Razae novice. * Duhovske vestl, Pesnik 6, g. Anton Medved je bil dne 9. aprila kanonično umeščen na župnijo Turjak. * Iz deželne službe. Pravosodni minister je imenoval pristava moške kaznilnice v Mariboru Jožefa Trummerja za kontrolorja okrožnosodnijske jetniSnice v Mariboru, in kontrolorja moške kaznilnioe v Pilznu, Henrika Bazalla za oskrbnika okrožnosodnijske jetnišnice v Mariboru. * Iz šole. Stalni so posfcali sledeči učitelji in učiteljice: Franc Staufer, pom. učitelj v PilštanjuA Ana Ciuba, namestna uftiteljica pri Sv. Duhu pri Gor. Radgoni, Ema Zenkovih, nam, učifeljica pri Sv. Juriju ob Sčavnici. * Konec podlistka ,,N©kej o tako priljubljeni pijaoiosti" priobčimo radi Velikega tedna v pribodnjem listu. * Spodnještajerske posojllnlce In kmet. zadruge se pozivajo,, da pošljejo vsaka vsaj enega zasfopnikft na skupgčino ..Zadnižne Zveze" v Ljubljani. Po skupšCini bo skupen sestanek spodnještajerskih izadrugarjev in razgovor o raznih važnlh zadevaib. * Letošnji naborl. 1. Maribor (irtesto) bodo vojaški nabori 27. in 28. aprila. Za nabor odlocenib jo 220. 2. Radgona, 30. aprila in 1. maja. Za nabor odločenili je 300. Cmurek, 2. 4. 5. maja. Za nabor jih je 5G0. 3. DeutscUandsberg, 1. in 2. junija. Za nabor jih je 360. Eibisvmld, 4. in 5. junil«. Za nabor jib je 340. 4. Maribor (okolica)^ 13., 15., 16., 17., 19., 20. junija. Btevilo naboniikov 1100. Slov. Bistrica, 22., 23., 24. juniia. Stevilo nabornikov 500. Sv, Lenart v Slov. gor., 2G. 27. Junija. Stevilo nabornjkov 340, 5. Ljutomer, 29. in 30. aprila. Stevilo nabornikov 400. Gornj-a, Radgona, 27.h 28. pprila. 'Stpvjlo nabornikoT 400. 6. PtuJ (oktolioa) Or- mož, 1., 2. majnika, Stevijo naborpikov 400. Ptuj, 4., 5., 6., 7^ 8. maja. SteviLo nabornikov 1000. Ptuj (mesto) 9. ma3a. Stevilo nabornikov 80. 7. Celje (okolica). Celj(e, 11., 12.. 13., 14. maja. Stevilo aabornikov 800. Smaj-je, 15.. 16. maja. Stevilo nabornikov 400. Ptuj (okolica) Rogatec, 18., 19. maja. Stevilo nabornikov 350. Celje okolica. Trbov<lje 20., 21. maja. Stevilo nabornikov 400. * Telefonska zveza Maribor — Zidan Most Zagreb. Stara že!Ja Spodnje Stajerske se uresniči v kratkem, ,ako merodajne korporacije čim preje store svojio dolžnost. Telefonska linija Trst—Dunaj je tako obremenj&na, da nima za spadnje-štajerska mesta in trge pra\e vrednosti. Vsled tega je trgovjnsko ministrstvo se odljOčilo T^apraviti te(lefonsko zvezo Maribior—Celje; posiliaflec dr. Benkovič je posredoval v tej zadevi ter zaliteval podaljšanje linije_ do Zidanega Mosta in cialje do -hrvaške meje. Ministrstvo hoce podpirati to težnjo, ker je it,ak po*r,ebna teleioneka zveza s Hrvaško, katero smo do sedaj težko pogrešali na jngu. Sicer se je svoj 6as mislilo na zvezo iz Maribora preko Ptuja na Cakovec; toda proga Zidani Most do 'hrvaške meje ie krajša, vrhtega bi se bolj upor,abljala, ker bi bila zvezama s progo Maribor—Zidani Most. Progo Maribor—Zidani Most napravi vladia na svoje stroške, ker s tem olajša promet na glavni pnog!i; k stroškom proge Zidani Most do hrvaške me|e pa bodo interesonti mor.ili prispevati 30 odstotkov, kot določa^o predpisi. Stroški proge Maribor—Celje—Zidani Most—hrvaškia meja so bili svoj čas proračunjeni na 116.000 kron; mali del tqga zn«ska odpade na hrvaško progo. Trgovinsko mUiistrstvo pa Iio6e izdelati nov prorafiun, in takoj, ko še zasigura prispevek interesentov, izvršiti načri c— Posla,nec dr. BenkoviiC si bode pridobil velike zasluge, če stvar naprej zasleduje in je ne pusti zaspati, temboli, ker je minisitrstvo naklonjeno načrtu. Pričakujeincu da se bodo zganili tudi drugi pokiicani faktorji na nameravani progi. * Dva nova osebna vlaka na pi*ogi Zidani _tost—Zagreb. Južna žpleznica bi bfta votjna uvesti idva nova .osebna vlaka, kojib prvi bi zahajal iz Zagreba zvečer in bi imel zvezo proti severu in jugu — Zidanem Mostu; isti vlak bi se vrnil pribFižno ob 11. uri zvečer proti Zagrebu. Opustil bi se večerni mešanec, ki je predmet tolikLh pritožb. Značilno zn malomarnost občinstva Je, da se do sedaj nobenja korporacija na celi progl ni zganila in zahteval teh dveh vlakov, katera bo prav lahko doseči vsaj jeseni t. 1. V istvari posreduje drž. poslanec 'dri Benkovifi. * VaralJce! Kranjski pos^anec Žitnik je v prorafiunskem ods&ku izrazil svoje osebno mnenja. da se raora na slovenskih gimnazijah učiti toliko nemščine, da se bodo slovenski ueanca naučifi nemškega jezika. Povdarjal je, ida morajo einovi našega naroda, .6e (bočejo v javnih službah uspešno tekmovati z NemtfL dobro znati nemšfci. Zato imenuje nNar. L:st" Žitnika političnegla bratca dr. Korošca, ki je povrli pri tej stvari čisto nedolžen, ter obema vrže v obraz psovko: Varalice. Kako stališče pa zavzema Narodna stranka glede na nemš6i.no? Ona je takoj izpočetka stopila v slovensko javniost z zahte,vo, da se mora.v (ljudskih Solah učiti več nem§5ine. Kje pa je vecga potreba takega poduka, oziroma kje 5e 'veCja nevarnost germanizirajntja, v ljudskih §olah ali v gimrvazijah? Vanalicel * Vlnska razstava v Celovcn. Liberalni list ,,Korošec" v Celov.cu je prinesel skrajno zlobno in popolnoraa neresnično poroMo o razstavi; seveda je čutil »Narodni List" v Celju, ki se štuli tako goresčegi* prijatelja kmeta, potrebo, dotično noti,co ponatisniti, menda za to, da koristi spodnjOštajerskim vinogradnikom, fce piše, da so bila spodnještajerska vina, katena so se na razstavi razstavila, slaba, akoravno so se razstavili najboljši vinski pridelki spodnještajerskih vinogradov. Clanek v »Korošcu" je zbudil veliko ogorčenje pri obiskovalcih, razstave, kateri obsojajo to dobri stvari škodujoče pisarjenje in spletkarjenje Jošta in dr. Mullerja. Dobili smo ve<5 dopisov, iz katerih posnaraemo sledeče: Razstava se je otvorila ob 9. uri <predpoldn©; dr. Miiller, koroški liberalni voditelj, je blagovolil počastiti razsfavo ob 6. uri zvečer, najbrž namenoma, da more pri sklepu razstave, ko večina vin ni več na razpolago, neugodno <o razstavi poročatU Bilajeres komaj jedna tretjina vinskih vrst ob 6. uri zvečei na razpolago, kar se je tudi dr. Mullerju pojasnilo; najfinejše vrste vina pa so vobče popolnoma pošle. Ako |e gnala dr. Miillerja res želja, spoznati na razsfavi razstavljena ^ina, a ne komando od Jo&ia, da naj sknša celo razstavo ovrnl>. odroma na Koroškera proti nji delovati, bi prišel o pravera Casu in bi se moral, Ce&epozna kollčkaj resnicoljubnosti, tako pohvalno o razstavi izraziti, kakor so se rnzni slovenski in nemški gostilničarji iz celega KoroSkega. G. JoŠt in dr. Muller! Ali želita, d« objavimo vajlna pisroa glede poučnega teCaja v CelOTCii in vinske razstave v Celovcu? G. Jošt, koliko nepotrebnih preglavio vam je delal točaj Sn razstnva, koliko pisem ste pisali na Koroško, vi, ki miia.ite. da sto Tzeli Mpatent" za Koroško, a niste do sfidaj ničesar storili za gospodarsko povzdigo: koroSkih Slovencev, pa-5 pa se Sutite — seveda kot nestrankar in dober narodnjak — poklicanega, Se dnig!ni, ki hočejo izvosti gospodarsko organizacijo korožkili Slorenoev, delati ovir« In Jih napadatl. Da so rina našla obeno priznanje, priča nebroj naročil od gostilniearjev iz icele Koroške in želia, da se napravi velika razstava v Celovcu inf mianjša v Beljaku. ^Narodni List" je pa storil slabo uslugo svojim somišljenikom, ker so se tudi <vina njegovib somišljenikov razstavila, in se dotičniki naj ,,Narodnemu iListu" za>hvalaio, da dela tako izvrstno reklamo za spodnještajerska vina. G. Joštu in druginV odličnim ]K)litionini zadrugarjem ise oglaša vest, da niso nii' storili za gospodarsko organizacijo koroSkib Slovenoev in tudi ni6 za povzdigo vinarstva na Spodnjcra Btajerskem, radi tega njih besni napadi. Spodnještajerski vinogradniki! Ta*;e prijatelje imate v Narodni strajiki, kj dela proti temu, da se s spodnještajerskimi vini seznani tudi občinstvo v drugih deželah, kjer ne raste vino, in se da spodnještajerskim vinogradnikom prilika, boljše iu hitrejše vnov6iti svoje pridelke. * Obred uinivanja nog. Starčki, na katerih bodo letos na veliki četrtek premil. knez m škof po vzgledu božjjaga Vzveličaiia opravili ganljivi obred umivanja nog so: Mihael Zechner (85), Franc Trampuš (821 Janez Maček .