca Na iniciativo organizacij ZB po občinah organizira podjetje Izletnik na dan mrtvih poseben odhod na komemoracijo v Gradec. Lani je bila tam prva večja komemoracija; odkrili so tudi spomenik žrtvam fašizma. Ob tej priložnosti je govoril podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka. Organizacije ZB težijo, da bi to postala tradicionalna vsakoletna manifestacija miru in sožitja. Okupator je v zadnji vojni mnoge žrtve iz naših krajev odpeljal v Gradec, kjer so jih upepelili v tamkajšnjem krematoriju. Ob letošnji komemoraciji bodo pred graškim sodiščem odkrili spominsko obeležje. - K. M. \ te dni po svetu • SPOPADI NA INDIJSKO-KITAJSKI MEJI Iz New DelhIJa poročajo, da Je na severu Indije prišlo dO streljanja med kitajskimi in indijskimi obmejnimi stražarji. Na obeh straneh je bilo precej mrtvih in ranjenih. • LIPPMAN OČITA KONGRESU SAMOVOLJO V komentarju o letošnjem zasedanju ameriškega kongresa vplivni komentator Lippman označuje sklep, da se ukine klavzule največje ugodnosti v trgovini z Jugoslavijo in Poljsko — kot najtežji primer samovolje in vmešavanja v predsednikovo vodenje zunanje politike, kar je v nasprotju 7. duhom ustave. • RAZPRAVA O PRENEHANJU JEDRSKIH POSKUSOV Delegata ZDA in ZSSR sta v svojih govorih pustila odprta vrata za nadaHjne razgovore o prenehanju poskusov in poudarila željo svojih držav, da pod določenimi pogoji pride do sporazuma. Neangažirane države se pripravljajo, da bi v političnem odboru OZN predložile resolucijo z zabtevo, naj se konča tekmovanje z jedrskimi poskusi. 9 ZAHODNONEMSKI MINISTER V WASHINGTONU Zahodnonemški minister za zunanje zadeve Schroeder bo danes odpotoval v Washington, kjer naj bi se pogovarjal s predsednikom Kennedyjem v zvezi k pričakovanjem novih sovjetskih pobud v berlinskem vprašanju. • CRNA STOPALA NIMAJO DELA V jugozahodnem delu Francije ■e je naselilo okoli 120 tisoč beguncev iz Alžirije - -črnih stopal«. Zaposlitev jih je dobilo le okoli 1500. Vlada se skuša dogovoriti z raznimi državami - predvsem z Avstralijo in Kanado -da bi sprejele te emigrante. Teče »udi kampanija za njihovo vrnitev v Alžirijo. • NERAZVITIM PREMALO DENARJA Mednarodna banka za obnovo In razvoj podeljuje v obliki raz-, nih posojil nerazvitim državam letno okoli 6 milijard dolarjev OZN je uradno poudarila, da bi morala dopolnilna letna pomoč znašati še od 2,5 do 3,5 milijarde dolarjev. Mudfe in dogodki • LfucMe in dogodki * LfucMe in dogodki • Ljudje in dogodki • M Kako si razlagamo protislovne vesti, ki so si med seboj popolnoma nasprotne, če prihajajo iz glavnega mesta Jemena Sane in Kaira aH pa če prihajajo iz Riada in Adena, kjer Je zatočišče stare strmoglavljene jemenske kraljeve oblasti. Gre resnično za pravo oblast edina oblika vladanja in kjer je ta oblast iskala zaščito pri zadnjih ostankih kolonialne oblasti, kot Je primer z Adenom, so se kraljevi vr"iovi pred neprestanim strahom, da Je njihova vesoljna oblast ogrožena, že davno zatekli k skupni prisegi, da družbenih teženj, kar smo že večkrat zasledili ob podobnih prilikah v drugih arabskih deželah. Do neke mere je to tudi razumljivo, Stara kraljevska oblast je za svoj obstanek potrebovala stražarje nasilja. Vodilno osebje jemenske vojsek se je šolalo zu- Jemenska vojna vojno v smislu klasičnih nasprotij med dvema ali več državami ali pa so oboroženi spopadi, ki so se začeli na severni in vzhodni meji nasproti Saudski Arabiji, samo neka nova oblika vmešavanja, da bi se v Jemenu prižgala baklja državljanske vojne. Arabski svet je po pravici specifično in svojevrstno področje, prav posebno pa to če velja za arabski polotok. Na tem polotoku, kjer je do nedavnega bila monarhistična bodo drug drugemu pomagali v najtežjih trenutkih. V zaostalih deželah, ki so nekatere več stoletij zaostale za družbenim razvojem v industrijsko razvitejših državah, je bilo mogoče to prisego držati in tudi jemenski primer kaže, da to zavezništvo ni bilo narejeno na trhli podlagi. Razvoj v Jemenu v zadnjih dneh se sklada s staro arabsko označbo. Vojska je bila tudi v Jemenu nosivec naprednejših naj meja in se v vojašnicah Kaira, Bagdada in drugih arabskih prestolnicah navzelo naprednejših nazorov. Obenem so ti ljudje lahko primerjali razvojno stopnjo naprednejših dežel s svojo zaostalostjo, Podporo je vojska našla pri številnih ljudeh, ki Jih Je stari režim prcgaival in so se Pred nasiljem zatekli v tujino. Ta sloj je politično pripravili I preobrat iz tujine In mu dal potrebno podporo drugih arabskih držav. Končno je vojska našla popolno razumevanje tudi pri socialno zatiranih slojih, ki so v času kraljevine živeli v neznosnih socialnih in življenjskih razmerah. Tako sta se ob jemenskem bojišču zbrali na eni strani nazadnjaška, mednarodno povezana reakcija, ki ji je pristopilo tudi nekaj jemenskih plemen na severu in so ji orožje v roke dali iz saudsklh vojaških skladišč, na drugi strani pa je jemenska vojska na čelu z mladimi ljudmi in z odobravanjem večine jemenske-ga ljudstva, ki trezno oresola nui-nost obračuna s podkupljeno in nezmožno staro kraljevsko oblastjo. Tisto, kar lahko ta medsebojni obračun odloiM, je neverjetna jemenska zaostalost večine jc-menskega ljudstva, ki lahko slepo sledi verskim zapovedim, ne da bi o njih kdaj podvomilo. Dobro je znano, da v Jemenu ne gre zgolj za jemensko vpraSa-nje, ampak se na jemenski frnnli razčiščujejo širša arabska poglav- ja. V ta suor so kmalu pristavili lončke tudi iz Riada in Am^na Elitni vojaki saudske kraljeve garde so čez noč dobili čelade princa el Hasana In na meji cl. kali znak, da bi v vlogi ~-odreš>-nlkov jemenskega naroda« začeli svoj pohod proti Sani. Opremljeni so z najtežjim orožjem, mino metavci, topništvom in oklopni-mi vozili, kar je nemogoče, da bi prine el Hasan iz zraka pričaral Trenutki potek krvavih bojev vzdolž severne In vzhodne J« menske meje je zaradi povsem nasorotnih prikazov nemogoče dati. Ostanki kraljeve oblast" nekaterimi plemeni na severu 3 z zavezništvom napravili »s *° obroč okoli Jemena. Tudi Vel-iT Britanija po nekaterih vest h kopiči čete v protektoratu \h čeprav so iz Londona sporoči,?' da se ne nameravajo vmešava«-' v jemenske notranje zadeve t uradna izjava pa se ne sklada t poluradnimi gestami, kaž i do princa el Hasana veliu-r. ■ -"»ažej veliko patij. Zdravko To Liudie in do^^dki Ljudje in dorrodki • L*?'df« fn »WnrlM © f ln4

" * g « ■ Specializacija proizvodnje {Nadaljevanje s l. strani) pa je še posebej zaskrbljujoče, nobenega zagotovila ni če bo v resnici moč izpolniti sedanji -zmanjšani načrt. Prvi predlog gledo proizvodnje za prihodnje leto predvideva, naj bi vsi obrati tega podjetja v celoti znova povečali obseg proizvodnje za 86 odstotkov in dosegli vrednost 35 milijard in 500 milijonov dinarjev. To pa so ogromne številke in od uresničenja teh načrtov je mnogo odvisna celotna ekonomska politika določenih okrajev in skladno s tem tudi republike. Mnogi načrti in predvidevanja bi ostala v zraku, če bi iz proizvodnje Iskre morali črtati milijarde. Na posvetovanju so med drugim govorili tudi o nekaterih težavah pri linvestjcijski politiki. Vložena sredstva v tem podjetju se zelo racionalno koristijo. Po nekih podatkih so v lanskem letu ustvarili približno 9 dinarjev vrednosti za vsak dinar vloženih Investicij, kar je v redu. Vsa ta vlaganja bi bila zelo rentabilna, kakor so dokazali po izdelanem perspektivnem programu, v katerem predvidevajo izdelavo mnogih novih artiklov in močno povečanje izvoza. Viri investicij, kot je predvideno, da bili zagotovljeni za 50 odstotkov iz republiških skladov, 50 odstotkov pa bi prispevale določene občine, okraji in seveda tudi sama podjetja. Precejšen problem je, kako bo-do med posameznimi oddelki oziroma kolektivi prišli do specializacije in racionalnejše delitve dela in kako bodo sedanje različne težnje uskladili v enotno politiko, ki bi zagotavljala ustrezno perspektivo. Na posevtoviinju so menili, naj bi čimprej predložili potrebne elaborate in dn- . kumentacijo gospodarskemu odboru pri republiški ljudski skup- jžčini, hkrati pa naj bi organizirali tudi potrebne pogovore z najvišjimi gospodarskimi krogi republike. - K. M. Oktober ■ mesec prometne varnosti Da bi izboljšali prometno varnost, je republiška komisija za vzgojo in varnost v prometu razpisala tudi nagradno tekmovanje; Za najboljše pismene predloge. V tej akciji lahko sodelujejo vsi državljani — udeleženci v prometu - ali kolektivno družbene organizacije, šole, ustanove, podjetja in razne druge institucije. Vsem se zastavlja samo eno vprašanje, in sicer: Kakšno je vaše mnenje o vseh ukrepih, ki so jih do sedaj pristojni državni organi in komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu uvaiali, da hi izboljšali disciplino in varno«! v cestne mprometu. in kaltšhi so vaši predi igi o ukrepih, da bi gled" m povcčin promet in število prometnih nesreč dosegli večjo disciplino In varnost na cesti? Število obiskovavcev nenehno narašča Popraviti gostinske instrumente (Nadaljevanje s 1. strani) dotok inozemskih turistov preko Podkorena. Predlagali so tudi, da bi naj ne bile zimske šolske počitnice v vseh republikah hkrati. Zakaj takrat vsa šolska mladina prihaja v zimske turistične centre: v Kranjsko goro, Planico, Komno, Pohorje itd. in za vse ni prostora. V obratnem primeru pa bi se podaljšala zimska sezona. Spregovorili so tudi o težavah! ki jih povzroča trgovina, ko toči odprte pijače. Predvsem pa so poudarili, da je treba pravočasno objaviti cene gostinsko-turističnih uslug, zakaj zapozneli ceniki občutno vplivajo na razvoj inozem-' skemu turizmu, ki mu pa velja posvetiti vso skrb. Seveda pa pri tem ne bi smeli zanemariti domačega gosta, ki je letos redkeje obiskoval gostinske objekte. K temu pa naj ne bi prispevali svoj delež samo počitniški domovi, temveč tudi gostinske gospodarske organizacije z nižjimi