(80), Matevžl • Stelančic (79), Valeritin Trunkl .(70), Franc Bračko .(74), Lfcopold Honigmann ¦ (73), Jurij Vterani6 (73),, Jožef Pscbeid (72), Jurij Bračko (72), Janez Zechner .(70), Anton Prikl (67). — Skupna starost imenovanih ',,apostoIov" znaša 903 let. * Iz pošte. Mesto poštnega ekspedienta, pri Sv. Bollenku (v Slov.< gor. je dobil gospod Jakob CuČelt. * Sest živinozdravnišklli mest se spopolni ea Stajersko in Primorsko. * Poslancu dr. Korošcu se v zadnjem ,,Nar. Listu" izračuni plača, ki jo bojda vlefie, kajpada na tak način, kakor zna naračuniti kak liberalen dobičkaželjen advokat, odnosno advokaturski koncipijenti. Ne {smemo se čuditi, da se ,,Narodni List" pri tem računu nekako za polovi,co zlaže, saj je temu čednemu listu laž že del njegove narave. JVIed posainezno postavke, ki tvorijo končno veliko svoto, stavi med drugim tudi placo, ki jo dr. Korošec baje dobiva kot prelekt v dijaškem semenišču. ,,Narodni List" torej ne ve, da dr. iKorošec že, dolgo let ni več semeniški prefekt, ali pa, kar je se bolj vferjeino, vedoma laže. Očita mu tudi znesek, ki ga vleče k!ot poslanec. Ne vemo natanko, kolika je ta svota. Toda vprašamo, ali ne dobivata isto svoto tudi Roblek) in Ježovnik zato, da sta približno '4 mesece doma Sepela in politično Ienarila, med tem ko je dr. Korošeo pridno in vestao delal v prortaČunskem odseku naDtinaju? Ježovnik pri vseh svojih kupcijah s kravami in teleti v oelem svojern živIjenju ni Imel toliko dobička, kakor ga ima sedaj kot državni poslaneo. iCe pa bi precenili to, kar JežovnIK In Roblek Selata in dosežeta za slovenski narod, morali bi reči, da to ni vredno niti par vinarjev. * Pravičnost v poročevanju aahteva od nas JNarodni List" nasproti poslancem Narodne stranke, Toda kaj naj poročamo o njih? Ce sta izposlova|a (?) kako podporo poškodovancem po uimah, je to najnavadnejša dolžnost vsakega poslanca, in pri item ga podipira političiVa oblast. Sicer pa ,,di5ni" Boblek tudi v tem oziru ni nifiesar ^toril. Drugega pa ludi ni bilo sporočiti. Menimo, da je ,,Narodni List" sam prepričan, da bi bila naiHjubeznivša pra¦vičnost, 6e" bi se splolh molčalo o takih politifinib ničlah. * ^Narodnl List" — celjske šole — Narodna sfranka. Za ^Doinovdno" pricaplja, ,,Narodni List" ter zmerjOi črezi ,,klerikalni krajni šolski svet celjski" in mu očita, da postopa v ljudskošolskem vprašanju na svojo roko po klerikalnem receptu v prid šolskih sester in ne slovenstva. Narodna stranka s tem izjavlja, da je solidarna z onimi,' ki jim jje ugodna rešitev celjskih šolskih vpraSanj deveta briga. Poslancem Narodne stranke — rnimogrede omenjeno, ikandidatov Narodne stranke ni bilo, takrat so bili neodvisni kmetje! — priporoča, naj gredo v najstrožjo opozicijo. Bomo videli, kaj bodo storili Roblek ali Ježovnik ali celo dr. Ploj. Narodna stranka napada ,,v skrbi za blagor slovenstva" deželnega odbornika Robiča. Narodni stranki odrekamo pravico govoriti ,,o skrbi za slovenstvo." Narodna stranka nima skrbi za slovenstvo, ampak za strankarstvoj To je pokazala pred vseim s kandidati. Postavila je take može, ki so imeli gotovo privlačno moč, ki so pa nezmožni za poslančevanje. To 5© Na>rodna stranka sama priznala, ko je pisala ob uskotu 'dr. Ploja, da jo je riešil s svojim pristopora k liberalcem iz zadrege, ker bi Narodna stranka drngače s svojima poslancema ne znala kaj začeti na Dunaju. IKolikor dalje skrbi Narodno stranko blagor slovenstva, ^e vidi iz tega, da zdaj dela zgago v celfskih šolskih vprašanjih. 'Mesto da bi njen poslanec Roblek, v čigar okrožju so te šole, kaj storil, pa lomastijo po drugib, ki se trudijo v tem oziru. Pa (5e je žo Roblek, ki bi moral skrbeti za te Sole, nedelaven, da no rečemo nezmožen, zakaj ne stori kaj dr. Kukovec, ki se vozi Becka gledat na Dunaj? ,,Narodni Lisf pravi, da spada v Gradeo mesto Robiča ,,slovenski IKlofač" — jednako nn Dnnaju. CeSki poslaneo Klofač namrefi v brozobzirnili basedah radikalno nastopa na Dunaju^ Tn Narochia sfranka pošljo na Punaj slovenska KlofaCa Robleka in Ježovnika'! Roblek-Klofa« in Ježovnik-Klotaft! Kldo se ne smeje ^Nar. Listu* In INarodni stranki, ier nfiju «skrbi zaMagor slovenstvff!" Ali je more- biti iNarodna stranka sama že nezadovoljna, s svojim Roblekom 'i Sčit Narodne stranke ostane vedno oniadeževan radi tega, ker je v slepi strasti tia strankarstvo agpitirala za ljudi, ki jih sama smatrai za nesposobne, proti možem z visoko izobrazbo, s pogumom in z navdušenostjo za narodno delo. Zdaj pa, ko bi morali njeni poslanci delati, pa vidi, da z njimi ni6 <ne opravi, zato pa krivdo vali na druge ter seje zopet v skrbi za strankarstvo razdor proti (skrbi za, blagor slovenstva. * Tržne vestl. Na žitnem trgu še vedno vladu nezanesljivost. Promet je jako neznaten. Oddajo moke je mogočte doseči le z večjim pojpustom v ceni. Mlini'so deloma obrat ustavili ali ga vsaj zna,tno zrnjanjšali. Kakor pšenična, tako ržena moka ne(gre< Otrobi so nekoliko tcenejši, vendar kupčija je slaba, ken teh primanjkuie zopet nilinom, ki se tedaj ne morejo zanimati za ta proizvod. Cena kave je nekoliko padla in zategadelj so kupci živahnejši. Sladkor_bo najbrž še dražji. — Avstrijsko železno obrtnišu7o je v pretečenem poslovneim letu izvrstno neslo. V iparlamentu so se začeli zanimati poslanci za ta imenitne ,,kšelte" krivonosib železnih baronov. Poslanec Erb in tovariši so vložili predlog, v.katerem. pozlvljajo vlado, !lda naj nemudoma začne razpravljati z ogrsko vlado glede znižanjja uvozne carine na žel«zo. Z narodno-gospodarskega stališ6a ni nobenega pomisleka proti znižanju carine, pač pa je želeti, da se potlači cena in neizmerno odiranje vsega gospodarstva. Mariborski okraj. m Sv. Jakob v Slov. gor. Na poučnem shodu našega Slov. izobr. društva se je zbralo nepričakovano veliko ljudi. NaSa mladina se posebno zaiiima za potrebno izobrazbo. Blizu ,150 vrlih mladeničev in deklet je napeto poslušalo govornika. Tudi vrlih naših gospodarjev ni manjkalo. Vidi se, da to društvo našemu Ijudstvu szelo ugaja, ^vsi katoliško-narodno misleči se ga oklepajo. Tako je prav, le tako napretj! Govorila sta č. g. Evald Vra6ko, kako in kake knjige naj beremo, ter mladenič Fr. Sparl o Iastnosti i pravega Slovenca. Tem potom fjima izrekamo zahvalo. m St. Jakob v Slbv. gor. G. ucitelj Zinauer nam je poslal minoli mesec'sledefio dopisnico: ,,Naznanjam vam, (da ne sprejmem več vašega, lista, ker sem se ga vsled samih šimfarskih spisov žie naveličal. F. Kainc, Zg. Dol.". Mi smo se takoj obrnili na dotičnega naročnika, ki nara je poslal izjavo, da ni. pooblastil g. Mčitelja ZSnauerja, da taka dopisnico piše. G. Zinauer, ta .VaS 6in je pristno liberalen; še lepše pa je beseda ,,šimfarske", ki je vtrgana na liberalnem vrtu, kjert rastejo večinoma ,,šimfarske" cvetke. Le. poglejte si ,,Narodni' Lišt!" m Sv. Anton v Slov. gor. Na cvetno nedeljo dne 12. |. m. je po dolgi in miučni bolezni umrla v 59, letu startosti soproga župana in trgov.ca, i gospa Marija Tušak. Rajna je bila vrla katoliškja fn narodna žena. N. v m. p.! m St. Ilj v Slov. gor. Naša kmetijska, "podnužnica je priredila dne 6. aprila pri St. Uju ceIodne\Tii podučni tečaj za cepljenje trt. Udeležilo se ga je 36 naših mladeničev. Mnogi naši mladeniči so sa 'skrbno poprfleli trtorejjp, kaftera prinese lepega dobička, če se je vestno in marljivo poprime. Da naši Ijudje v gospodarskem ozirtu res lepo napredujejo, to je hasek čitanja, dobrih knjig in časnikov. Vrli mladi narodnjak g. Vekoslav Stelcer ima na primer blizu 20.000 lepo vzgojenih sadnih drevesc, katere bode imel letošnjo jesen na prodaj. — Hudo deževno vreme zadnjega tedna je napravilo tudi pri nas ogromno