cenami izven glavne sezone. — S. Skrabar (Nadaljevanje k 1. strani) obmejnih izkaznic in o nekaterih predlogih za poživitev obiskov z ene in druge strani meje. Kot so ugotovili, je število obiskovavcev z ene in druge strani v nenehnem porastu. Posebnega pomena pri teh stikih so zlasti športna in kultumo-prosvetna srečanja. To so poudarjali naši in tudi avstrijski predstavniki. Letos je do konca septembra prišlo na obisk z avstrijske strani v Jugoslavijo 14.130 oseb, z naše strani pa jo bilo na avstrijski strani 12.018 obiskov. Skoraj polovico teh prehodov je z vlakom med Podroščico in Jesenicami, dokaj manjši promet Je čez Pod-kovemsko sedlo in še manjši na Jezerskem. Med predlogi, da bi olajšali prehode in povečali maloobmejni promet, so na sestanku omenjali potrebo, da bi z železnico uredili, da bi bil možen prevoz osebnih avtomobilov skozi Podroščico. Hkrati so poudarjali potrebo, da bi v zimskem ča6U, ko je prehod čez Podkoren in Jezersko otežko-čen, omogočili prehod po dolinah čez Trbiž, za kar je seveda potrebno sodelovanje z italijanskimi oblastmi. Prav tako je bila izražena potreba po razširitvi maloobmejnega prometa na naši strani do Bleda in Radovljica ter na avstrijski strani do Vrbskega jezera. O teh in drugih predlogih bo seveda razpravljala merodajna mešana komisija. - K. M. TREBA JE POGLOBITI SAMOUPjUAVLJANJE V ŠOLAH Te dni potekajo v jeseniški občini seminarji za šolske odbore, ki jih je pripravila Delavska univerza gkupno s svetom za šolstvo. Za Gornjesavsko dolino oziroma za šoli na Dovjem in v Kranjski gori je seminar |e zaključen in je bil zelo uspešen. Trenutno so taki seminarji za jeseniške šole na osnovni šoli »Prepihov Vo-ranc«, za Sole dru^e stopnje na metalurški industrijski flolf, za osnovno šolo Žirovnica m Koroška Bela pa na Koro ki Beli. Na seminar so bili poklicani tudi člani svetov jeseniških otroških vrtcev. Seminarji trajajo 3 dni i.n obravnavajo predvsem pomen financiranja v šolstvu, decentralizacijo šolstva in vprašanje šole kot samostojne družbene ustanove. Razpravljajo tudi o problemih strokovnega izobraževanja, predvsem pa o nalogah in metodah dela šolskih odborov. — B Pri organizaciji in izvedbi cije sodelujejo razen komisV -Avto-moto zveza, Združenje ^ ferjev in avtomehanikov inT t • *°* ska tehnika. ^ud-I Odgovore kolektivov an meznikov bo ocenjevala noJ5^3" I komisija. Za najbolj$e oS?6^ j so predvidene pomembne j r8 i grade: prva nagrada — rn«» **** I kolo, druga nagrada - rnoni^^ tretja nagrada - kolo. ^* in Odgovore sprejemajo vb« a. ZSAM in občinske kom^ • ID-vzgojo iri varnost v promet ** govore je treba oddati do i* ^ vembra letes. A°- no. MLADINA .TE UREDILA V preteklih dneh dijaškega doma v Kranju <*ms (dovoljnim delom uredila ' * Pww prostoru mod dijaškim doP*rlt "a trgovskim blokom, ki . rn°t^ in i kor prispeval k lepši nnrtJ*ell»' tega polja. Park bo „^ Zla-1 koristil mladini dijaška ,.VOfmw> ,saj bo tam našla prim? floni«. Itočišče v prostem času r7n° *** bili mladi bolj ali mani v lej 80 na notranjost zavoda al'*871* lo cesto in igrišče pred dom D* JUBILEJ PLANlNCFv ^ POD STORZICEM Tc dni poteka lo iot bil pod Storžičem doci-ai * *e ninski dom. Člani tržtšk ninskega društva se na t*8* že dlje skrbno pripravliaf J^Uej roditvijo, ki bo v Al 8 »ri-Storžičem danes • m^ pod V okviru minulega X. gostinsko-turističnega zbora na Bledu je bilo tudi tekmovanje v pripravi pogrinjkov in kulinaričnih izdelkov. V pripravi pogrinjkov Je pripadlo prvo mesto pogrinjku »Jazz« — Park-hotel Bled, tretje pa hotelu »Toplice«, blejski GšC pa Je zasedel drugo mesto tako pri pripravi pogrinjkov kot kulinaričnih izdelkov. Med kuharskimi izdelki je pripadlo drugo mesto izdelkom Erika Kurenta — hotel »Krim«, tretje pa izdelkom Rudija Jurinjaka — Park-hotel. Med slaščičarskimi izdelki pa sta prvi dve mesti osvojili ekipi blejskega Park hotela. Na sliki: Gledavci so z velikim za tem ko bo danes zvečer **ed" sko srečanje planincev j^^telj-bo v nedeljo dopoldne * ^^ov, pri spomeniku padlih k^P'^ava« istoržiških žrtev, nato I^ev t«, ;skrbIjeno za prijetno je Pozabave a*unšks V MESECU PROMETv«. VARNOSTI '^TttE Letošnji oktober je m metne varnosti na naSh*** AMD Jesenice se ia v ♦ JCestah. med drugim lotil aketf pregledov luči motorrUh*11*^-svoji delavnici, s pregled* ćeli v ponedeljek. Def» So Prl-< jo s pomočjo najmoderniji* prav za optično roEllu ^ z regloskopom. Uvedba ^ luči gledov je toliko te,h prtj- ker bodo prometni or*a^ n*jSa< tekočem mesecu pričeli . ie v liranjem urejenosti vo7.n kcmt*e- ^azen »vuo tudi opozorilrie""; f1 jili ekipi blejskega Park hotela. Na sliki: Gledavci so z velikim za- s katero mora biti ODr x*bliee. nimanjem ogledovali razstavljene mojstrovine kuharjev in slašči- vsako motorno vozilo v mii«no carjev. Bila je res prijetna paša za oči izostanka na o«« j uvedbe pregledov nabavilo tud vozil, luči j AMD postanka na cesti. meru Slabo poznavanje tržišča ovira izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) uvozu prav gotovo realiziran devizni rezultat ni zadovoljiv. — V prihodnjem letu namerava elektroindustrija temeljito spremeniti odnos do izvoza, saj planirajo izvoz na 3,200.000 dolarjev pri 4,140.000 dolarjev uvoza. Elektroindustrija trenutno lahko slabše dosega pozitivne rezi«-tate v izvozu, ker ni prilagojena tehničnim zahtevam izvoza, tujim trgom, prodajne cene, ki jih postavlja vrsti svojih proizvodov, niso konkurenčne. Elektroindustrija prav iz teh razlogov prehaja na specializirano vr!:ko serijsko proizvodnjo, da zni/.a proizvodne istio'ke, da bi se uspešneje plasirala na inozemskem trži- Wu, ki je prav za proizvode elektroindustrije najbolj zahtevno. Prav tako bo morala elektroindustrija, ki je skoraj v celoti integrirana .iskati za svoje tovarne, poslovne enote ,ki izvažajo na zahtevna zapadna tržišča boljšo in učinkovitejšo stimulacijo. Integrirano podjetje bi moralo čimprej najti ustrezne faktorje, ki naj bi stimulirali izvoz svojih poslovnih enot v večji meri kot danes. Ce hoče elektroindustrija v prihodnjem letu povečati izvoi na 3,200.000 dolarjev, bo morala takoj podvzeti vse ukrepe, da se planirani obseg doseže. Potrebna bodo še dodatna investicijska sredstva, kar pa ne bo predstavljalo posebnega problema. Tudi tekstilna Industrija je znatno pod planom izvoza. — Na konferencah so predstavniki izjavljali, da bo plan izvoza kljub vsem problemom dosežen. V tekstilni industriji 6e bo morala proizvodnja bolj prilagoditi zahtevam zunanjega tržišča. Za kompletiranje asortimana tekstilnih proizvodov so potrebne dodatne investicije za nabavo nekatere opreme. Problemi nastajajo pri nabavi potrebnih surovin in pomožnega materiala, kot barve, kemikalije. Ceetokrat ovirajo eks-pedltivnost poslovanja predolgo reševanje deviznih in carinskih poslov. Tovarna klobukov se bori vrsto let za prepoved izvoza kunčjih kož, a brez uspeha, S pre- povedjo bi podjetje prihranilo 25 odstotkov deviznih sredstev. Odgovorni organi bi morali pospeševati izvoz konfekcije z domačim tekstilnim blagom. Konfekcijska podjetja v precejšnjih količinah uvažajo tekstilno blago za svoje potrebe. Trgovinske delegacije naj bi pri sestavljanju blagovnih list z drugimi državami insistirale na čim večji količini izvpza tekstilnega blaga. Industrija usnja in obutve je izpolnila plan v 7 mesecih letošnjega leta le s 7 odstotki. Predvidevajo pa. da bodo do konca leta postavljeni plan 950.000 dolarjev izpolnili. Za uspešnejši izvoz bi bile potrebne nekatere spremembe sedanjega sistema politike cen. Sprostiti bi bijo treba cene surovim kožam i«, ukiniti aukcije Industriji bi bilo tako omogočeno izvesti specializacijo proizvodnje ter možnost za večje uveljavljanje na trži.šču. V industriji obutve bi bilo potrebno odpraviti medfazni davek, ki je tudi eden od ovir za večjo realizacijo. Ostale industrijske stroke v splošnem zadovoljivo izvajajo plan izvoza. Ekonomska politika je v zadnjem letu sprožila v našem gospodarstvu intenzivnejše iskanje rešitve problemov ,ki so bili tudi v preteklosti ves čas zelo živi in aktualni, vendar jih gospodarske organizacije niso bile prisiljene reševati s tako intenzivnostjo kot danes. Gospodarske organizacije so začele spoznavati, da osnovno reševaflje problemov ni iskati izven gospodarskih organizacij, temveč v njej 6am|. Tržni zakoni in tržišča so z vso silovitostjo pokazali podjetju, da mora temeljito revidirati odnos do organizacije proizvodnje in komer-cialno-finančnih služb, na racionalno izkoriščanje dela znotraj podjetja, da prilagodijo svojo proizvodnjo potrebam ti:;a, Jii postaja vse bolj zahteven. Po drujri strani pa bodo potrebne tudi na področju sistema in organizacije zunanje trgovine in na iMloročju kreditne politike še vellike korekture, da bo sistem čimbolj slimulutiven in da bo olajšal plasiranje naših podjetij na svetovnom trgu. Nujno potrebno bo v večji meri vezati uvoz 7. izvozom. Kolikor bi povečali BftvezftVD BTM0 ■ IPVtUMff bi tudi odpadla velika Indolenca do izvoza pri velikem ših gospodarskih organizac*|-U na~ Iz tega izhaja, da se b<^ rale gospodarske organT n,°~ prihodnjem obd»hi.. Zac>it preorientirati v izvoa v izvoza se je v letošnjem 1*?**°^ stavilo gospodarskim or»a V Jam % vso ostrino. U »o tovi h d" ramo, da so napori, ki So n,l)-gali pri večini gospodarski Vlv ganizaclj pozitivni in daie- op~ pesne rezultate. Jo te V politiki investiranja b' zalo povečati naložbe tudi v katera manjša podjetja, kjer T sorazmerno v kratkem 5 ustvarjala pomembna devi« u stva.