škode; veliki plazovi so pokončali mnogo lepih vinogradov, sploh toliko plazovja kot sedaj še ne pomnijo niti stari ljudje. Ubogi kmet! — Med našim kmečkim ljudstvom vlada veliko ogorČenje vsled odprtja srbske mejfl; cena živini silno pada. Kje naj pa kmet išče dohodkov? In tudi prl starostnem zavarovanju nas misli vlada prezreti! Poslanci, na vas stavimo svoje upanje! — Naše bralno društvo namerava dne 17. maja prirediti veselico. — Ljublj,anski ,,Slovenec" je nedavno poročal v posebnem članku, kako dela ,,Sudmarka" za ponemčenje St. Ilja. Pisal je, 'da bomo šentiljski Slovenci kmalu zaklicali ,fMorituri ?vos salutant" (umirajoči vas pozdravljajo) —i fie bo šlo tako naprej. In žalibog, gre naprej tako , . . ^Siidmarka" je zopet aiakupila eno najlepših šentiljskih veleposestev, namireč Wagne)SMinerlovo v Zmrzleku za 60.000 K. Tudi na Kresnici je prešlo te dni zopet troje slovenskih posestev v kremplje nenasitne ,,Siidmarke." m Fram. Prtvo sredoi po veliki nofci se vrši tukaj veliki živinski sejem. Ker je pričaldovati obilo kupcev, se posestniki vabijo, da priženeja obilo živino na ta sejem. m Fram. Deževje preteklega tedna je povzrogilo pri nas precej škode. Na novo rigolan župnikov vinograd je voda- skoraj vsega unicila, tudi drUgi posestniki imajo precej škode vsled plazov. — Na&a mladina se giblje, posebno dekleta. Trikrat zaporeldoma so vprizorila lepo igro ^Lurška pastarica" v proslavo lurškega jubileja. Vsakokrat je bila dru2bena dvorana polna. Dekeleta»in otroci so igrali izborno v občno pohvalo. Igra se šo enkrat ponovi m sicefer v 'SoSi, aa jo vidijo vsi šolski otroci, ;Fanr tja se bodo (tudi morali pokazati! — Letos so umrli pri» nas.štirje mladeniči v starosti 20—30 let. Poročenih je bilo fže 11 parov. Novo pokopališCe g. Krajnc pridno in umno prireja, inko bo dogotovljeno, dobimo ob enem tudi dva nova zvona, ki sta že, vlita, in ekselenca rail. knezoškof lwdo vse skupaj posvetili v proslavo in spomin na letošnje jubilejno leto. m Laporje. Naše izobr, društvo skuša na raziie ,nači»e pomagati udom do izobrazbe ten jim razširiti 'dušbvno obzorje. Na cvetno nedeljo nas ja č. g, J. Kranjc iz Sv, Petra vodil križem svdta. S skioptjičniin apar^tom nam je razJkjazoval najra^ličnejše slike, vodil nas skozi najlepša in največjam* sta sveita, vddeli smo najlepše kraje, čudili se življenju v tujih kraih, pri tujih narodih:, v Indiji, na Kitajskem, Japonskem. Iz krajev, (pokritih z večnim snegom, smo črez hip bili v deželah"^ kjer. je vedna pomlad z najlepšim rastlinstvom.; Strmeli smo nad z veSnim snegom In ledom ogrnjenimi vrhovi snežniEov, a se črez nekaj trenutkov; divili rajsko-lepemu jezeru v. tihi dolinici. Pre^senetile so nas čudovlfe prikazni v tnaravi, n. pr. severna luč, mavrica na morju, strašno delovanje ognjenikov na suliem in pod morjem. Najbolj pa so ugajaje slike, predstavIjajofie nam dogodke iz življenja jKristusovega, ki so bfle nadv vse kragne. V dveh urah smo se nagledall največje znamBnitosti novega in starega sveta, zato pa se tudi ni čuditi, c|e nam 3e pri tej naglici jpostalo vročei! Iskrena zahvala 6. g. Kranjcu za njego^ trud in požrtvovalnost, prosimo pa ga že sedaj, da nas o. priliki popelje v Lurd (kakor je obljubil), da se vsaj na ta način udfeležimo romanja v Lurd, ker se( drugaCe ne moremo. Na belo nedeljo ima 'mladeniška " zveza; dmgi poučni shod. Mladeni6i, pridite vsi! m Na Sladki gorl pri Cmureku je lapskoleto ,,SulIerain" dal povečati tamošnje feolsko poslopje, da so Ma razširi v trorazrednico. Stavba je stala krog 30.000 K. Po naši lastni krivdi se v tej goli nad 100 slovenskih ptrok odtujuje materinemu slovensTcemu jeziku. Polovica obžine Selnica ob Muri ia ve6 sosednjih slovenskih občin jq všolanih v to muoilnico. Rodoljubu se srce krči, ko vidi, ikako se narod vsled nemških žol potaplja v nemškutarstvo in nievedo . . . Kja je naš rešitelj? m Ptujskl ^Stajerc", ki ga navadno nekateri imenujejo giftno kflcrto, prinesel j^ v -9tev. 14 obr r^ekovalni dopis proti A. Mlakarju, cerkv. ključarju župnije Slivnicav da bi bil ig. Mlakar za cenitev neke škode, povzročene po divjačini, zahteval 4 K, oziroma 10 K, kar pa ni res, to je 1& grdo obrekovanje, ker sploh škodo po divjafiini ceni politična oblast po svojih zvedencih, ld ,pa atanujejo v fa&stu, ne v kaki kmečki vasi.) G. 'Mlakar je le sodnijski cenitelj, že 18 let opravlja vestno ta posel, da bi komu računil, ni res, kajti sodnija hna določene cene za svoje cenitelje. Torej ,,Stajerc" laže in obrekuje jpoštene miože. m Št. Ilj v Slov. gorlcab. Na Velikonočni pondeljek ima krajni odbor zanpnikov S. K. Z. v Baumanovi gostilni Televažno sejo. m Kmetijska podrnžnioa Št. Ilj t Slov. gor. ima na Velikonočni pondeljek popoldne ob 2. nri v Selnici ob Mnri pri žnp&nn Schmida podačen shod. Vsi kmetje so vabljeni. Ptujski okraj. p Sv. fflarko niže Ptuja. Zborovanje Emečke zveze 12. aprila t. 1. je jako dobro izpadlo. Navzočih okoli 100 — da ne porečejo zopet liberalci, da iz 29 vidimo 150 do 200 — samih vrlih, cvet markovskih posestnikov iz vseh 6 občin. Predsednik g. Brenčič, podpredsednik g. Veršič, zapisnikar g. Gričnik. G. drž. poslanec Pišek je razlagal najpoprej, koliko važnost imajo razni odseki v drž. zboru, in priporočal, da bi občine pošiljale peticije na odseke, da bi s tem dokazali, da to ljndstro zahteva, ne samo poslanci. Da je ,Slov. klub" zastopan v vseh odsekih, se je z veseljem vzelo na znanje. Živinoreja ja glavni dohodek kmeta, zato so zdrnžimo in odločno zahtevajmo zaprtje mej. Jako podnčljivo in koristno je govoril o eenitvi posestev, ki bi imela biti 1. 1909. Mi bomo odločno zahtevali veljavo glasa iz ljudstva, ne pa političnih uradnikov. Zelo podačno nam je razložil, kako moramo postopati, ko naznanjamo škodo in pa da se eventnelne podpore pravično razdele, da se ne bo nihče mogel pritoževati. Starostno zavarovanje tadi za kmete se bo z vso odločnostjo zahtevalo. Gosp. Potnik iz dičnega Pohorja nas je spodbujal, naj 86 združijo vsi kmetje Spodnjega Štajerja. To bo močna armada, s katero bo morala račnnati tndi vlada. Ne bomo samo prosili, temveč tndi zahtevali. Da to dosežemo, moramo imeti pa tndi samozavest in izobrazbo. Nasprotniki nas napadajo, da je  Kmečka zveza proti žoli; to ni les, ona se Se tradi, da izobrazi kmeta, da bo vedel povsod zahtevati svoje praviee in spoštovati domači jezik, ter se zavedati, da jeB8lovenski sin." Pač pa smo odločno proti takim, ki so pristaši ,svobodne šole", ker vera je nadnaravna in Taem neobhodno potrebna. Pri vseh volitvah se bode Kmečka zveza potegovala za može, ki bodo zastopali njen program. G. Brenčič jako temeljito priporoča sadjarstvo, ker prinaSa veliko  koristi. Oe bomo imeli obilo sadja, ne bo nam treba narejene žganjice knpovati. Toplo priporoča, naj pristopijo h kmečkemn drnštvu, kjer 8e dobiva pravo seme in drnge  gospodarske potrebščine. Zgube se ni bati. Žrebci plem©njaki se naj dajo skrbnim kmelom, ki bodo točno in pravilno nstregli svojim sotrpinom brez nepotrebnega čakanja in napitnin. Splošno se je še povdarjalo, naj pristopijo k bikorejski in svinjerejski zadrngi, ker so jako dobrega plemena. Zapisnikar se zahvali vsem častitim g. govornikom in navzoči jib zahvalijo z glasnim živijo! Sprejete resolucije: 1. Na shoda Kmečke zveze pri Sv. Marku navzočih okoli 100 kmetov odločno obsoja pisavo »Nar. Liata" in nDomovine" na poslacce Kmečke zveze. 2. Poslancem Kmečke zveze se izreče popolno zaupanje. 3. V slovenske kraje se riaj dajo slov. uradniki. 4. Z vso odlodnostjo zahtevamo jesenske počitnice. p Šv. Marko niže Ptnja. V odgovor in vpražanje ^Narodnemn Listu" : 1. Pravite, da nisto nvajeui čitatt cbjektivnih poročil v glasilu dnbovnikov", ali je prejšni do pis objektiven?! 2. Dopisnik, ki nam je predobro znan iz napadov na nap<edno nciteljstvo je videl na shodu 29 ljadiu. Ali ni res, da, ko se je shod otvonl ni bi!o več kakor 29 z vsemi pripandranci iz Zavrča, Barbare, Ptnja, Marjet«? Dopisnik pa ni trdil, da jih prrti koncu ni bilo vec! 3. Ali se niso sliša^i izrazi izdajalci in falotje, seveda olikani, iz ust nekega mlrdega še ne polnolctnega gospcda?! 4. Čludimo se le nad logiko g. dopisnika, ki pravi na enem mestu: ndopisnik, ki nam je prcdobro znan" na drngem pa: nče ste namreč sploh bili na zborovanjn" — kako se to njema? Dopisnik Vam je predobro znan, pa ne veste, če je sploh bil na zborovanjn ? Priporočamo Vam, da Štadirate več logike! 5. Pa še žiher pišete o manirah ,,navzočih pristašev, da celo njibovega vodje, pretreBnjete žiher vso politično nevednost g. kaplana in vse posledice, ki jih je ista rodila". ker so rtss imenitne, kajti pristopilo in vplačalo je 10 udov, drngi pa so zavedni pristaši, kakor ste se sanii dobro prepnčali! 6. Na bbodu Narodne stranke se gosp. Veršid ni potegoval za bkupen klub, temveč je rekel, naj se doma združijo in pomenijo, kako bodo postopali. p S?. Urban pri Ptuju. Javno vprašanjo na poštarja gosp. Mariniča. Vaš novi pismonoša dobiva od Vas mesečno plačo 28 kron. Jo li to res? Prosimo pojasnila! p Hajdin. Ptujski ..Štajerc" bržkone tolsto čujp, ker ni prav razumel, ko so ga Hajdinčani precl kratkim svarili. Prav je pisal ,,Slovenski Gospodar", da bo le treba kronce nositi drugam, kakor v štacune, trgovine in globoke žepeke krušnih oftetov Štajerčevih in njegovih backov. Le poglejte Hajdinčani! Preje je grdo šn po krivici sumničil hiajdinska dekleta, zdaj pa zopet našega 6. g. kaplana, ki jih rai spoštujemo, in so tudi v resnici spoštovaaija vredni. Tako že zopet pljuva na Hajdin svojo smrdljivo gnojšnico. Svoje pa rtima dosti, še pri nekem človeku od Sv. Urhana pri Ptuju jo zajemlje. V ptujskem ,,Stajercu" namreč žlobudra neki človek od Sv. Urbana ntekaj prav neiunnega, nekaj o kozah. Res, ila je tako kunštno pisano, kakor da bi to kak kozji pastir pisal. Bržkone temu človeku tudi nekaj kotesc manjka. Siromak bržkone sam v itistem blatu leži, katerega pri drugih, sumi. Nazadnje pa še ugovarjamo, da bi nam ti ljubi ,,Šta.S«rc" nauke dajal. Ako bi se pri tebi učili in tebi Verjeli, bi bili že davno trepastl, kakor večina tvojih dopisnikov. Veš, Ijubi ,,Stajerc", mi smo blizu, zato dobro poznamo tvoje zviijačno in 'hudobno življenje in def-ovanje. Saj Ji že sam dobro veš, kako neznansko grdo dišiš ali smr . . . Zato se nam gnusiš. ,,Stajerc" tiho! Osnaži se, poboljšaj se! Kličemo v drugič. Ali čujeS? Hajdinski fautje. p 'Iz Biša. Velika nesreča je dolietela dne 10. t. m. 171etnega hlapca Janeza Marca. Kopal je cestni prodec.v Kar naenkrat se odtrga velika skala nad njim in ga trešči ob tla. Grozno razmesar,]enefga so ga našli ljudje pod skalo in ga; odnesli v mrtvašnlco* p Izpred Boča. Bočki puščavnik pem in prosim, da vsprejmete naslednje vrstice. Oni dan sem se napotil na Slatino, da si za Veliko noč pri sv. Križu to in ono knpicn. Pri IX. hiši Se vedno kopljejo. Našli so bojda no?o slatino, močnejšo ko Stiria-vrolec, ali Templov vrelec pa ni in ni tisti ko nekdaj. Je pa tndi žalostno, strašno žalostno. da se pri tem delu tako oskrnnjajo Gospodovi dnevi. To je naravnost pohnjšanje za tukajšne dobre in verne okoličane. Saj ?endar nismo na Taršketn! Pridem do Iekarne. Tam stojijo trije možje in skoro vsaka beseda je bila: »Vidgaj pa Krajnc, Krajnc pa Vidgaj." No, krojafa Vidgaja poznam že 7 let, takrat je bil socijaldemokrj-t v Šmarji, rojen je Kranjec Kaj torej ima s Kranjci ? Greoi v neko gostilno in tam zvem, da je Vidgaj zdaj Štajercijanec in da je g. kaplana Krajnca obrekoval v dveh gostilnah, kar je ludi rHtajercu prinesel začetkom fcbr. kot norico Bpri bledi lnni." Gosp. kaplan so Vidgaja tožili. V Rogatcu ga ie sodnik dr. Pavliček oprostil, toda v Celja so Vidg^ja obsodili 9. aprila na pet dni zapora ali 50 K globe in na plačanje vseh stroškor, okoli 500 K. Tisti, ki mi je to pravil, pa ]e pristavil v sveti jezi: BGlej, Ijubi puščavnik, taki so slatinski nŠtajercijanci!" Ako pa zanaprej ne bodo dali miru, bomo enega izmed njh tožili radi krive prise^e, in ta bo potem še bolj opisal slatinske ^štajeroijance." Tudi to je žalostno, da neki ^narodni" štndent tako spoštnje Vidgaja. L'beralna .narodna stranka" nič ni boljša, ko štajcrcijanska. Očividno zvezo imajo med seboj. Tako moj prijatelj, a jaz kličem Ijnbim Krževljanom: Bog Vam daj ve-telo veliko noč; kar Vas je poštenih, oklenite se Slov. kmečke zveze! Pnščamik. p Od Rogačke Slatine. V š.ev. 14 ^Narodnega Lista" z dne 2. t. m. v članfeu od Sv. Trojice pri Slatini piše nekdo glede razdelitve podpore po točini škodi v letu 1907, da se podpora ni privilno delila, in sicer dvakrat. To je dopisnikn nerazumljivo! Prvokrat se je razdelilo 14.000 K, a drogokrat 40000 K. Dopisnik laže, da je zaradi točinib nezgod že vei posestnikov svoje vinograde posekalo. To se hvala Boga dosedaj ni zgodilo. Nadalje laže, da Se v občini Kajnkovec toče videli niso. Naj bi pa dopisnik prišel dno 17. maja gledat toče, 6aj je je še bilo 18. maja, da bi lahko voze naložil. Piše, da so dibili tudi najemniki podporo. Dobili so jo le pose-^tniki. niti en najemnik je ni dobil. In da bo dobili baje od 200 do 350 K. Niti eden žal, ni dobil 350 K. In piše, da je eden veleposestnik, ki »e v Kajnkoveih tr^a niina, in tudi ni preveč nbog, dolnl btizu 400 K. A v Rajakovcib ni dobil nooeden večje svote kakor 27u K in to svoto je dotril le eden poseamik, pa ta ima vinograd. Vele^Oiestnika pa v rajnS.o?ški oDcim sploh ni, uioraa pnšteva k veleposestnikom Marijo Euen. Una placuje direktne dade okoh o K, ona je dobila 4U K., dopiouik pa je bržkone videl z ene ničle dye, tafco da bi dobu oineujeui volcposcsinik olizu 400 K. Ker pisea, aa se toCo videh uisuio, vprasamo dopisnis.a, ali inishš, da due 17.juiija l'J08 davkardki adjuukt ni iniel od seboj pri preiskavi ia oa^is davka po točim šKOili. Toče seve tafcrat uiso videii, ainpak storjena žkoda se je videla. Toraj še naj kedo trdi, da nJSarodm List" ne laže. Ljutomerski okraj. 1 Okoslavci pri Sv, Jnrjli ob Sčavnici. Naši Stajiercijanci Bračkove pasme so pa res usrnilieni in bogi&boječi ljudje. Kako lepo priporočajo četrto božjo zapoved i/n usiniljenje do ^tarili revežev. Prigodilo se je namreč, da je aagle smrti umrl Jakob Klemenčič v Okosl^vskem vrhu. Ker ni hotel biv.ati pri svojih Ijud.eb,, preselil se ;|b v neko kočo, kjer je bil sam s seboj bolj zadovoljen. Stajerčev dopisnšk ga pomiluje, da je od svojih, zavržeu, d,e/la nezmožen, lazil kot crvič po okolici in prosil podpore; niti lastna hči, ki je kmetica,, ga ni pod streho vzela v aadnjih tr.enutkih živliienia. Djopisniik piše tudi, da je star^c že kakih štirinajst dui mrtev v koei ležai. Ti štajercjjanski klopoteCi fcfi bi pisal resnico, bi bilo tako-le: Našli so starca njegovi ljudje (pa nikdo drugi) neko jutro mrtvega v koči; pred tremi d-nevi pa je še po goricali hoUU! Od svoje hčere je vsak mesec redno dobival denar, da ni trpelpomanjkanja, akoravno jo je poprei zavrgel. Tako toraj laže dopisun, da ta U6i ni spoljiovala oetrte božle zapovedi. Nadlalje vpraša sosede, ali ni mati našega g. Klobojsa prebila več let v postelji dn kako varčno in ppijazno postrežbo je imela od sina. Potem pa vpraša, kdo je boljši kristjan, ka4,eri v župnijo .ažn,t\e pošte nosi in v cerkev ho0i — ali tisti, ki svoje stariše ljubi in bere ,,Šliaierca" ? No tukaj pa bi ti že pritrdil, da si ti boljši'¦kristjan, ker si v resnici bogaboječ; saj si še v cerkev ne upaš in ko so prinesM gospod duhovnik tvoji materi zadnjo popotnico, si bil tako boga^aječ, da si raed tem easom odšel nekam v gorice. Priporočal bi pa vama, lcLa |e treba tudi prvo in tretjo božjo zapoved spolnovati! R. Nemcu in g. župniku prepoveduje neko 'dobro misel, da bi se postavil pri Sv. Juriu ,,Narodni Dom". No pa vedi . . . v tem doruu bo se ustanovil pioseben oddelek zdravilstva, kjer ap bo Štajerčevim backom na žili pušCalo, da bodo ložje prenašali nervoznost, ki jim jo vzbuja ,,.k)lerikalni zmaj". iDopisun še svetuje gg. kaplanom, naj bi bolje sv. zapovedi, in evangelje razlagali, ne p,a Stajerca vmes vpfletali. Tu pa bogme ne vem,, alt' je ta dopisnik na Stajerca tako ponosen, aM se ga tako sramuje! ;Ob koncu pa kliCe na svidenje. Tudi takrat se upam srečati s teboj: tak-rat bom pa pero drugače zasta\d in obenem prosil: Oprostite šteoci moji, krupan bit ^)e vers kderkoji; alj vjerujte mi rečima, vr,ag 'debelo kožu ima. 1 Bralno drnštvo v Veržeju priredi na Velikonočni pondeljek veselico z gledališko predstavo ^Požigalčeva hži". Vstopnina: 1. sedež 1 K, 2. sedež 80 b. 3. sedež 60 h, atojišče 30 h. Začetek točno ob 6. uri zvecer. K obilai udeležbi uljndno vabi vsa sosedna društva Odbor. 