-Da tu no govorim o'nj ne- im« bah v inozemski turizem, ki' ■ na našem področju možnosti' širok razmah. ** ReSevanje sedanjih problem^ glede izvoza pa je predvsem v £>17 spešenem razvoju gospodarski sistema, zniževanju proizvodnih stroškov in stalnega dviganja tvr«. duklivno.sli dela. Rešitev teh pro. blemov predstavlja osnovo f, nadaljnji nr/voj pioi'v. in krepitvi socialno *rf- vedno već j i promet dviga •Maks prahu, ki rili v trgovske "kale, razen tega pa je tako ja-casta in siaba, da ogroža promet. R. Prepočasno uveljavljanje žena V obeh tržiških občinskih zborih samo dve odbornici — V organih delavskega samoupravljanja so žene zastopane že z eno desetino Z zadnjega občnega zbora tržiških sindikatov, ki je bil pred Inje varstvenih ustanov. V občini dnevi, smo poročali le v nekaj skopih besedah. Omenili pa je okoli 800 otro!: starih manj smo že takrat ,da so bile zlasti skrbno pripravljene številne [ko tri leta, zaposlene žene pa ni-razprave, v katerih so se delegati lotevali res najaktualnejših zadev. Zlasti je bila zanimiva razprava tovarišice Ivanke Sul (rajeve Jki je bila izvoljena za novega podpredsednika ObSS. V daljši razpravi je podrobneje obravnavala probleme tržiških žena; Iz njene razprave povzemamo nekaj misli. Na Ilujah pri Kranju gradijo Izobraževalni center trgovinskih de-lavcev. Projektant je predvidel dokaj nenavaden dimnik, ki jih doslej še nismo videli in močno spominja na televizor. Na sliki: foto-reporterjev objektiv je ujel delavca na precej visokem »televizij, skem zaslonu«, sicer pa so »oddajo« spremljali tudi številni gledavci Značilno za tržiške delovne kolektive je, da je med vsemi zaposlenimi približno dve tretjini žena. Ce bi hoteli iz tega narediti logičen zaključek, bi bilo razumljivo, da bi bile žene tudi naj-številneje zastopane v raznih družbenih organih in organih delavskega samoupravljanja. Toda položaj je v tržiški občini glede ntzišKi "m vestkIi tega precej drugačen in bržkone je to tudi posledica, da imajo žene občutek zapostavljenosti in da zanje še niso ustvarjeni tisti delovni in življenjski pogoji, kot bi bilo pričakovati. • Medtem ko na primer oba občinska zbora štejeta 56 odbornikov, sta med , njimi le dve odbornici. V svetih občinskega ljudskega odbora, ki imajo skupno LJM čl;-nov, pa imajo žene le 17 predstavnic. Skratka, v organih, kjer rešujejo najpomembnejša vprašanja občanov, so žene zastopane z najmanjšimi cdstoik!, čeprav imajo po drugi plati največji delež pri celotnem gospodarjenju v občini. Ob teh podatkih pa še bolj porazen odstotek žena v organih delavskego samoupravljanja, saj so žene med 1117 člani zastopane le z 10,37%. Ce bi izhajali samo iz teh podatkov, bi skoraj morali zapisati, da so tržiške žene družbeno-po-litično neaktivne ali pa zapostavljene. Bržkone je v tem tudi nekaj resnice. Vso kaže, da so imele tržiške žene premalo možnosti za takšno ali drugačno izobra- majo niti ene ustanove, kjer hI med delovnim časom lahko pustile otroke. Nad tremi leti starosti je v občini nad 2.300 otrok, za katere obstajajo tri ustanove, vendar z zelo skromnimi zmogljivostmi. Ugotovitev, da so se v tržiški občini vseh naštetih problemov premalo lotevali, je torej na dlani. Edini kolektiv, ki je skušal glede tega bolj ali manj uspešno reševati zadevo, je delovni kolektiv EPT, ki pa razumljivo zevanje, ki bi jih usposobilo za [sam problema ne bo rešil. Pro odgovornejše naloge ali jim zagotovilo zaposlitev na boljših delovnih mestih. Da je bila možnost izobraževanja doslej premajhna, kaže podrobnejša analiza o kvalifikaciji vseh zaposlenih. Med delavci s čimvišjo kvalifikacijo 60 žene le slabo zastopane, obratno pa so v veliki večini med nekvalificiranimi delavci. Ko je beseda o izobraževanju, je takoj v ospredju vprašanje, ali imajo tržiške žene sploh poboje, da b| se izobraževale. V sedanjem položaju verjetno teh pogojev še nI. Zcnc so preobremenjene z delom doma, ker v Tržiču nI potrebnih uslužnostnih servisov, varstvenih ustanov, obratov družbene prehrane in podobnega, kar bi žene razbremenilo pri gospodinjskih poslih In jim zagotovilo potreben čas za izobraževanje in družbeno-rolitično dejavnost. Glede servisov so v Tržiču v | okviru stanovanjskih skupnosti le dve pralnici in ena krpal niča. Omenjeni servisi pa so že slabo organizirani in so njihove usluge tudj razmeroma drage. Se bolj občutno pa je morda pomanjka- blemi žena pa so vsekakor tako aktualni, da bi se jih morali vsi občani v prihodnje lotevati z večjo prizadetostjo. - B. F. S šefe obeh zborov občinskega liud^k^a odbora Krani Zimski bazen bo v kratkem dograjen Pretekli četrtek je bila v sejnih prostorih okrajnega, ljudskega odbora skupna seja obeh zborov ObiO Kranj. Na skupni seji sta bil* imenovana novi upravnik kmetijskega posestva Sorsko poha ln novi tržni inšpektor. — Po Kupnem zasedanju sta oba zbora zasedala ločeno. V naši občini |e precej gradenj, ki so tik pred tovriitvijo. Tako sta npr. pred dograditvijo zimski bazen v Sav-*em logu, ki je v zaključni fazi, b pa bolnišnica za ginekologijo te porodništvo na Zlatem polju, ki J« pravvv tako v III. fazi gradnje. Problem teh gradenj je predrtem v tem, da so bila proračun-*» sredstva, ki so bila namenjena dograditvi teh objektov, premajhna. Vzrokov za to je bilo »veda več. Ti dve gradnji imata za Kranj velik pomen. Mesto je I bazen izročen uporabi v prvih namreč brez javnega kopališča, | tednih novega leta. porodnišnica pa je premajhna. — Ker bi se škoda, ki bi nastala z začasnim prenehanjem gradenj KRANJSKI G L A S VOVO VODSTVO KMETIJSKO-TEHNICNE KOMISIJE Na zadnji seji kmeti jsko-teh-S&e komisije okrajnega odbora l.jdske tehnike Kranj so največ *»orili o programu ln bodočem *iu komisije. Ta v zadnjem obdobja ni bila več tako aktivna, ker ao nekateri člani odšli na friga službena mesta. Zaradi teli je prišlo tudi do nekaterih ka-fcmBih sprememb. Za predsed-Kia so izvolili Vilka Rusa, za /^predsednika pa Marka Lazarji, medtem ko bo posle sekretarja opravljala ing. Zlata Urh. Bprteo naglega razvoja in izpo-••mjevsnja/agrotehniko in kme-tijske mehanizacije ima komisiji vrsto odgovornih nalog. Vzgoja to usposabljanje traktoristov in boeujskih strojnikov pa je ena .tmA osnovnih nalog komisije. ft*r zato so sklenili posvetiti iS* skrb tudi društvom traktori-•tov tel kmetijskih strojnikov. C. teK dveh objektov Investicije, še povečala, je občinski ljudski odbor sklenil najeti kratkoročno posojilo. S tem posojilom bo gradnja zimskega bazena v Kranju prešla v zaključno fazo in upamo, da bo kopališče res odprto do 29. novembra, medtem ko bo S SLIVAMI IN PARADIŽNIKI PRED SODIŠČE Mnogi kupci v nekaterih trgovinah s sadjem in zelenjavo ro bili nemalo začudeni, ko jim pro dajavci niso hoteli postreči s sli vami, če so želeli le en kilogra ali dva. -Celo gajbico ali pa nič!« se je glasil odgovor. Razen tega je vsakdo lahko opazil, da slive niso bile najboljše kvalitete, am pak močno nagnite. Ko se Je za to zanimala tržna inšpekcija, je ugotovila, da se je vodstvo obrata Sadje-zeJenjava v Kranju - Agrarie — pregrešilo kar zoper dva predpisa. Nikakor namreč nI dovoljeno omejevat količine nakupa v maloprodajni mreži, kaznivo pa je tudi neupoštevanje predpisanih standardov za sadje in zelenjavo. Razen sliv so v nekaterih trgovinah prodajali tudi nagniti paradižnik. Cene za slabo blago niso ustrezno zn žali. Do teh nepravilnosti je prišlo zaradi tega, ker je v skladišču Agrarie zaostalo precej nagnitlh sliv — primernih le za predelavo. Ker bi se te pri prodaji na manj še količine še bolj poškodovale, so dobili prodajavci nalog, da smejo prodajati le cele zabojčke. Ker pa taki samovoljni notra nji predpisi v trgovini niso dovoljeni, je tržna inšpekcija pre kršek prijavila gospodarskemu sodišču. Razpravljali so tudi o problemu gradnje doma JLA. Dosedanji dom je namreč kranjska garnizi-ja odstopila Iskri s pogojem, da se izgradi nov dom JLA. Sredstva — namenjena za to gradnjo — so že zagotovljena. Razen teg 6lvari sta oba zbora-brez posebnih pridržkov potrdila sklepne račune proračuna in skladov občine Kranj za leto 1961. sprejela sklep o prodaji in nacionalizaciji zemljišč, potrdila V6e garancije posameznim podjetjem in ustanovam, sprejela predlog za najetje posojila iz DIS ObLO za dograditev pekarne v Kranju, sprejeli so še predlog za znižanje družbenih obveznosti za zavod Invalidska delavnica Kranj« in predlog spremembe imena zavoda za izgradnjo Velega polja v zavod za izgradnjo turističnih centrov v triglavskem gorstvu. -T. P. Za boljšo preskrbo z mesom straneh Iditi predvsem nppogroSljive hla-ju je bilo dilne naprave. V stari klavnici 0 dobrih in 6labih Mestne klavnice v Kran že mnogo napisanega. Predvsem ne manjka težav, s katerimi se kolektiv bori, da bi ustregel mnogim potrošnikom in ne nazadnje zahtevam sodobne prodaje mesa in mesnih izdelkov. Omenimo naj, da je bila klavnica zgrajena takrat, ko je imel Kranj komaj 2000 prebivavcev, danes pa jih Ima okoli 22.000. V glavnem zalaga z mesom pretežni del občine, ki šteje približno 48.000 prebivavcev in še 3.000 ljudi, ki stanujejo v občini začasno. Kakšno je delo v takih pogojih je znano. Kolektiv se nenehno trudi, da bi izboljšal delovni proces in da bi zadostil sanitarnim in higienskim predpisom in hkrati zadovoljil potrošnika. Zato je kolektiv lani investiral v prodajalne mesa preko 55 milijonov din. Sedaj je kolektiv sklenil urc- bodo zgradili veliko hladilnico z zmogljivostjo 20 ton. Manjše hladilnice pa bodo postavili v prodajalne mesa na Partizanski cesti, Zlatem polju in na Primsko-vem. V kratkem bodo uredili prodajalne mesa tudi v Trbojah, v Besnici in na Kokrici. Razen tega bodo nabavili nov stroj za rezanje mesa in dva kotla za topljenje masti in loja. Prevozni park bodo okrepili z novim dostavnim avtomobilom. Omenimo naj še, da bo podjetje Mestna klavnica soinvestitor potrošniškega centra, ki ga bodo pričeli v kratkem graditi poleg vrtca »Tuga Vidmarja«. V tem centru bo podjetje uredilo moderno prodajalno mesa in mesnih izdelkov, kar bo velikega pomena za ta predel mesta in okolice. Za dela bo podjetje porabilo nad 50 milijonov dinarjev. — R. SKRB "*« DOKUMENTE Pred dnevi je imela krajevna