1 Bralno društvo t<ri Sv. Jnrijn ob Ščavnicl priredi, na Velikouoeni poadeljfik ob 4. uri popoldne gledališko predstavo v prostorih g. Trstenjakovc. Vprizarjala se bo Medvedova igra rZa pravdo in srce", ki opisuje življfnjo za easa kmcčkega punta. Sporcd: 1. Pozdrar in govor v pojasnilo predstavc. 2. Pcsem. 3. nZa pravdo in srce". Zaloigra v 5. dejanjih. — Posebna vabila in lepaki se ne iždajejo, k obilni rdeležbi vabi odbor. 1 Pranc Jožefova šola v Ljatomem priredi na belo uedeljo po večcrnicah ob 3. uri popnldne. v dvorani g. J. Kukovca šolarsko prodstavo s koncertom in gl dališkimi igrami: 1. Skrli iu smrt. Igrokaz v 2 dejanjih. 2. Dom in tujina. Prizor iz življenja. 3. V hudih zadregati. Podučljiva igra v 1 dcjan. Vstopnina: 1 K, 80 h, 60 b, in 20 b. Pridite v obilnein številu! Slovenjgraiki okraj. s V Razborju pri Slovenjgradcu — snnjejo izobraževalno drušfvo. 1'ruvila so se že predloiila politični oblasti v potrjenje. Zanimanjo za to drnštvo jo vsestraosko, ne samo med na*o vrlo ... "adino; tadi odrasli že k*>niaj čakajo, da bi prišlo kraalu do u-itanovnega .sinjda. Dokaz, kakojenaše ljndstvo nkažt-ljno in vne;o 7,a edino pravo, zdravo katoliško izobrazbo. — Tako je prav! Niša zavedno katotiško ljadstvo rni nogo! s Sv. Miklavž. D.iti 11. marci jo tako iiesrečno vplival naživce našegag nčirelja, da iraajo otrociše do danes poiitni(M5. Ljndjc pa govorijo različne reči o sedanjih počitnicah, eni pravijo, da j^za škodajo, drngi pa d» študira, k»ko bo ob deželnoiborskih volitvah t*pet kmete nagovarjal za Nnrodno strauko; toda, dragi Jožef, to no bo slo. Kmetje zdaj iz revid jo, k.-mi si jih zapeljal lansko leto. iakakšnega posianca si jim jiriporcča!. Prav z veseljem tndi sprejmemo ve-<t, da na-» z^pustiš. Želimo Ti srcžno pot; to pa zato, kcr se poiero h Teboj vreil glavni steber N/irodoe atranke. }Vtem bo vsaj mir. kakor je bilo p >prej, predno Tebe nismo poznili. Ljndje ni želijo pravo^a krš^anskega raoža za nčitelja, ki ga bodo otn.-ci t idi ob nedeljnh v cerkreni klopi videli. s Št. Janž pri Velenju. Giosp. Vinkt Ježovnik, državni poslaaicc in nekdanji gospodar okraj. nacelstva šoStanjskega, v kater,em jo popolnoma pro- padel, imel je v nedeljo, dne 30. marca pri nas volilni shod pri g. Delakordu, Zbralo se je sicer okoli40 njegovih pristešev, pa še tisti mu reiso več zaupali. GovoriJ jim je sladko, pa vse to ni pomagalo nič! Zaganjali so sŁ v njega z najliujštmi napadi.. ecš. da ni samo zakrivil ndprlja mej in zaižanja cen pri živini, ampak posebno zaradi neopravičene razdelitve nekih državnili podpor. Ljudje pravijo, da so se te tako razdeMle, da so Ijudje, ki nimajo nobenih vinogTadov, dobili za trsni pozeb vsled Inidejia zimskega mraza podporo, drugi pa, lci so veliko škodo imeli, niso nič dobili. Kaj je ma tej stvari resnice? Gospod župan, Vi aite dolžni preiskovati to zadevo! Omeniti še moramo, da je državni poslanee liitro kupil vina, k,o je videl svoje pristaše 1ako razburjene; na (a način Oiw je nekoliko poto¦lažil. Gospode državne poslance Kmefike zveze pro simo, da -zabrusijo g. Ježovniku v zobe na Dunaju, da se pač ne sppdolji tako javno delovanje za Ijudskega zastopnika. KoDJiški okraj. k Skomer. Gospod župnik Kozoderc je d'ie 9. aprila zjutraj imel neko službeno pot; po strmini s& mu je spodrsnilo in si je eno mogo pri sklenku navrazil tako, da jo sedaj moiia varovati v postelji, ker je zafiasno odpovedala službo. k Gračič. Naša okolica šteje samo štirinajst hišnih številk. Nias je torej raalo, a fasmkov heremo razmeroma veliko. N. pr. samo ,,Slovenski Gospodar" ima tu petero nanočnikov. ln nedavno ;e neki tukajšnji posestnik imel stanoATanije prazno. V isto bi se jpa rad naselil nekdo, ki mu ..Štajerc" velja za dusevno hrano. Toda temu pi-osilcu je gospoldar povedal: Rajše ko6a naj stoji prazna, kakor da bi naj ,,Stajerc" v njo zahaJjal. Vrli mož torej dobro ii(M: Proč z nemškiitanskimii in, Mlaeralnimi listi! Sedaj v hiši stanuje dininar, ki ima 3e skoz ve6 let ,,Naš Dom". Celjski okraj. c Domači nabiralaiki Ljadske hranilnice iu posojilnice v Celjii (na glavnem trgu). Kfior vloži v tr» hranilmco najmanj 4 K K.ot branilno viogo, ki se mn o^restuje po 4l/2o'o, dohi zastonj v uporabo doinači uabirainik, v katerjga dotua nala^a svoj prihranjen deuar. Ko je žo precej nalo2.il, priaesc svoj nabiralnik v hranilnico, ki hrani ključ njegovega nabir«lnika, da se iud deaar vzamo iz njesja ter pnpiše k ujegoviuu hranilaini rlogam. Kakor pridna čehelica nosi tedaj ta domaii nabiralnik sad varčevanja tudi niajhnih vsot v obrestonosni zaklad. Celjani in okoličani, sezite po^ leb domačih nabiralnikih! Stariši, ominHte jih kot relikonočne pirubc svujim otrokom, da se vadijo ii v ruladosti varčevati. Mesto, da jiin kupite kako igračo, ki jo kmaln razbijejo. naložite jiin 4 K kot teineljni kam-n ujih palače: kamen do kameaa palača, zrno do zrna pogača! Upati je, da bodo zlasti mladeniči in mladenke pribajali po te doinače nabiralnike Ljudske branilnice in posojilnico v Celjn, ki uživa vscsiransko zau^aoje in ima raditega vrlo dobre prometne nspehe c Celjski magistrat in elovenski trgovci. Trgovec R. Stermecki v Celju je prilepil na okna svo* je trgovine leipake, na katerih je naznanil, da za* radi prezidavanja trgovine želi • zalogo zraanjšati in je zato cene znižal. Takoj drugi* dan so že» preskrbeli njegovi. pri|atelji, dai je prišejl edein pr0pis, takegu lepaka na slavni celjski m(agistrat, kateri je takoj zaradi ene besede konstatiral, da je td navadna rasprodaja, katera ni bila dovoljena, nakar jo bil g. Stermecki kaznovan za 20 K. Tako se godi slovonskeinu trgov.cu v Celju: na eni strani se ima boriti z neraško konkurenco, na drugi strani mu pa škoduje magistrat, kolikor mu more. Ako bi le bilo siovensko občinslvo bolj dosledno in sfe držalo gesla ,,S>voji k svojim", bi že druge razmere postale. c Celiski nemški dom (Deutscbes Haus) stane sknpaj 538.200 kron. Pri mestni hranilnioi imajo za to posojiio 2GO.O0O kron. V tej liiši imajo celjski Nemci veliko dvorano za zborovanja, koncerte, gledališčne nastope; potem gostiflmo, prenoeišča, sobe za čitalnico,, pevske vaje itd. Nemci so ponpsni na to zgradbo ter se tolažijo, da bodo slrajali. Nam se pa zdii, da je ta zgradba v raarsikaterem oeiru slabo znamenje za Nemce. Ni naša stvar, da bi jih podučeviali, pa, le eno resn^co n. pr. naj oraenimo, da trpijo vsled te hiše vse večje gostilne v Celju: ,,Nadvo}voda Iva,n", ..Mesto Dunaj", ,.Bcli vol", ,,Angelj". Slednji dve sta tudi na prodaj. Prospovajo •.siimo kmerko goslib;c in nekaterte majline luknje. iNajbolj pa prospova jestvinar ZampurutU, li kateremu zahajajo Slovenoi in Neinci ldjub ,,Narodnemu Domu" in ..Noraški hiSi". c Vodovod v Celju bo bojda že v jbseni gotov. Dela ga tvrdka baron Schwarz za 541.000 ki-on. Triko dobi Celje in pkolica morebiti dobro ftno vodo. ,c St. Jurli ob juž. žel. Tukaj se ustanavlja obrtna šola. Stvar je sprožil g. Jos. Cretnik, ki je pristaš Narodne stranke. Naši liberalci hocejo imeti pouk ob nedeljah od 8. do 12. ure Uopoldne, tako da bi ufienci no nuogli niti v nedoljo pri sv. maSi biti. ZakaJ bi n'o bil ta pouk ob nedeljah popoldne? Z'1 u^itelja nameravajo nastaviti učitelja Kvedra. 0 Kvedru kaj več govoriti je nepotrebno, saj ga itak vsak dobro pozna. Obrtniki, ustavite se temu načrtu ter ne pripustite svojih učencev;, ob netieljali dopoldne, k pouku, tudi učitelja zahte?vajte drugega! c Št. Jurij ob juž. žel. Ze letos sa bo začela zidati kmetijska šola, letos jo spravijo., pod streho, drugo leto bo pa popolnoma gotova* c Šolska stavba. Ministrstvo za uk in bogoeastje je dovolilo, da se sezida nova šolska stavba v Žalcu pri Celju na stavbišču III. dedičev po Mariji Zuza. o Žalec. Cele štiri mesece je sedel ntaš Roblek doma, sedaj pu, očitajo njegovi politični jerobi v Celju ne Rioblekii. ampak flr. Korošcu poslansko plačo. Dr. Korošeč je deM z velikim uspehom y proračunskem odseku, Roblek pa je lepo mirno živel tukaj. Taka je liberalna pravičaost in poštenost! Kmetje poštenjaki, presodite enkrat dobro tak lažnjiv način liberalnega vojevanja. Najmaiij iinajo Roblekovi pristaši očitati komu plaeo. Odkod pa je dobil Roblek svoje premoZenje? Kmetje so mu rnorah znositi denar skmpaj. pri njih je delal dobicek. Vse, kar ima Roblek, ima od ljudstva. In pri Bogu, njegovo delo -ni bilo jtežko, v nobeni primeri z njegovimi dobički. c Šmartno ob Paki. Pri nas je bilo nekaj posesfnikov zavarovanih pri zavarovalnici ,,Nord Britiscb." Kojim je desetletna doba potekla, so se dali drugam zavarovati. Sedaj pa zgoraj omenjena zavarovalnlca vse dotične toži v Gradcu in prizadeti so dobili poklice k obravnavi v Gradec. Zavarovalnica zahteva, da morajo pri njeS še ostati nadaljnib 10 let zavarovani in se sklicuje na ponudbo, katero je stranka baje podpisala, dasiravno \prizadeti trdijo, da niso nikdar ničesar podpisali in da še sploh agenta pri njih ni bilo. Tako postopanje gotovo 5ie vzbuja zaupanja. Ljudje si pa naj dobro premislijo, predno se dajo zavarovati in naj pristopajo k domačim zavarovalnicam. Raznim tujira agentom naj pa pokažiejo vrata. c St. Peter v Sav. dolini. Umrl je najslarejŠi mož v naši obcmi, Janez Ušen, ki je dosegel visoko starost 97 let. Bil je devet let župan :n je kot tak marljivo deloval v blagor naše obCine. Bodi mu zemljica lahka! \ c Št. Miklavž n,ad LašMm. Na "cvetno nedeljo je imelo tukajšnje izobraževabio dništvo svoj redni občni zbor. KaroCilo se je zopet 10 ,,Slov. Gospodarjev", 2 ..Domolijuba" in še nekaj drugih mal^h casnikov. Sklenilo se je, prirejevai,i mefeeena .podučna predavanja. Predmet predavanja se naj par dni poprej naznani, in naznanilo se naj na tistem mestu pribije, kjer se pribijejo občinski razglasi. Začelo se je predavanje o razvoju, procviitu in propadu rokodelskega in obrtnega stanu. Končno pa so se star vile te le resolucije, ki se bodo posliale drž. poslancu: 1. Rokodelce in male obirtnike po kmetih se mora podpirati, ker že skoraj ni dobiti na kmetih zidarja, čevljarja, krojača itd. 2. Rokodelci in mali obrtniki na kmptih naj nosijo svoje izdeike na trg. 3. Naj se ne zattiteva od njib spričevalo sposobnosti, kajti 5e se ipokaže, da niso sposobni, |ih itak nihče ne bo klical. o, Sv. Bupevt nad Laškim. Liberalna posojilnion. pred enim letom ustanovljena. je pretečeno nedel.io po kratkem životarjenju vsled hude suše zmrzniia. Vtodja ji je bil tamošnji nadučitelj. <Gospodje odlMirniki imnjo primanjkljnj za na.srado in tislcovine za spomin. c Smartno ob Paki. Umrl je, dne ">. t. m. Vatentin Košak p. d. Ilovšek, posestnik v Slatinali. IRanjki je bil vzor gospodarja, vzgledon kris-tjan, mož kato^kega propri6aiija. 6isli, kremeniti značaj, vnet pristaš Kmečke zveze, sploh mož, ki {*& je vse čislalo in spoštovalo. Bil je celih 12 let cerkvcni kljuftar in se zelo trudil za korist cerkve in east božjo. Veliko zaslug si je pridobil prs zirlR.nji: rerkvene stavbe pri vinogradu. Mnogoštevilno ljudstvo ga je spremiljalo k vefinemu počitku in pevei so mu zapeli ganljivo naLrrobnico. Svetila nni večna luft! c Dobrnska posojilnica je na občnem zboru zadnjo nedol.ro spremfenila svoja pravila v tem smislu, da' še lažje deluje v kmečko korist, čemur je niamenjena. Med drugim je ^nižala deleže za polovico ter vpeljala nadzorstvo, obstoječe iz treh čLanov. Računski zaključek kaže napredovanje v vseh ozirih. Piosebno pohvalno se je omenjalo, da gre posojilnaca kmetijski podružmici povsod n,a roko, kjer je treba kaj storiti za povzdigo kmetijstva. Lansko leto je znašal skupni promet 156.569 K 46 v, rezervn je narastla na 1.431 K 90 v, novih Clanov je pristopilo 28. Kakor se vidi, si nasprotniki posojilnice zasfonj brusijo jezike. Posojilnica je paft stvar, ki se ne da zrušiti *i besedami, deu.ar je pa pri nasprotnikih tako rodek, kakor mube po zimi. Kakor Čujemo, se posojilnica pripravlja na nova dejanja. pri Gemur ji želimo največ uspeSia. c Smarjc pri Jelšaft. Ko je zborovala tukaj Narodna stranka dne 23. sušca t. 1., se je sklenila z velikim navdušenjem sogflasno resolucija proti zidanju nove šole. Po zborova.njn sta gg. dr. Sernec in Smrtnik hvalila navzo^epiii kmela, ki je predlagal omenjeno rcsolucijio, 6eš, da je bila ta resolucija popolnoma na mestu. Rekla sta med drugiin: wŠedaj vema, da se vam res hoče storiti v tem ozitu veMka krivica." Sedaj se pa vprašamo: Kaj sta pa storila ta dva gospoda in sploli Narodna stranIca proti zidajiju novc šole? G. Ferlinc je sedaj bolj .vnet za novo zgradbo kakor prej. Ali vam ni bilo inog(oče g. df. Ploja pnegovoriti, da svoje neresnično poročilo pri dež. šol. svet\i v Gradctu prekliče in zahteva, da se sedanja šola popravl, kakor je sklenila komisi^a iz Gradca in Celja, in kar je edino prav^čno? Narodna stranka je vplivala na svoja pristaša gg. učitelja Ferlinca in Kurbusa, da sta se izrekla pri seji okr. šol. sveta za zgradbD nove šdle. Narodna stranka, poznamo se! Sprednj ližete, zadaj pa praskate. c Št. Peter na Medv. seln. BB:«jerc" je priobčil v svoji zadnji številki doois iz našega kraja. lc tega dopisa zvemo, da se namerava pri pribodnji ficji krajnega šolskega sveta vložiti predlog, da se naj vpelje v našo trirazreduo šolo nemščina. Dragi moji rojaki, bodimo pametni in ne dajmo se premotiti! Mi ne bodemo v Nemčiji krnha iskali. Ce ga je tam toliko, zakaj pa potem prihajajo k nam tndi nemžki berači kruba prosit? 1'. Nemčje in Amerike caoi pošiijajo naše rojake Slovenco in Hrvate domu nazaj, kcr je Um žo dosli Ijndi, ki nimajo dela Doma pa prav doliro izhajamo tadi s slovenskim jpzikora. Nas redi in živi le kmetijstvo, in tega se naj drži.jo tndi naš; otroci c Iz gornjegrajskega okraja. Stara, nadu^ljiva klepetulja ^Domovina" in njen pastork ^Narodni list" zopet krokodilove sulze pretakata. Kaj pa se je zgodilo? Liberalci ne bodo več toliko Bzaslužili" pri škofovi graščini, kakor 80 dozd*j. Ia zato solze po zgrbančenem licu babure nDomovinea. Kajti gotovo je, da če si je kdo pri tej graščini v Zadreški in Savinki dolini žepe ^zartikal", so bili to razui liberalci, katerim pa ne soirdi klerikalen denar. Priprosti delavci so imeli pošteno, lepo plačo, a obogateti od to seveda niso mogli. Razni liberalni le^otržci so od kratkovidnega oskrbnika di Centa dobili za slepo ceno les, pri teia pa prav pridoo ndrihali po škofu. h- zdaj ko so na merodajnnn rnestn to spoznali in te osebe odgnali, sedaj pa stok in jok, češ ljudstvo je ob zaslužek. Ne, prijatelj liberalni, ljnd^tvo bo še naprej zaslnžilo, vsako leto se bo sekalo gotovo 10.000 m3, če ne več, a vi, gospodje liberalci, ne boste si žepov polnili, vi šo pa ne predstavljate ljudstva. Ce se mora ljudstvo izseljevati zaradi uboštra, ste v prvi vrsti krivi vi s svojitn liberalnim gospodarstvom, saj ima na pr. občina Gornjigrad, kjer je po ve^ini liberalni odbor — pomislite Ijudje božji — 192°/0 reci &tcdevedeset in dva odstotka občinskih doklad, da o drttgib niti ne govorimo. Tu bi pisala liberalna klepetalja, to gospodarstvo tvojih zrestih pristašev ti mora biti bližje ko pa graščinsko. Seveda tako