organizacija združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev terena Tržič redno letno konferenco. Letnega obračuna so so člani organizacije udeležili v precejšnjem številu in bili tudi v razpravi dokaj živahni. Medtem ko so sprejeli za delo v prihodnje več pomembnih nalog, je vsakakor najpomembnejši sklep, da bodo odslej še bolj skrbeli za zbiranje gradiva iz NOB. Čeprav so bili tržiški rezervni oficirji in pod-oficirji na tem področju dejavnosti že tako ali tako nadvse de- ' lavni, so prepričani, da je ostalo še vedno precej pomembnih dogodkov iz NOB, za katere je potrebno zbrati dokumentacijo, da ne bi šla v pozabo. PLANINSKI DOM NA ZELENICI Znano je, da sta med Tržičanl alpinizem in planinstvo nadvse priljubljena. Zato se tudi ni čuditi, če so si prizadevni člani tr-žiškega Planinskega društva v preteklosti uredili že precej planinskih postojank na bližnjih vrhovih. Prav te dni pa s prostovoljnim delom urejujejo nov dom na Zelenici. Pri prenašanju gradbenega materiala in pri drugih delih so zlasti aktivni mladi Tržičani. Med drucim je preteklo Bredo odšla na delo ha Zelenico skupina kar tridesetih mladinceO in mladink. DANES OTVORITEV r? a USTAVE Člani tržiškerra fofoklubn so se za 25-letnico obstoja že ^lje pripravljali na osrednjo prireditev - I. medklubsko razstavo fotografij. Za razstavo je bilo tako med amaterji razstavljavci iz vse Slovenije kot tudi med domačimi že doslej veliko zanimanje. Spričo tega lahko pričakujemo, da si bo okoli 100 izbranih najboljših fotografij v dneh razstave ogledalo veliko število obiskovavcev. Otvoritev razstave, bo danes ob 18. uri, in sicer v dvorani DPD ■»Svoboda« Tržič. v počastitev 19. obletnice osvojitve Turjaka bo f nedeljo, 14. oktobra, ob 10.30 na Turjaku ponazoritev napada s sodelovanjem pripadnikov JLA in predvojaške vzgoje. Sodelovalo bo tudi topništvo. Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev pripravljajo obisk bivšili borcev, oficirjev in podoficirjev Iz »Prešernove brigade« na to proslavo. K udeležbi vabimo vse bivše »prešernovce« kakor tudi ostale borce nov. Zveza združenj borcev nov - - , okraja Kranj Iz naših delovnih kolektivov Proizvodnja v „Oljariđ" strmo narašča Z rekonstrukcijo rafinerije za 100 odstotkov večja nroizvodnja — Oddelek močnih krmil v gradnji — V načrtu še oddelek za ekstrakcijo maščob nje leto februarja ali marca. In četrta faza: oddelek za ekstrakcijo maščob, ki še ostajajo v tropinah. V tropinah ostaja še vedno 6 do 8 odstotkov maščob, ki jih bodo izločali s pomočjo bencina. Po ekstrakciji ostane v tropinah le še 1 odstotek maščob. S tem delovnim postopkom se podjetje spogleduje že več let, vendar trenutna sredstva na skladih, ki so jih dosedanja vlaganja v investicije 6proti izčrpavala, ne dovoljujejo uresničitve te zamisli. Toliko bolj, ker bo ekstrakcija po predračunih veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Vsekakor pa bo delovni kolektiv skušal tudi to zamisel 'čimprej uresničiti. - S. S, Brez pretiravanja lahko zapi- postavili večjo in modernejšo ?emo, da s«di tovarna olja »Olja- kotlovnico, kar je veljalo 26 ml-rlca« v Britofu pri Kranju med lijonov dinarjev. Pred nedavnim podjetja, ki se ponašajo z izred- je bila zaključena druga faza — nimi proizvodnimi u.vpehi. Pod- rafinerija, ki je veljala 27,6 mije t je se je pravzaprav postavilo lijonov dinarjev. Staro rafinerijo na »voje noge šele 1954. leta. Ta- so obnovili in dopolnili z novimi koj v naslednjem letu je bila stroji. S tem se je proizvodnja proizvodnja 50 vagonov olja, le- olja dvignila za 100 odstotkov, pa tošnja proizvodnja pa se bo povz- tudi sicer ustreza vsem higienskim pela preko 300 vagonov. Da je predpisom, uspeh zares velik, lahko povza- Uresničevanje tretje faze re-rnemo še iz naslednjih številk: konstrukcije pa pravkar poteka, podjetjih zaposluje 70 ljudi, ki so Gre za postavitev oddelka za pro-ani ustvarili nekaj manj kot 1,2 izvodnjo močnih krmil. Pomagali milijarde dinarjev bruto produk- si bodo tako, da bodo dve obsto-ta. Važna postavka proizvodnega ječi .stavbi spojili z vmesnim načrta je tudi izvoz -pogač« (tro- traktom. Celotna investicija bo pine). I.ani jih je podjetje Izvo- veljala okrog 28 milijonov dinar-zilo 1.311 ton v vrednosti 120.170 jev. Zamisel bo kolektiv uresni-dolarjev. Pogače Izvažajo v čil v kooperaciji s Kmetijskim Avstrijo, Nemčijo in Italijo. gospodarstvom Kranj, ki bo kril Seveda so bili uspehi v prvih polovico investicije, druga polo-etih zelo skromni. Zaradi lepih vica pa pade v breme Oljarice, možnosti in ne nazadnje zaradi Proizvodnja močnih krmil bo do-potreb se je delovni kolektiv od- segla 8 ton v 8 urah in bo name-ločil za rekonstrukcijo tovarne, njena predvsem , potrebam Čoki je obetala znaten dvig proiz- renjske. Od 30 do 33 odstotkov vodnje. surovin bo dajala Oljarica, ostale Z rekonstrukcijo, ki so jo raz- surovine — razna žita - pa kme-mejill na štiri faze, so začeli pred ti jako gospodarstvo. Nadejajo se, poldrugim letom. V prvi fazi so da bo proizvodnja stekla prihod- ms Priprave na redne konference Socia*ir,-»»*.ne zveze Vpliv krajevnih odborov SZDL je vse večji Novi petlnštirideset-stanovanjski blok na Plavžu na Jesenicah Razvoj kmetijskih zadrug v loški občini ni Občin?*.i odbor SZDL Jesenice je na zadnji seji razpravljal o pripravah na redne konference organizacij Socialistične zveze. sklep, da bodo redne krajevnih odborov Sprejel je konference JESENIŠKI KOVINAR SZDL med 20. oktobrom in 15. novembrom letos, občinska konferenca pa bo sredi decembra. Krajevni odbori ne bodo v svojih poročilih več poročali o vseh mogočih dogodkih in uspehih na svojem terenu, kot je bilo v navadi do sedaj. Nakazali bodo sicer uspehe in neuspehe, ki so bili doseženi v določenem obdobju, a jedro poročila bo tvorila analiza gospodarskega vprašanja, ki ie za določen teren najbolj Ostale zadeve terena pa in premlevali na je pereč, bodo obdelali NOV SPOMENIK ZA KAMNITNIKOM Za Kamnitnikom pri Skofji Loki stoji skromen spomenik padlim talcem, ki so jih Nemci ustrelili 9. februarja 1944. leta. 2e vrsto let so govorili, da bodo tem žrtvam postavili dostojen spomenik. Letos se je za njegovo postavitev resno zavzela krajevna organizacija ZB Skofja Loka, ki je v ta namen ustanovila pri- LOŠKI DELAVEC pravljalni odbor. Na zadnjem sestanku je ta odbor sprejel dokončni osnutek novega spomenika. Novi spomenik, ki bo stal na Istem mestu kot dosedanji, bo delo arhitekta ing. Mlakarja. Vseboval bo velik marmonat krag na tleh in dve plošči. Odbor je že začel zbirati sredstva za spomenik; predvsem bodo denar prispevala loška podjetja. Ce bodo dela v redu potekala, bo spomenik zgrajen še letos. Patronat nad spomenikom bo prevzela vajenska šola v Skofji Loki. — V. R. en Zadruge še nimajo lastne kmetijske proizvodnje / OBISK PIONIRJEV IZ KRAGUJEVCA Ob dvajsetletnici kragujevške tragedije (o tem pretresljivem dogodku govori domači film: »Poklicali so tudi V. c«) se je okoli 700 učencev iz Kragujevca odpravilo na izlet p oSloveniji. Med drugim so se ustavili tudi na Bledu, kjer so prespali od srede na četrtek. Potem ko so si ogledali blejske zanimivosti in Bohin, so se jim v četrtek zvečer predstavili v festivalni dvorani jeseniški folkloristi. Ob tej priliki je bilo tudi tovariiško srečanje blejskih in kragujevških pionirjev. — st. S. Na kratkem valu 0 POKLICNO USMERJANJE — V sredo bo v Radovljici razširjena seja komisije za poklicno usmerjanje mladine, ki se je bodo udeležili tudi vsi pedagogi z osnovnih šol v radovljiški komuni. Razpravljali bodo o realizaciji vključevanja v uk in nadaljnjem šolanju mladine v minulem obdobju kakor tudi o problemih. Sprejeli pa bodo tudi novi program za šolsko leto 1962 — 1963, o katerem bomo še poročali. t O NOVEM HOTELU - V teh dneh je v kolektivu blejskega hotela »Jelovica-« oživela razprava o gradnji novega hotela. Gre namreč za trinad-stropnl sodobno urejeni hotelski objekt po načrtih inž. arh. Stanka Rohrmana, ki bo pravzaprav prizidek in se bo razširil proti depandansi »Bogatin«. Sedanjo depandanso, v kateri je točilnica »Grajska klet«, pn bodo podrli. S tem novim objektom, ki bo po predvidevanjih veljal okoli 360 milijonov dinarjev, bo »Jelovica« pridobila 126 ležišč ne glede na 27 pomožnih ležišč. - Ko govorimo o kolektivu blejske »Jelovice«, naj dodamo, da jo minulo soboto prevzel v upravljanja gcetlSce »Pri Jožici* v Gozd-Martuljku. Ko so v škofjeloški občini lani združili kmetijske zadruge v tri večje kmetijske organizacije, so predvsem menili, da bodo na ta način združili tudi sredstva. Tako bi kmetijske zadruge lahko v mnogočem povečale svojo dejavnost ,razen tega pa načrtneje kot prej sodelovale pri podružablja-nju zemlje In kmetijske proizvodnje in organizirale lastno proizvodnjo ter razširjale kooperacijo. Vse pogoje, ki bi jih morale združene kmetijske zadruge pričeti razvijati, pa vse niso izkoristile v enaki meri. Posebno ne, kar se tiče krepitev delavskega samoupravljanja in organizacije lastne proizvodnje. Seveda sta nepopolni dve leti razmeroma kratek čas, da bi se vsa vprašanja, ki so nastala v zvezi s tem, dala rešiti. Prej bi pričakovali skladen razvoj v vseh treh zadrugah. Kot vidimo in nekaterih podatkov se to še ni zgodilo tako. Tako na primer Vprašanja samoupravnih organih, ustanavlja- nja novih ekonomskih enot in delitev dohodka po opravljenem delu v kmetijski zadrugi v Selški dolini zadovoljivo rešuje ves kolektiv (dokaj dobro opravljajo to delo v kmetijski zadrugi za Poljansko dolino). Drugačna pa ie stvar v kmetijski zadrugi Skofja Loka, kjer kolektiv pri tem sploh ne sodeluje. Pri njej sta še vedno zadružni svet in upravni odbor tista organa, ki določata o teh stvareh in imata tudi največji vpliv. Prav gotovo tako najlaže pridejo do izraza stališča kmetov-zasebnikov, kar priča tudi dejstvo, da zadruga še ni organizirala lastne kmetijske proizvodnje in ni organizirala pridobivanja zemlje. Medtem ko ima svojo proizvodnjo in se nanjo pripravlja tudi selška zadruga, pa v škofjeloški menijo, da v zvezi s tem nimajo nikakršnih nalog, ker na njihovem področju ■skrbi za to kmetijsko posestvo. Vsekakor bodo morale kmetijske zadruge, če bodo hotele sodelovati pri nalogi nadaljnjega povečanja kmetijske proizvodnje, še bolj resno začeti z delom ter že obstoječih iskati še druge oblike uveljavljanja. - 2. predvolilnih sestankih. Tako bo na primer krajevna organizacija Kranjska gora obdelala in nakazala nadaljnji razvoj gostinstva in turizma z vsemi slabostmi in seveda tudi dobrimi stranmi. Mojstrana gozdarsko vprašanje in vprašanje podružbljanja gozdarske proizvodnje, odbori na mestnem področju pa uveljavljanje družbenega upravljanja v stanovanjskih in krajevnih skupnostih, Žirovnica razvoj kmetijstva na svojem področju in podobno. Seveda bodo morali krajevni odbori za pripravo takšnih poročil iskati podatke in sodelovanje v gospodarskhi organizacijah in videti njihove težave, uspehe in penspektive razvoja. Skratka — Socialistična zveza se bo na ta način vključila v razpravo o gospodarskih vprašanjih, pomagala jih bo reševati itd. Na sejah so govorili tudi o sekcijah in njihovem delu, ki ni ravno najboljše. Zato naj bi se na konferencah domenili, za katere sekcije je interes največji in katere res lahko koristijo delu bodočega odbora. Te sekcije naj bi potem kadrovsko okrepili, vse ostale pa naj bi prenehale s svojim delovanjem. Krajevni odbori pa tudi občinski odbor SZDL morajo pri sestavljanju novih kandidatnih list paziti na to, da bodo vključili v svoje delo ljudi, ki bodo delali z voljo in prizadevnostjo. Treba je tudi pomladiti kadre in vključiti žene. Novi odbori bodo številčno nekoliko manjši — največji odbor bo štel 17 odbornikov - vendar pa bodo bolj prožni. Krajevni odbori bodo posvetili posebno pozornost članstvu sal je sedanja razlika v številu čb-nov SZDL v primerjavi z volrvd precejšnja. V društvo je vkliu. čeno le 80,52 odstotkov vol'vcev Predlagano je tudi bilo, naj'bi * krajevni odbori napovedali tek movanje, kdo bo imel večji odstotek vključenih volivcev » članstvo. V diskusiji se je pokazalo da imajo krajevni odbori največ" težave s članstvom v samski! domovih, kjer se ljudje razmere-Jejo - S °^eljUJejo *» naselju- Seminar za martinarje V sklopu železarskega irov.. ževalnega centra deluje tudi «3! delek za izobraževanje odr^vT Ta je na predlog obratov^ martinarne pripravil prodam izobraževanje topivcev pVi c** mens-Martinovih pečeh \ njihove pomočnike. S šestmeJ! mm seminarjem, ki se 1e te dni, bodo udeležencem J™ dovali znanje, ki je potreb«^ ^ tehnološkem procesu SM t*!2 ^ Seminar bo v treh skupini?' 1 bo omogočena udeležba glede na a, b in c izm^« »"^ leženci si z obiskorTZt ^ ne bodo pridobili kvaSi* marveč znanje, ki je oot^Z!*^ dobro delo. Na seminari u , ? vam j a bodo petkrat na t«vi tpredr ure) bodo predavali v * P°5 strokovnjaki iz martina^!/^ V skrbi za potrošnika Združitev trgovskih podjetij zahteva temeljite analize Pred dnevi jc organiziral svet za blagovni promet ObLO Jesenice posvet glede združitve trgovskih podjetij. Posvet je bil potreben, ker je dalo že več trgovskih podjetij predloge v tem smislu, ki pa ni so bili v vseh primerih ekonomsko utemeljeni, marveč v večini primerov izraz iskanja trenutnih koristi. Na posvetu so bili soglasni, da t združevanjem podjetij ne sme biti zanemarjen interes potrošnikov in interes občine kot celote, pač pa mora temeljiti na povečanju produktiv- Ra7mišllania o rešitvi nroblemov varstvenih ustanov niso obrodila sadov Kje je otrok delavke - matere, bi moralo zanimati tudi podjetje V zadnjem času je Tončka med delovnim časom vedno bolj zamišljena, pa tudi delo ji ne gre izpod rok tako, kot bi moralo, ne dosega norme ... Zakaj? Prav o tem bi se morali bolj zamislili v kadrovskem oddelku podjetja in — dobili bi odffovor. Gre namreč za to, da nima nikogar, ki bi ji varoval otroka, za vrtec pa letos ne zmore... Menda je vsaka razlaga odveč, da bivugotovidi zakaj, očitno je, da gre za novi način finansiranja vzgojno-varstvenih ustanov. Pred zvišanimi oskrbninami se je staršev lotila nekakšna bojazen že nekako sredi lanskega šolskega leta, vendar so še vzdržali. V letošnjem šolskem letu se krijejo iz družbenega sklada za šolstvo ObLO samo osebni izdatki vzgojnega in tehničnega osebja. Razumljivo je, da so s prehodom na ekonomski obračun ustanove povečale vzdrževalnino. Le-ta se giblje (prispevki staršev) danes od 1.700 do 2.300 dinarjev za otroka. ! Povsem razumljivo je tudi, da so žepi staršev z več otroki močno prizadeti. In prav tu je nastal problem, ki mu moramo vsi prisluhniti in ga rešiti. V radovljiški komuni je registriranih pet vrtcev (delujejo samo Štirje), ki nimajo izkoriščenih kapacitet. V Radovljici je bilo vpisanih 25 otrok, čeprav je prostora za 60 otrok (lani 53), na Bledu 50 (lani 80), v Kropi 20, lan; 35, v Kamni gorici pa 10, medtem ko jih je bilo lani 30. V Lescah pa lotos sploh niso vpisovali, ker so morali inventar otroškega vrtca spraviti na podstrešje. Sola mu je namreč odpovedala prostore zaradi novega 8. razreda (!). (Menda je bilo predvideno, da bi leščan-ski učenci 8. razreda hodili v Radovljico, pa 60 menili, da je predaleč). Kaže, da bo problem otroškega vrtca rešen, ker je Veriga odstopila prostore za otroški vrtce, vendar v njih še stanuje nek- daj je vsa stvar v rokah radovljiškega stanovanjskega urada. Za rešitev problemov otroškega varstva je bilo na splošno spregovorjenih že dosti besed. Eni so menili, naj bi bila vzdrževalnina progresivna z dohodki staršev, toda pri- tem bi bila potrebna nova armada administratorjev, kar bi vzdrževalnino še povečalo. Drugi so poudarjali, naj bi se ustanovil sklad za vrtce itd. Vrtci v radov- RADOVLJIŠKA KOMUNA ljiški komuni so predvsem namenjeni za predšolske otroke v času od 7. do 15. ure, medtem ko ni nikogar, ki bi skrbel za šolske otroke(!). Vsa dosedanja razmišljanja doslej še niso obrodila sadov. Vsaj takšnih ne, kot bi jih želeli! - V Makedoniji so komune organizirale družine, ki varujejo otroke zaposlenih žena in pri tem poskrbeli za patronažno službo, ki svetuje tem družinam in jim pomaga pri vzgoji oziroma negi otrok. Na Hrvatskem je študentska organizacija povezala skrb za nekatere otroke s tem, da študentje v času, ko so starši zaposleni, nadzorujejo otroke. (Pri nas — ne samo na Gorenjskem, marveč v vsej Sloveniji — pa paberkujemo za sredstvi ln za možnostmi urejenega otroškega varstva). Stanovanjske skupnosti so nedvomno storile premalo. Sedanji vrtci .poslujejo, a mnogi brez jasnejše perspektive. Večina staršev sploh ne ve, koliko bodo morali odšteti za malčka. Koliko danes in koliko jutri. Gospodarske organizacije, ki zaposlujejo žene — matere, pa odlagajo z dnevnega reda vprašanje soudeležbe pri vzdrževanju teh ustanov. Menda je skrajni, čas, da po sodbi sveta za socialno varstvo LRS _ čimprej ugotovimo ekonomsko ko-danji njen uslužbenec, ki je sedaj 1 rist urejenega varstva (manj nezaposlen v kranjski »Iskri«. Se-'stopanja, manj nesreč, manj kri- minala, boljša produktivnost žena na delovnem mestu itd.). Pri tom pa moramo imeti seveda tako rekoč na dlani določene podatke, če hočemo uresničiti načela resolucije, ki jo je lani oktobra sprejela Ljudska skupščina Slovenije. S. Škrabar nostL dela in racionalnejši razporeditvi delovnih mest, boljšem izkoriščanju prevoznih sredstev, skladišč itd., kar bi pripomoglo k znižanju materialnih in režijskih stroškov, zagotovitvi nakupa blaga pri proizvajavcih, kar bi znižalo nabavno ceno in kar bi bilo možno doseči z bolje organizirano komercialno službo. Pri vsem tem pa je pomembno, da bi moralo biti z združitvijo zagotovljeno tudi boljše izkoriščanje obratnih sredstev in koncentracija industrijskega in podobnega blaga. Trgovska podjetja naj bi pred združitvijo analizirana navedene in še druge ekonomske razloge in dokazala ekonomsko prednost združitve. Pri razvoju trgovskega omrežja v jeseniški občini se lahko računa na 26.000 stalnih potrošnikov, na turizem v Zgornje-savski dolini in na prehodni turizem, delno pa tudi na okolico (Bled, Bohinj, Radovljica). Pri misli na združitev je nadalje težiti za dosego večje izbire blaga, ki bi zmanjšala znaten odliv jeseniških potrošnikov. Trgovska mreža bi morala koncentrirati industrijsko blago v enem centru, v posameznih naseljih pa naj bi izboljšala trgovino z živili in go- spodinjskimi potrebščinam; . ko ureditvijo bi lahko t 1 S W kaj nesodobnih in n„ ^P^U W prodajaln.Od sodobni ?led* bla# nakupa, t: zahteva omogočen wsovine « brez takojšnje obveze 12? **■ pa je možno doseči le "^^^ I govinah s prodajno -^VeeliI»*' 100 do 1200 ms. Na Povriino J, s proizvodi Železarne t **** vseh drugih trgovinak eSetiice-* potrebno krepiti prornJ* M 4 no. Pomanjkljivosti 1«Z ^ govin je tudi v pre^vs*5*1* * gah blaga v skladiS^^11 ^ majhnimi trgovinami i~ 114 prr' vtis manjše izbire ' nam« Gradnja I. etape kulturnega doma v Lescah vidno napreduje. Investitor in Izvajavec gradbenih del zagotavljata, da bo Se letošnje leto pod streho 7 prostorov prve etape: sejna soba, predavalnica, knjižnica, glasbena soba, klubski prostori in restavracija ter hlšni-kovo stanovanje. Na sliki: bodoči leščanskl kulturni dom se naglo dviga. Delavci so zadovoljni, ker jih ne ovira dež Na omenjenem po*, pravljali tudi o predlo 80 ^ žitev trgovskega pod- ^ l*r s trgovskim podjetjem t wZar^ tudi o trgovskem tUh * tica« in »Zarja« rWe.jiu -SHr svet skupno s svetorri, ^ * ni promet ObLO n ^ bla|«r predstavniki trgovstok^« * obeh komun, zakaj P««* nje združitve trgovcu tot^ brez ekonomske utern,. PodjsC litične priprave, ne i?J,JVe lenega uspeha. — tj ^al° JESENišKl FOLKLORISTI GOSTOVALI NA BLEDU Ansambel narodnih »iSi bode Jesenice je pl dir* ^'»rovaa.