ne gospodarijo dahovniki pri posojilnicah, kakor to zna na pr. načelatvo neke liberalne posojilnice v našem okraju, ki si vsako leto razdeli med seboj nagrade par tisoč&kov; naše posojilnice in posojilničarji pa delajo zastonj zato imajo zaupanje ljudstva, vi ga pa nimate in to vas boli, to nam priča vsaka vrsta vaših časniko? — zato pa tudi mi sklenemo ta članek z besedami BNarodnega lista": Bog nas varnj, da bi nastal vsled prevelike nizknsenostia liberalnih gospodov kmalu splošen polom gospodarstva na Slovenskem. c Gomjigrad. Kmečka hranilnica in posojilnica prav izvrstno napreduje in ga menda nima pa^a na Sp. štajerskem. Če vštejemo tiste vloge, ki jih imamo odpovedane pri drugih posojilnicah. gmo imeli v prvih sedmih nradnib dneh blizn četrt milijona kron promete. To je naravnost velikansko! Opozarjamo tiste, ki potrebnjejo posoiila, da pri naši kmečki hranilnici in poaojilnici dobijo posojilo po 3l/s"!0 in če imajo kje drngje posojilo, kjer morajo vi&je obresti plačevati, si lahko po novi tako imenovani konverzijski postavi olajšajo za pol odstotka obresti s tem, da naša Kmečka branilnica in posojilnica prevzame dolg; vsi stroški, namreč koleki, znašajo samo 4 K 72 v. Gotovo velika ugodnost za one, ki imajo na svojem posestvn vknjižene velike svote, ker tako poteni plačnjejo veliko manj obresti. Ker je ta dobro nspevajoča hranilnica in posojilniea seveda nasprotnikom Rilno velik trn v peti, si sknžajo pomagati z najgršim obrekovanjem in najbolj neumninii lažmi. Načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice je torej v svoji seji od dne 6. aprila sklenilo soglasno, vsakega, ki bo take laži govoril ali širil, sodnijsko zasledovati. S svojim denarjem bomo menda vendar smeli sami goBpodariti. c Gornjlgrad. Bralno in izobraževaluo društvo vabi na ^"elikonočno veselico. ki jo priredi na Vclikonočni pondeljek, dne 20. aprila 1908 v župnijskih prostorih. — Spored: 1. Naprej zastava Slave. Farkaš. Tamburaški zbor. 2. Pozdrav. Govori mladenič Fr. Jošt. 3. Nevesti. Aljaž. Mešani zbor. i. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v anem dejan. 5. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dvoh dcjaniih. Ne vzeni mi. Aljaž. Mešan zbor. 7. Kmet in fotograf. Smešen prizor. 8. Santa Lucia. Tamburaški zbor. 9. Venček narodnih pesmi. A. Mihelčič. Mešan zbor. 10. Lepa naša domovina. Farkaš. Tamburaški zbor. Začettk ob pol 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 1 K. 2. vrste 80. v. Stojišča 50 v, za otroke pod 11. letom 30 v. Pričakujemo gostov od bistre Savinje do meje Kranjskc, kdor pride ne bo mu žal! c Št. Jnrij ob juž Žel. Katoliško bralno društvo pri Sv. Juriju ob jnž. žel. vošči vfem svojim članom, podpornikom in dobrotnikom, vesele Velikonočne praznike. Ob enem se priporoča tudi za letošnjo piganko. Naj daruje vsak član eno knjigo. To bo najboljsa pisanka za društvo. Vesela ALeluja! Iz drugih slovanskih dežel. t Napad na duhovnika pred oltarjem. V cerkvi sv. Justa v ;Trstu je 31. marca zjutraj umobolni pastir Ivan Košanec napadel z nožem kaplana Ivana Marsiclia, ko je isti po sv. maši stopal od.oltarjav zakristijo. Ranil- ga je v trebuh, da so se prikazala ftreva. Duhovnika so že operirali ter ,je npati. da okreva. V cerkvi ob 7. uri je bilo le malo Ijudi. Ko je duhovnik zapuščal oltar, vrže se napadalec nanj ter mu zasadi nož v spodnji del telesa. Cerkovnib je rešil duhovnika. Drugi ljudje so izvili napadalcu nož ter blazneža obdržali, dokler. niso prišli redarji. Napadalec je bil že v norišnici. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel, da je hotel maščevati prestolonaslednika Rudolfa. Ranjeni duhovnlk je doma iz Kopra ter nima sovražnikov. Na- padalec je 54 let star in doma iz koperske okolice. Napadaleo Košanec je bil že v norišmoi St. Danijele v Furlaniji. Da je prišel tjekaj, pripisuja duliovščini, ki jo zbog tega sovraži. Tudi sedaj je rekel, da uiu je žal, da ga ni zadel. Stanje ranjenega duhovnika, ki |« pomožni kateliet na ženskem liceSu, je zadovoljivo. Skof je vnovič posvetil oskrunjeno oerkev. f Za praktilfanta Gospodarske z\eze v LjubIjani je iirieiiovan g. Ivan Verhovc. t Prvi vagon vžigalic S. K. S. Z. v LjubIjani ,,V korist obmejnim Slovencem" je razprodan! Drugi vagon je že na potu ter pride te dni v Ljul;ljano. Jasno je govorilo Ijudstvo ter pokazalo s tem, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeiniki! Vstrajajte pri započetem delu! Zahtevajte te naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnah! Rabife dosledno te nage vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, h kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo vsi naslednji vagoni teli naših vžijalie tako hitro razpečani, kakor je bil prvi, skrbite za to, da bodo prihajala ^naročila na, te (ixaše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter podpreti naše obmejne brate Slovence povsod in 'vsikdar, kjerkoli in kadarkoli bode to potrel)no. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice ,,V korist obmejnim Slovencem!" t Iz katoliške cerkvie je stopilo v Celovcn 6est oseb, med temi štiri ženske, in sicer samo Bpro8vitljene" osebe, namreč dve ndovi, ena likarica, ena kontoristinja, en crevIjarski pornodnik in slednjič magistratni komisar dr. Novak. Pročodrimovci se jih bodo lahko razveselili, če bodo v novi veri le stalno ostali in se ne bodo zopet nazaj vrnili, kakor se je že večkrat prigodilo. t Vžigalice nV korist obmejnim Slovencem" v malem (merknr) formatu so prispele v Ljnbljano, na kar smo jih takoj razposlali. Njih zunanjost je lična in gotovo se prikupijo te naše vžigalice vsem onim, ki rabijo rajši male škatljice. Homišljeniki! Segajte po njih, da prinesejo ono korist obmejniin Slovencem, ki jo oni pričaknjejo od naših vžigalic. f Plačilni boj tesarjev v Celovcn. Pretečeno soboto je bilo v Celo?cu odpuščeno od dela polovico tesarskih po- močnikov, ko so zahtevali plaeilo 40 vinarjev od ore in | temn mojstri niso nstregli reko^, da jim radi predragega | raaterjala ni mogoče plačilo zvTŠati. Po;ovico pomočnikoT i je ostalo pri de!a za staro plačo 30 vinarjev od ure. f Premestitev. S prum aprilom t. 1. preselil se je gospod Antou Lehrman iz Tržiča za stalno v Ljubljano, ž njim seveda ttdi uredništvo strokovnega lista rPerotninar", kateri bode sedaj pričel izhajati v svojem tretjem letnikn. f Okolu 30 slovenskih otrok zgorelo. Clerelandska nNova Domonna" poroča iz Olevelanda: Kakor smo že poročali, je zgorela velifca javna šola Lake View šola na Collamtr cesti. V ogoju je ostaio nad 160 šolskib otrok, raed njimi tudi dosti slovenskih. Kolikor se je moglo dozdaj do^nati, so izgubili ti-Ie rojaki svoje ljubljence: Iv. Zupan, hčeri Angelo in Marjeto; Urbaočič, Josipino 7 let; Narinšek Kaii 7 Jet; Mahnič, Josipioo 9 let; Morela, Jerico 8 let; Jos. Opajok, Josipa in Josipino 10 ozir. 12 let; Gerbee, Emo 9 let; >Šega, Marijo 11 let; JA. Samsa, Tončka 11 let, Marijo 10 let, Rozalijo 9 let; Derac, Manjo 10 let in Fran 9 let; Ign. Perat, Francka in hčer Marija; Jak. Oimperuian, Ivanko in Lojzko; Fr. Intihar, Frančiško 9 let; Ivan Oblak, Ivana; Vidmar, dve hčerki; Golob, Antona; Heferle, dcčka; John Škerl, Leopoldino; Rudolf Kern, dva ctroka; Janez Kern, enega; Anton Žitnik, llletno hčerko. Otroke s> izgubili tndi t-ledeči Hrvati: Popovič, deklico, Fr. Kapodja, Antona 11 let in Marijo 9 lot; Janez Glizoriž, Ivana 14 let. Ker vlada zlasti ined prizidetimi rojaki veliko razburjenje. je težko dobiti natančnih podatkov glede števila žrtev. f Zaloslcn rodbinski dogodek. Železniški uradnik Basendorler ie sjlužboval pred par leti v Belja] u ter $e poročil s krasotioo Magdafleno Cosale, rojeno leta 1883. v Celovcu. Kmalu zatem je bil premeščen v Trst. Tudi tukaj je še užival neskaljeno zflkonsko srečo; ali nefeprosna oloveška usoda jo je žal prekmalu izpodrinila. Smrt malega otročiča je povzročila pri obema zakonskjma nepopisno dušno bol. Mož je dajal tej bolesti duška s tem, da je premnogokrat očital svoji soprogi, češ, da je premalo pazUa na umrlega dtročiča. Neizmerna žalost in še posebno soprogovo očitanje sta revici omračila duha. Une 26. sušca, ko je bil njen soprog v službi, je zapustida s svojo 254 letno hčerko stanovanje, ter se odpeljala s pamikom v bližnji morski zaliv Milje. Ze med vožnjo je bilo nje veden]e jako nemirno in zmedeno: svojega otroka je večkrat strastno objemala in poliubovala; tudi ko je stopila z deklico na obrežje se je vedla enako čudno. Stopil* je v morjo in začela z deklico v naročju bresti plitvo -vodo. doklor i!j prišla na globoke'Se mesto. Ko je dete nekolikokrat strastno ipoljubila, je pričela isto potapljati, in naposled je izginila tudii sama pod vodo. Nekateri v bližini so nahajajofi clelavci so potegnili nesrečnico in tudj otroka iz vode. Posrečilo so jim Je, oteti materi življenje, dočim je bil otrok žo mrtev. Prihiteli zdravriik je dognal, da je nesrečnica blazna in neziavestna ter jo dal prepeljati v boinišnico. 