* Dosedanji predsednik odbora sindikata 2eleza«f niče Tomaž Ertl je vi Jftr za sekretarja ObK ZKS ,llvolJ* prevzel novo službeno m2>je * praznjeno mesto pre^edn^ J sindikalne organizacije v2 l ni pa je prevzel Miro Fei,»-de na predhodno izvolitev ! ji izvršnega odbora sindikati lezarne Jesenice). S persl spremembo so dobili triie/"25 nove vodilne ljudi, ki j«™ nom niso neznani. Vsekakor »v) to velikega pomena za atdaliaJi politično, družbeno in gCtepoS! sko dejavnost Jesenic in i««^. ške komune. - U. sobota, i?, oktobra ims GRE ZA ENOTNO KULTURNO POLITIKO V KOMUNI Kulturno-prosvelno življenje v občinah na Gorenjskem se Je do danes v marsičem spremenilo. Vendar pa je ostalo .še mnogo nerešenih vprašanj in nerazčiščenih mnenj, o katerih •ta se pogovorila svet za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj in okrajni svet Svobod in prosvetnih društev na skupni seji včeraj, v petek, 12. oktobra. V nadaljevanju objavljamo nekatere misli iz poročila SSPD okraja Kranj, ki načenja tudi vlogo občinskih svetov Svobod. **d najbolj pereča vprašanja kulturna politika v komuni, "•dvsem lahko opazimo slabo ko-•rdinacijo dela mod posameznimi kulturnimi ustanovami, občinski-Bi sveti Svobod in sveti za kul-J8* in prosveto in ne nazadnje tbko povezanost med SZDL, sln-•bti in mladino. Ni torej na-■Jtfje, da se je ob teh razpravah ■* primer na Jesenicah pojavila fcfoja po nekem koordinacijskem *l*nu v občini, ki bi uresničeval ^uveljavljal enotno kulturno po-■*0 v komuni. To pa hkrati opo-■ftrja, da Se ni povsem razčišče- vloga občinskih svetov Svobod JM reševanju kulturnih vprašanj » občini. Vprašanje vloge občinskih sveli* Svobod se je pojavilo ob tem, b so te razne dejavnosti, ki so *u>vale pri Svobodah, osamosvo-•d* in prerasle v občinske polpo-jBksie ustanove, denimo — glasbo-fH. Švie, knjižnice, delavske uni *«rze itd. Čeprav je kongres zve te Svobod Slovenije zavzel zelo imo stališče, da niso naloge Svobod in občinskih svetov nič ■ttjSe v tej situaciji, nasprotno * ie bolj 60 zapletene in zahtev-r». Te dejavnosti so prešle v samostojne ustanove zaradi poveča-i*!a potreb obsega, njihovega dela, VI je tolikšno, da ga nismo mogli •jravljati samo volontersko. Da » amaterje zamenjali poklicni kadri, se je zgodilo predvsem P*, da bi laže in bolj sisrtema-l'ćno delali. Izkušnje pa so po-kzale. da ni tako. Nekatere teh BrUuiov so se izolirale in zaprle v tek krog svojega, dela. Ne zani-fc» jih, kaj delajo društva, tem-*6 evoje programe sestavljajo po l*>:«n okusu. Rezultat tega je, na primer društva iščejo pre-tevatelje, delavske univerze pa POfcušavce. Tako stanje je poslc-neizdelane kulturno politike C komuni in marsikje površne fcivnosti občinskih svetov Svo-fcoi Že omenjeni kongres zveze Svr>bod Slovenije se je zavzel za PiW6e, »da je nemogoče razprav-pt. o kulturni politiki v občini, p da bi pri tem videli vseh čl-jpdjev. ki lahko kakorkoli pripekajo h kulturnemu razvoju pr/rune. Zato morajo občinska Igfctva (občinski sveti Svobod in prcevetnih društev) razširiti svojo dejavnost in od predstavniških vzzriov kidtuirno-pTosvetmh dru-mt prerasti v kulturne tribune, tpr bodo obravnavali vsa vpra-hnja in probleme kulturnega živ-Iteja v komuni« Občinskim svetom Svobod torej b* sme biti vseeno, kako je or-Pnizirana na primer glasbena Ms m kakšno je njeno delo. Ali (e Brina njene dejavnosti takšna, k ustreza potrebam komune in Mh društev? Ali Ima šola do-Wlj sredstev za ustvaritev teh za-ttsfi? Ce so pred leti sekcije ali ta bene šole pri društvih vzgaja« kader za potrebe društvene dejavnosti in družabnega življe-itja ali opravlja sedaj isto delo itipeirieje ta poklicna institucija tU. Taka in podobna, vprašanja bi (lahko zastavili vsem ostalim sa-sjasla^aim ustanovam v občini. Medtem ko so o teh vprašanjih že razpravljali občinski sveti Svobod, si na drugi strani pogosto te ustanove zastavljajo vprašanje pristojnosti občinskega sveta Svobod, ker jim ni znana njegova širša vloga. Največkrat se še vedno svet Svobod pojmuje kot povezovavec Svobod in prosvetnih društev zato, ker je samo ta vsebina izražena v naslovu. Premalo skrbi pa posveča enotni in premišljeni kulturni politiki v komuni. Nova revija za film in T V EKRAN 62 Odkar je prenehala izhajati revija »FILM« je slovenski bravec izgubil še zadnji vir, ki bi ga vsaj delno seznajal s filmskim vodnik bravcem (bibliografija knjig, pomembnejših člankov o i filmu v domačem in tujem tisku, TV oddaje, ki jih revija pripo- dogajanjem v svetu in širil nje- roča) ln druge. Posebna rubrika govo filmsko kulturo. Spričo po- je posvečena filmu v šoli, treb po čimbolj sistematičnih in 6erioznih virih, je sosvet za film in TV pri zvezi Svobod in prosvetnih društev poiskal možnosti za izdajanje filmskega mesečnika, ki bi v naših pogojih čimbolj zadostil potrebam in Interesu najširšega kroga ljudi. S sodelovanjem sveta za šolstvo ln sveta za kulturo LRS, »Vesna-filma« in »Filmservisa« je sosvet realiziral to idejo in pred kratkim je izšla 1. številka -Ekrana 62. Revija bo izhajala mesečno. »Ekran 62« bo priobčeval študije in eseje o posameznih pomembnih avtorjih, velikih filmih, o estetskih, idejnih in drugih problemih sodobnega domačega in tujega filma. V vsaki številki bo revija prinašala kritike filmov, Id so že oziroma bodo na programu kinematografov v Sloveniji. Med stalnimi rubrikami zaslužijo posebno pozornost rubrike Teleobjektiv (ki bo seznanjal bravce s tekočimi dogodki doma in v. svetu), TV rubrika (prvič v našem tisku),, amaterski kotiček, leksikon (ki obsežneje razloži nekatere pojme, ki jih bo mogoče večkrat zaslediti na straneh revije), V sredo, 10. oktobra, Je bila v festivalni dvorani na Bledu odprta slikarja Ljuba Ravnikarja iz Kranja ra/.stava akvarelov akademskega Žarometi so se prižgali Čufarjevo gledališče v novi sezoni Amatersko gledališče »Tone Cufar« z Jesenic je konec septembra začelo svojo osemnajsto sezono 1962/63 z obnovitvijo renesančne komedije M. Držiča »Tripče de Utolče«. Presenetljivo dober obisk kaže, da je jeseniška publika željna gledaliških prireditev. Zato je gledališki kolektiv že sredi intenzivnih priprav kar dveh novih premier. Prva bo fantazijska Icrra tržaškega pisatelja I. TAVČARJA »PEKEL JE VENDAR PEKEL«, druga pa češka ljudska Igra »HAJDUK JA-NOSIK«. Obe premieri naj bi se i 1 v/01*\"# WV i ' ' VIIUV.I i 1 1 1 i vi .5*, fvUl"*-*" J— »i ----- /vrstili konec oktobra in v za-1 dana »KADAR SE ŽENSKI JE- mara troje del, izbranih iz okvir- PRAVLJICA o CARJU IN PA nega repertoarja. Slovenska dramatika je v njem zastopana e psihološko dramo »PUNČKA«. F. Kozaka in sodobno dramo M. Zupančiča »HISA SA ROBU MESTA. Mladino pa naj bi razveselila »SNEGULJ-CICA« P. Golie. Srbohrvatsko dramatiko zastopa Fadil Hadžič kar z dvema komedijama HOTEL ZA NORCE in LJUDJE IN OPICE, ki bo na jeseniškem odru doživela slovenski krst. Duhovita komedija jc tudi delo V. Raba četku novembra, do konca leta pa naj bi sledilo še dvoje ali ne- ZIK NE SUCE«, za mladino pa je pripravljena Trifunovičcva Prizadevanja na področju likovne vzgoje Po uspešni poletni sezoni umetniških razistav na Bledu čaka prireditelja - to je likovno komisijo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Radovljice - še zahtevnejša naloga. Pričenja se namreč obdobje DonlzcttUeva razklano dejavnosti Svobod in opera LJUBAVNI NAPOJ, ki naj j P^otnih dru-.tev. V tem času I bo namreč potrebno usklajevati STIRJU. Tuja dramatika je zastopana z dvema španskima deloma — s klasično dramo Caldcrona SODNIK ZALAME.TSKI in pretresljivim delom G. Lorcc DOM BERNARDE ALBE. Na repertoarju jc> tudi Brechtova BERA S K.A OPERA. Seveda je med navedenimi deli tudi še rezerviran prostor za slovensko noviteto in mladinsko sodobno delo, na reper- Prizor i? komedije Marina Držiča »Tripče de Utolče« v uprizoritvi Cufarjevega gledališča tako kot v lanski sezoni Trcmcr-ski dukat združi vse pevske in godbene sile Jesenic. Jeseniško gledališče namerava začeti tudi z lutkovno dejavnostjo. V ta namen predvidevajo ustanovni sestanek lutkovnega odra, potem pa bi prešel na marionete. Lutkovni oder bi prav gotovo dmel med mladino številno in zelo hvaležno publiko in če bodo le sredstva dovoljevala, bo ustanovitev lutkovnega odra pokrila občutno vrzel jeseniške kulture, ki rada pozablja na mladino in najmlajše. Seveda pa gledališče razmišlja tudi o poletni sezoni. Hokejsko igrišče na Jesenicah, je že bilo uspešno prizorišče nekaterih gledaliških uprizoritev; Bled, Kranjska gora, Bohinj ln Begunje pa bi lahko predstavljali nova prizorišča v času turistične 6ezone. Ob teh nemajhnih načrtih in nalogah seveda ne manjka težav in problemov. Upajmo, da bo trenutna finančna ptička, res sa-mo trenutna - zlasti ob dejstvu, da je priliv novih in zlasti mladih kadrov zelo številen in obetajoč* Ostale probleme, kot je mrzla dvorana, zastarel svetlobni park in dotrajana gledališka (stavba, pa naj samo omenimo z željo, da bi ne bil predaleč čas, ko bo tudi za to razumevanje in seveda sredstva. - B. C. r/rogram razstav s splošno likovno vzgojo našega občana. Prav /;ito bo likovna komisija zasnovali svoj načrt za prihodnje delovno obdobje, tako da ga bo povezovala z občasnimi predavanji ln razgovori. Glodavcu no bodo prepustili zgolj pasivno dojemati in vrednotiti razstavljena dela, marveč mu bodo omogočili spoznavanje likovne ustvarjalne dediščine ie prejšnjih obdobij in sedanjosti. Pri tem .bodo gledav-ca polagoma navajali na samostojno presojo In vrednotenje likovnih del. Pri nadaljnji estetekovzgojni dejavnosti na področju likovne vzgoje bo moral postati za vodilo povprečno razgledan obiskova-vee, ljubitelj likovnih stvaritev, torej človek, ki bo hotel delo spoznati, ga čustveno dojeti in se pri tem tudi nekaj naučiti. V kratkem bo komisija za likovno vzgojo pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev v Radovljici sestavila ustrezen program, ki bo zajel predavanja in nadaljnje razstave ( v prireditvenem paviljonu festivalne dvorane). Za začetek leto'nje zimske delovne sezone je bila v sredo, 10. oktobra, odprta na Bledu razstava akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja iz Kranja. - J. B. Crigorij BAKLANOV Seženj zemlje 40 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga vj izdala v knjigi. Pijuuu. .. pub! Fijuuu ... Se vedno tuli nad nami, ko spodaj k grmi: Traaah! Traah! Trah! »Tole še niso možnarji,« pravi nekdo in se skrči, kajti drobci ftfijo prav do nas, »sicer bi že zdavnaj opravil z nami.« Dvignem še vroč drobec. Modrikast je, oster, z narezanimi, škr-ttfimi robovi. Opazujem ga, ogleedujem Ritin hrbet in se zgrozim. ♦Tudi tam Je bilo tako,« pokaže Babin z glavo proti severu, •Pbgnali so jih k Dnjestru in nato - topniška priprava! Topniškega •bstreijevanja ne bi prenesli.« Molčimo. »Le en izhod imamo: izpad med ognjem! Brž ko se začne top-tiHu priprava — vei naprej!« •In topovi?*« Povprašal je poveljnik baterije poljskih topov, visok moški z bedim obrazom in obvezano glavo. •S* bomo odrekli topov?« Loteva se nas ogorčenje. »Tanke ima in kaj imamo mi? Mar naj s topovi plezamo na toke?« Zraven mene sedi pehotni poročnik z steklenimi očmi, mrmra ptvke, vzame iz torbice papirje, jih trga in zagrebe v pesek. Vidim, luko deva vanjo osebne papirje in nagonsko sežem v žep: partijska fejiitea 'Je nepoškodovana ... Prav tako sem jo otipaval v žepu frvtdai po sprejemu. Pravkar sem počel isto, čeprav ne vem, čemu. Poročnik plane pokonci, iztrga samokres iz toka in ga vrže pred noge . »Svojih ljudi ne bom popeljal v smrt! Tudi tukaj lahko umremo!« Nenadoma zaslišimo glas: »Ti-ši-na!« V moreči tišini vstane Babin ter stopi k njemu. Bled, s črnimi in pretečimi očmi. S škornjem 6topi na samokres in ga potepta v pesek. Tišina. Slišati je le Babinovo dihanje. »Izgini!« iztisne Babin. »Izgini!« Obrne se in dregne poročnika v hrbet. »Preplavaj Dnjester. Sam. Reši se!« Spet se razleti granata, sredi gneče med vozili. Presunljivi kriki umirajočih konj. Iz črnega dima pridivja konjska vprega, živali vlečeta razbit voz. Nekaj pobesnelih konj zdivja za njima. Druge zadržujejo vozniki in opletajo z biči po očeh. Lisičje rjav, tenkonog žrebiček steče kot poslednji k vodi, val mu poplakne noge, umakne se proti bregu in zarezgeta. Mati mu odgovarja iz vode, toda drugi konj, ki plava dalje, jo vabi za seboj. Konja plavata drug zraven drugega, val jima zalije hrbta, tok ju zanaša /skupaj z vozom. Rezget lebdi nad vodo, žrebiček pa bega sem ter tja po bregu. Z višine se oglasi nemški strojnica. Brizgljaji na vodi. Od leve proti desni. Od leve proti desni. Sprva daleč spredaj, potem vedno bliže. Prvi konj izgine pod vodo, zatem drugi... široki lisičje rjavi hrbet se še nekakjrat prikaže nad gladino, potem ga zagrnejo valovi. Strojnica še nekaj časa škropi nad vodo in potem obmolkne. Le žrebiček teka po bregu, boji se valov in žalostno rezgeče. In sonce sije kakor poprej nad Dnjestrom, ko da se ni nič zgodilo. Na prostoru, kjer se je poprej razletela granata, so se medtem že nakopičili drugi vozovi. Rosno sedimo, kot bi nam z oči padel temen pajčolan. »Ne znam plavati, tovariš stotnik...«, pravi poročnik. Glas je čudno zgubljen. Ustnice mu drhtijo. Nenadoma spoznam, da jma mlad obraz in jasne, otožne oči.' Babin se vrne in okorno sede na svoj prostor. Poročnik stoji zraven svojega samokresa, ki leži v petku, ne more se odločiti, ali naj ga pobere ali nam pogleda v oči, čeprav vsi naglo umikamo poglede. Med nas je legla nevidna senca. »Snemite mu naramke,« hripavo ukaže Babin. Bril vstane, stopi k poročniku - za pol glave je nižji - zatisne oči, zaničljivo in sočasno sočutno potegne prvič, potem drugič. Na ramah ostanejo krpice raztrgane bluze. Poročnik se dvakrat zamaje. Mrtvaško bled stoji kakor bitje brez življenja, ki bo zdaj 2daj omahnilo v pesek. Bril odloži naramke z navznoter obrnjenimi zvezdicami, kakor storimo to pri padlih, pobere samokres, odpihne pesek in se negotovo ozre, ne vedoč, kam naj ga položi. »Naj gre,« pravi Babin in odmakne pogled. »Sam naj se vojskuje.« V6i zremo za odhajajočim poročnikom. Za trenutek ga prikrije dim, potem se spet prikaže. Ob vodi stopa, po mokrem pesku med razbitinami in uničenimi vozovi, nekam proti levemu krilu. Babin seže s prsti k vratu, glas mu noče iz grla, potem zine s hripavim glasom. »Takoj v začetku topniške priprave naj četni in vodni poveljniki popeljejo vojake v napi«!! Komunisti gredo prvi! Naprej! Nikjer se ne ustavljajte, nihče naj ne lež<', navzlic obstreljevanju! Strojnice napadajte v mrtvem kotu!«. Priprte oči mu hladno in zavzeto plamtijo. Čutim, kako n«s preplavlja podobno razburjenje. Drhteti začenjam, toda zdaj ne zaradi malarije. »Pognati se morate med Nemec, naprej, urez popuščanja! In zavzeti vzpetine! Tanki nam ne bodo mogli do živega. V svoje ljudi ne morejo streljati!«. Obrnil se jo k poveljniku baterije poljskih topov: »Topove naj vlečejo možje sami! Zadostuje mož za en top?« »Da!« »Vsak četni poveljnik naj določi petorico za topove. Torej: možje naj vlečejo sami in podprite pehoto z ognjem. In naprej, le naprej! Druge izbire nimamo!« Vsi planemo pokonci. Poveljnik Izvidrtiške čete si zatakne no! za golenico jadrovinastih škornjev. Obraz kaže trde, odločne poteze. »K svojim fantom grem .. ,!« »Prevzemi njegov vod!« Babin pokaže z glavo tja, kjer je stal porotnik. Potem zakliče: »Na levo krilo - Bril! Na desno - Karejev 1 Sam prevzamem sredim«- •rnali oglasi •' mali oglasi o prodam Vseljivo hišo v Skofji Loki prodam aH zam%njam za malo komfortno stanovanje. — Ponudbe pod »Lastnina« oddati v oglasni oddelek 4091 Prodam pisalni stroj TOPS M-l ln samsko spalnico. — Naslov v oglasnem oddelku 4109 Prodam konja, staretja S let. — Sp. Bitnje 3 4110 Prodam več pujskov. — Preba-cevo 27 4111 Ugodno prodam kuhinjsko opravo. — Zasavska 28, Kranj 4111 Moped COLIBRI, selo dobro ohranjen, prodam. — Kopališka 4, Radovljica, Franc Cerar 4113 Ugoadno prodam šivalni stroj . SINGER. - Poizve 6e pri Vinku Požaru, Bled, Gregorčičeva 22 4114 Prodam nov sadni mlin. — Zg. Otok 7, Radovljica 4115 Prodam odlično ohranjeno JA- WO — 175 ccm. — Naslov v ogl. oddelku 4116 Prodam slamoreznlco ALFA. - Kovor 77 4117 Mešalce za seno, plug — obračalnik ln okopalnik prodam. Janko Jež, Vodice 127 4118 Prodam malo prešo In sadni mlin. - Tomšičeva 7, Kranj 9 lepih pujskov, 8 tednov starih, prodam. - Podbrezje 105, Duplje 4120 Prodam kravo, ki bo ta mesec tretji« teletila. - Kralj, Vrba 25, Žirovnica 4121 Prodam univerzalni Instrument In pisalni stroj UNDERVVOOD«. - Kovor 42, Križe 4122 Prodam italijanski športni moped »Zundapp« in harmoniko »Scandali«, 80-basno, t 7 registri in 2 bas-registroma. — Tine Koci, Gorenjesaveka c. 2, Kranj 3921 Prodam kravo s teličkom. — 2abnica 53 4134 Parcelo v Stražišftu prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 4135 Prodam »VOLKSVVAGEN«, -5& letnik. — Naslov v oglasnem oddelku 4142 Ugodno prodam dobro ohranjeno sobno pohištvo. — Damjana Ažman, Tavčarjeva 1, Jesenice 4143 Prodam seno. - Brezje 1, bivša Sv. Neža 4144 Prodam sadovnjak pri avtobusni postaji (voda in elektrika). — Brezje 1, bivša Sv. Neža 4145 Prodam takoj vseljivo hišo blizu Tržiča. - Trg svobode 3 (pri brivcu) 4146 kupim Levi emajliran štedilnik, vratca za krušno peč in stopnice, 4 m dolge, M široke, kupim 4123 Kupim mizarsko stiskalnico (prešo). — Rudolf Gašperin, Za-nova 5, Kranj 4123 Kupim rabljeni levoroenl šivalni stroj. — Ivanka Rozman, Sta nega Rozmana 1, Kranj 4125 Kupim sobno opravo. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Novejša« 4126 Kupim 30 do 40 metrov ograjne mreže, visoke 1,30 do 1,40 metra. Lahko je tudi rabljena, a v dobrem stanju. — Franc Kočar, Bohinjska Bistrica 1 4147 Kupim smrekove deske. — Pečenko, Kranj, Stara cesta 10 4148 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. — Ponudbe pod »Zazidljivo« 4149 Kupim pletilni stroj številka 6 7 ali 8, dolžine 85 do 100. - Majda Benedik, Roteče 41, Skofja Loka 4150 ostalo Frizersko jlwnočnico m en mesec sprejme brivnica Primskovo 4127 Oddamo sobo dvema študento- Prodam malo rabljeno kuhinj- ma ali dijakoma. — Naslov v ogl. sko pohištvo. — Naslov v ogl. od- oddelku 4128 delku 4136 Raznašavko (-ca) za dostavo ju- Prođam kobilo, srednje težko, tranjika »DELO« za teren Prlm-5 let staro. - Zg. Brniki 19 4137 skovo, sprejmemo takoj. - Zgla-Prodam moped «COLIBRI«. - siti se v podružnici »DELO« Kranj. C. talcev 17 4138. Kranj 4129 Prodam 2 konja, voz - 20 col, I Oddam sobo upokojenki, ki bi kosilnico »HOFNER«. - Zapo-1 v času službe pazila na otroka, ge 11, pri Vodicah 4139 Prodam nov gumi voz. — Matevž Jenkole, Naklo 106 4140 Prodam stavbno parcelo na Cernivcu na Gorenjskem. — Marica Mlakar, Pivka 9, Naklo 4141 Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame ANE MARKUN, roj. Kern Kokrica 107 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku, g. župniku, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči sinovi: Stanko, Flori, Ivan z družinami Kokrica, 12. oktobra 1962 ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnjo pot spremili MIRKA GUNCARJA in vsem, ki ste darovali cvetje ln z nami sočustvovali se lepo zahvaljujemo. Prav posebno pa se zahvaljujemo terenski organizaciji Zveze borcev Huje in kranjski godbi na pihala. Družina Gunčar 15 let alpinizma Gorenjska rokometna liga 95 Storžič" ods Igravci druge ekipe Mladosti so v nedeljo v Kranju zaman čakali svojega nasprotnika Storžič z Golnika. Gostje so predali tekmo brez boja, govorijo pa celo, da bodo odstopili od nadaljnjega tekmovanja. Ekipa, ki je bila pred leti med najboljšimi na Gorenjskem, je ostala brez starejših igravcev. Ce bi doslej skrbeli za naraščaj, pa odhod starejših ne bi smel biti vzrok za izstop iz lige.