0 tem pretrosujoftem finu Je bil nemudoma rablo obveščen sopro.tr in oče, ki je hitro dospel na kraj nosreče. Bil jo silno potrt. Po bridki locijvi od nesrečnih svojcev se je vrnil s parnikom v Trst, kjer se je zaprl v svoje stanovtoio. Ponoči so sli- Safl sosedje v njegovem stapovaiiju nemirno hojo in fconSuo zamolkel pok. Še-le drugi dan, ko vratar ni leidel odhajatfi iz hiše Basendorferjai kot po navadi, sq vlomi# v njegovo stanovanje ter ga našli na tleb s prestreljeno glavo. Duševna bol je na nfesrečnega Basendorferja iako hudo učinkovala, da si je v obupnem razburjenju ugaisnii sam lufi življenja. S tem je bila ta grozna žaloigra še plred kratkem srečne idružfcnie završena. — Ta nenavadni dogokek je pretreset čujila vsega mešeanstva, vse tje bbžialovalo in pomilovalo nesrečno družino. Oerkveno predstojniStvo je dovolUo za Basendorlerja cerkven pogreb, katerega udeležba je bila častna in ogromna. Njegova žena leži v bolnišnici še vettno nezavestna. Drobtinice. d Na Štajerskem ima država vsega sveta 41712 ha; dohodki za leto 1908 se proračnnavajo na 831440 kron, stroški 637110 kron, prebitek 176340 K. d Tnr&ki nčitelji. Da se torškim učiteljem slabše godi nego n. pr. italijanskim ali španskim, je splošno znano. Pred kratkim je zahteval naučni ravnatelj nekega okraja od ministrstva, naj odstavi nčitelja, ki je na sejmski dan prodajal na trgn kokoši in jajca, med tem ko so se nčenci lepo sprebajali po rae«tn. V ministrstvn so stvar preiskavali in našlo se je, da je imel dotični nčitelj 45 kg žita kot letno plačo. Ministrstvo se je nbogega nčitelja usmililo ter ga prestavilo v drngo mesto, kjer ima kraljersko plačo, mesečno 150 pijastrov (16 goldinarjev). d Splošna volilna pravica na Danskem. Parlament je sprejel predlogo za splošno volilno pravico za vse one, ki plačujejo davek, in sicer za moške in ženske, ki so stari nad 25 let, in tudi za omofene ženske, katerih možje placujejo davek. d Dva dni brez jedi in pijace na morjn. Kapitanski poročnik Mac Laffan v Zahodnji Indiji se je podal 18. m. m. t čolnu sam na lov rib. Nastal je vihar, ki je poškodoral čoln. Dva dni se je boril castnik za življenje. Čoln se je obračal. Le s težavo je držal glavo nad vodo. Položaj se je poslabšal, ker so ga napadli morski volki, ki se jih je obranil s desko. Šele 20. m. m. so ga dobile ladje, ki so ga iskale. Bil je dva dni brez jedi in pijače. d. Neveste, kl sede na flreveslh. Pri rodu LV los v zahodni Kitajski je navada, da se skrije nevesta na jutro poroke visoko med veje kakega velikega drevesa. IMjeni sorodniki splezajo na spodnje veje, oboroženi s palicami. Zdaj pride ženin po nevesto. OPo drevesu pleza navzgor, in nevestini sorodniki ga bijejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste. d Jaz se ne bom z Bogom pravdal. Nekdo je prav ravnodušno in neobčutno govoril o bolezni svoje žene, zato ga njegov prijatelj posvari, kako more tako mirnodušno kaj tako žalostnega pripovedovatl, <on pa re5e: Ne želim ravno, da bi mi unvrla, — pa <3e jo ljubi Bog vzame k sebi — jaz se ne bom šel ž njim pravdat! d Drago. Kmetu je zobozdravnik računal 2 K, fcer mu je izdrl zob. Kaj, toliko naj plačam, se je ta jezil, saj ste hitro naredili. Moj sosed mi je zadnjifi računal le 30 vinarjev, pa mi ga je eno uro izdiral. d Pri pekn. Poželel je kasno zvečer nek gost rožičke (kilelce), zato pošle svojega slugo k peku. Pek je ravno vrata zaprl, zato zafine shiga trkati in lqpati na vrata. Pek vpraša:Kaj bi radi? — E, dajte mi 'jeden rožiček za mojega gospodarja. — Pek se oglasi, da nivredno zato odpirat vrat. Sluga pa reče nato: Saj ni treba nič odpirati, daste mi lahko skozi luknjo ključavnice. Književnost. § Cas, znanstven obzornik. IzSajJa Eeonova družba v Ljhbljani. Ravnokar smo dobdli 4. in 5. zvezek. Pregled vsebine je sledeč: K pogRavju ,,naTodna avtonomija". (Drž. posl. dr. Krek) Problemi v sodobnem dušeslovju. (Franc Terseglav.) Ločitev cerkve in države. (Dr. A. Ušeničnik.) 0 zanemarjeni mlaklini. (J, B.) Iz teofeoEje. (Ivan Podlesnik.) Matija Naglič in njegova rokopisna ostal^na. (Fr. Rebpl.) Kulturne slike z Balkana: II. Predsodki proti ,,Latincem" v bolgarskiih in srbskih narodnih pesmih. (Dr. Jos. Uebevec.) Znamenite starine. (Dr. 'Jos. Gruden.) Za katoliško časopisje. {P. V. Kolb.) Staro ini novo v brzojavni stroki. (Ferdinand CilenSek.) — List je izborno urejevan an ga lahko vsem našim društvom najtopleiše priporočamo. Najnovejše novice. Odlikovanje. Cesar je podelil občinskemn svetnikn Leopoldu Petovar v Ivanjkovcih zlat zaslnžni križeo. Pogreb grofa Potockega. V Krzesovicah so danes dopoldne položili trnplo grofa Potockega v rakev graščinake kapele. Navzoči so bili nadvojvoda Karol Štefan, ministrski predsednik Beck in drngi dostojanstveniki. Nova poštna oddaja. Pri Hv. Dnhn na Ostrem vrhu so dobili poštno oddajo, ki bo imela z Lacanami 6 kratno zvezo na teden. Objednem bode obhodil poštni pot trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in eiboto Remšnik. Živinske kuge na Spodnjem Štajerskem. Srab ali garje: v Braslovčah, v Zalcn (okraj Colje); ? Zakofiaku (okraj Ptnj) pri koDjih; svinjska koga: v Sliniici, v Slov. Bistrici (okraj Maribor); v Slovenji vesi (okraj Ptuj); v Globokem in na Bizeljskem (okr. Breiice); meburčki: v Rogoznici, v Savcih, v Šardinjah, v Trnovcih, v Koračieah, t Vičancih in Bratonečicah (pri konjih) (okraj Ptnj); Btekbna: Sp. Rakič (okr. Radgona). Prenehali so mehurčki: v St. Lovrenou na Dravskem polju, na Črni gori in v Trnovcih pri konjih (okraj Ptuj). Konjice. Za konjiškega Supana je izvoljen posestnik in črevljarski mojster Franp Kowatsch. Občinskim svetovalcem so izvoljeni Baumann, trgovec Zottei in usnjarski tovarnar Lauritsch.; Umrla je na Ptuju dne 9« aprila Marija Eempl v 74. Ietu svojei starosltit sestra: vlč^ g, dekana Jakoba Lempl in jezuita p. iTomaža L. Naj v mffru pofiiva! Malikamen. Našo vas so zvali nekdaj nzlata ras." Danes tega imena ne zasloži več. Naše ceste so take, da se Bogn smili. Skrajni čas bi že bil, da bi se v tem oziru kaj napravilo. Gradiva in vozne živine je dovolj. PouesreCll. C. g. Martin Krajnc, župnik na Sladki gori, je taka nesrečco padel, da si ia tr;krat zlomil nogo. Zgodnje gromenje sei je slišalo v ptujski okoHci v soboto dne 11,: aprila, Zgodnji grom, gotova lakota, *pravi pregovor,: Povodenj je bila pretečene ftini vsled dolgotrajnega deža na mnogih krajih ptujskegaj polja; pesniška dolina je bila vsa preplavljena« ' Ogri o »Sta.ercn." Kakor porofiajo Hsti, je ogrski minister Košut prepovedal zloglasnega ,,Stajerca" za ogrske dežele^ !Celo divjim Ogrom je ptujsko kljusje prenaumno, a mnogi slovenski backi Še vedno hlastno požirajo gnojnico tega protiverskega, izdajalskega in nemškutarskega lista, Pričakuje se, da bo Oirnig napovedal Košutu dvoboj, pri Ikaterem bosta Linhart in Slawitsch gotovo sekundiralal