__ STRELSTVO Okrajni strelski odbor Kranj je letošnjo strelsko sezono zaključil s tradicionalnim tekmovanjem — prvenstvo gorenjskih mest v streljanju z vojaško puško. Na tekmovanju, ki je bilo preteklo nedeljo na Jesenicah, so nastopile ekipe Kranja, Jesenic, Škofje Loke in Bleda. Borba za prvo mesto med ekipama Kranja in Jesenic je bila precej razburljiva, saj je šele v zadnjih strelih uspelo Jeseničanom doseči zmagovite kroge, za kar s oprejeli prehodni pokal. Razvrstitev ekip in posameznikov je bila naslednja: 1. Jesenice 826 krogov od 1.200 možnih 2. Kranj 811, 3. Skofja Loka 583, 4. Bled 387. Posamezniki: 1. Trplan (Jesenice) 225 krogov od 300 možnih, 2. Petemel (Kranj) 220 krogov, 3. Janez Otrin (Jesenice) 211, 4. Majda Kralj 204, 5. Božo Malovrh (Kranj) 204 kroge. - B. M. Tudi Iskra B je v tem kolu ostala doma. Ta njihova neres- nost pa utegne škodovati prvemu moštvu, ki tekmuje v republiški ligi. Moštva republiške lige morajo obvezno imeti v nižjem tekmovanju drugo moštvo. Iskra ga sicer ima, vendar bo tekmovalna komisija pri ORO Kranj izklju. čila Iskro B iz gorenjske Uge, če bo prepuščala tekme s 5:0. V konkurenci so v 5. kolu Duplje prepričljivo premagale Savico, ki kvalitetno precej zaostaja. S težavo in precej po sreči so točki osvojili Križani v Zabnki. Domačini so vodili že za 5 go. lov, zmago pa so v zadnjem hipu izpustili iz rok. Tržičani so doma iz istih igravcev sestavili dve ekipi in obakrat premagali oslabljene goste iz Kranja. Lestvica v konkurenci: Radovljica Duplje, Zabnica Križe Sava Triglav Storžič Savica 1 4 0 0 79: 54 I 4 2 0 2 79. 71 4 U« 155:554 J* 0 2 80: 581 ■ 1 0 2 38: 42 J 2 0 0 2 Ig:«, 4 0 0 4 49:lii I Skupni vrstni red: Paj , 10 (84:54), Duplje 8 (104:6?r2H 8 (116:85). Tržič B 6 (SS-go'* dost B 6 4101:82), Sava 4 Triglav 4 " 98), Tržič C 4 (57:80) It) (60:133). - L. S (57:59), 2abnioa 4 JS > (»1:84?^^ Te dni slavijo kranjski alpinisti pomembno obletnico — petnajst let svoje organizirane dejavnosti. Od skromnih začetkov se je v teh letih med kranjskimi planinci razvila dokaj močna skupina preizkušenih alpinistov, ki so se zlasti v zadnjih dveh letih uvrstili med sam vrh slovenskih alpinistov. Niti v naših niti v zamejskih Alpah skoraj ni stene, v katero ne bi tudi naši alpinisti zabijali svojih klinov, ni stene, ki je ne bi premagali. O svojem petnajstletnem delovanju se bodo pomenili na tovafiškem srečanju — jubilejnem zboru — ki bo danes, 13. oktobra, v planinskem domu na Kališču. — F. stara 2 in pol in 4 in pol let. — Ostalo po dogovoru. — Vida Kun-čič, Naklo 91 4130 Na filozofski fakulteti (slavistika) je diplomirala Zdenka Brinovec iz Kranja. -- Čestitamo! 4131 Debatna stenodaktilografinja z lastnim pissflnim strojem prepisuje matrice, elaborate in ostala dela. — Ponudbe na podružnico »Glasa« na Jesenice, pod »Promptno« 4132 V bližini Kranja oddam sobo % dvema posteljama. — Naslov v ogl. odd. 4133 Oddam sobo. — Naslov v oglasnem oddelku 4151 Žensko, najraje upokojenko, za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu, iščem. Dam hrano in 10 .tisoč din. Zglasiti se poooldne. — Naslov v oglasnem oddelku 4152 Iščem samsko stanovanje v Tržiču ali okolici. Plačam dobro. — Naslov v Turističnem društvu Tržič 4153 Sporočam, da sem preselil krojaško delavnico v Stosičevo ulico 2/1 (pred zdravstvenim domom). — Ludvik Slabe 4154 Za dom na Krvavcu sprejmemo v službo kurjača za centralno kurjavo na mazut in ekonoma. Pogoji: nekaznovana in stara nad 4155 30 let. - Planinsko društvo Kranj Našel sem zapestno uro na cesti I. reda — Naklo. — Zglasiti se v Naklem št. 24 4156 28. septembra sem izgubila od tržnice Jesenice po Obrtniški do Gregorčičeve ulice nov sivomoder ženski dežnik. Poštenemu najditelju dam nagrado. - Ela Pušar, SI. Javornik, Pionirska 8 4157 RAZPIS Ker že nekaj let pogrešamo na Jesenicah številnejši zborovski sestav, namerava Glasbena šola ustanoviti mešani pevski zbor, ki naj bi svoje delovanje usmeril na koncertno in operno ustvarjanje. Ljubitelje kvalitetnega petja abimo, da se prijavijo v pisarni Glasbene šole (poslopje Gimnazije I. nadstropje — desno) najkasneje do 30. oktobra 19G2. Vpisovanje bo vsak dan od 9. do 14. ure (razen nedelje) in v torkih od 16. do 18. ure popoldne. Vsa ostala pojasnila se dobijo v pisarni Glasbene šole, telefonska številka 324. Ravnateljstvo RAZPIS »Sekretariat izvršnega odbora okrajnega odbora RKS Kranj -razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE OZ. BLAGAJNlCARKE Pogoj je, da kandidatkinje imajo dokončano srednjo šolsko izobrazbo ,da so vešče strojepiske in da obvladajo administrativno kakor tudi blagajniško poslovanje. Nastop službe takoj ali po dogovoru . Osebni dohodki po pravilniku o delovnih razmerjih v organizacijah JRK in njegovih ustanovah. Pismene prošnje z opisom dosedanjih delovnih mest sprejema tajništvo tuk. odbora RK.« NESREČI KOLESAR ZAPRL POT AVTOMOBILU V torek, 9. oktobra, ob 18.15 je prišlo do hujše prometne nesreče v Starem dvoru pri Skofji Loki. — Ko je kolesar Justin Razpet zavil s ceste na kolovoz, se ni prepričal, če je prehod varen. Za njim vozeči avtomobil, ki ga je upravljala Antonija Uršič, je kolesarja zbil po cestišču. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v bolnišnico. Materialne škode je' le za 10 tisoč dinarjev. TOVORNJAK V SORO V torek, 9. oktobra, ob 14.30 Je prišlo do hujže prometne nesreče na cesti II. reda v Logu- - Tovornjak, ki ga je upravljal voz- nik Maks Mravlja iz Škofje k»-ke, je na preglednem cestišču » peljal preveč v desno in pri t« podrl tri obcestne kamne. Nato pa je vozilo zdrknilo s ceste to se prevrnilo po strmem pobočju v Soro. Šofer se je pri tem 1« lažje poškodoval, medtem ko J* škode na avtomobilu za l.lOfcsjI dinarjev. Do nesreče je prišlo vr radi tega, ker je voznik peljsl preveč po desnem robni ~~—■ cestišč«. KLICI NTA POiVm^ V četrtek, 11. oktobra V je postaja Ljudske milio 19,3B obvestila Gorsk0 žiču službo, da prihajajo v Tr- r*ševalr* med Kramarico in Vel k- ^"^^J* klici na pomoč. Ekipa m vrho* ševavcev se je takoj ^fT^1* gore, vendar zaradi twS?**vU« f iskanje ni bilo -— - ci na pomoč eo utihnili' * 1 12. oktobra, so se gorski **** ci znova odpravili v ^vevi pehu njihove odprave ,V w ni nobenih vesti. doslej is BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE NA GORENJSKEM, RAZPISUJE DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA specialista nevropsihiatra ali zdravnika specializanta za ncvropslhiatrijo Pogoj: za zdravnika-specializanta opravljen strokovni izpit. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih bolnice. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE IN POZIVAMO, DA DVIGNEJO VSE ČEVLJE, KI SO JIH DALI V POPRA-VILO PRED 1. JUNIJEM 1962. ČEVLJE NAJ DVIGNEJO V 14 DNEH PO OBJAVI TEGA OGLASA. PO TEM ČASU BOMO ČEVLJE PRODALI. OBENEM OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE, DA POPRAVLJAMO ČEVLJE VSEH VRST — SOLIDNO IN CENENO. ČAKALNO DOBO PA SMO SKRAJŠALI NA TRI (3) DNI. PRIPOROČA SE INVALIDSKA ČEVLJARSKA DELAVNICA KRANJ, Tomšičeva ulica »KOVINAR«, tovarna tekstilnih strojev in naprav Savska cesta št. 22, sprejme v delovno razi« Kr*°J. 3 kvalificirane strugarje in 2 kvalificirana rezkavca Ponudbe se sprejemajo v tajništvu podjetja do delovnih mest. ^edbe OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustil zvesti tovariš in sodelavec JANEZ STEMPIHAR predsednik slnd. podr. konfekcije »Triglav« Kranj Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Sindikalna podružnica In uprava konfekcije »Triglav« Kranj MLADINA KRANJA, POZOR! TVD PARTIZAN STRAZIŠčE VAS VABI NA PLESNE VAJE vsa-ko nedeljo od 16. do 19.30 ure. Začetek bo v nedeljo, 14. L m. Igra sekstet STOMPERS. Obenem obvešča vse člane, da se prične redna vadba vseh od-delkov v četrtek, 11. t. m. Rekreacijska vadba za starejše člane pa v sredo, 17. t. m. Vabljeni! PRODAMO: RAZNE ELEKTROMOTORJE, . MIZARSKE IN KLJUČAVNIČARSKE MIZE, VPREZNI VOZ, STROJ ZA ŠIVANJE VREC, , STROJ ZA PRANJE STEKLENIC, ZRAČNI VENTILATOR. Predmeti se lahko ogledajo vsak dan od 6. do 14 ure do 31. oktobra 1962. Prednost nakupa imajo gospodanske in družbene organizacije, po navedenem roku pa tudi privatne osebe. »OLJARICA« Kranj podjetje „TERIVIIKA", Ljubljana Poljanska c. 77 lesni obrat: Poljane nad Skofj0 j* razpisuje delovno mesto: 1. skladiščnika lesne stroke 2. več mizarjev Pogoji: 1. praksa na delovnem mestu skla**jt_ stroke, aaisčne 1^ 2. priznana kvalifikacija ali daljša delu. Praksa Stanovanj ni na razpolago. Pismene ponudb«* na upravo podjetja. Nastop službe takoj aii ^^»U voru. 150 dogo. Sprejmemo: 1. poslovodjo živilske stroke (rno^t pogoj: visokokvalificiran delavec v trgovini ' 2. kuharico za pripravo hladnih iGd- pogoj: kvalificirana kuharica " 2. trgovskega pomočnika pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik Upravni odbor OA »TEKSTILINDUS« Kranj razpisuje delovno mesto za PISARNIŠKO MOC Z ZNANJEM STROJEPISJA Pismene ponudbe na UO OA »Tckstilindus« Kranj. »Gorenjska predilnica« v Skofji Loki proda: TELEVIZOR V DOBREM STANJU ZNAMKE PHILIPS Interesenti si aparat lahko ogledajo med uradnimi urami v centralnem skladišču podjetja. ., __ Prodaja bo dne 20. oktobra 1962 ob 10. uri v prostorih centralnega skladišča. l> a po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop možen takoj. Delovna mesta so v samopostrežni trgovin, Stražlšče pri Kranju. - Ponudbe posilite na ,vv;...,,... . , . _________.__il i ___ :> 1:■ 1 m ■ i" 1 ■ *........ '"Kovina PREHRANA — direkcija samopostrežb, LJubljana, K« nlkova ulica 2. 'C rs- KomisUa za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri veletrgovini „Živila", Kranj, Titov trg 5, sprejme v stalno zaposlitev aVTOMEHANIKA Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. J