Razprava
o spremembah ustavnega in volilnega sistema
PRICAKOVANJA, da bodo ustavne spremembe prinesle v naš družbeno politični si-stem večjo uspešnost in ela-stičnost v naša predstavniška telesa v federaciji, se niso uresničila. Skupščinski si-stem je ostal še vedno gloma-zen in počasen, volilni sistem pa prav tako neracionalen kot dosedanji.
Predlogi ustavnih spre-memb predvidevajo, da se-stavija zvezno skupščzno 5 zborov in sicer: Zbor naro-dov, v katerega bodo deligi-rale repubiike po 20 posian-cev, pokrajine pa po 1U ter zbori komua, prosvetno-kui-turni, socialno-zdravstveni m gospodarski, vsak s 120 po-sianci. Poslance v zbor naro-dov naj bi volile republiške in pokrajinske skupščine, v zbor komun bodo volili ne-posredno vsi občani z volilno pravico. Poslance v zbore de-lovnih skupnosti pa občinske skupščine. Mandatna doba bo 4 leta, volitve pa vsako četr-to leto, nihče ne bo mogel bi-ti več kot dvakrat član iste skupščine.
Ustavne spremembe se na-dalje dotikajo tudi organov upravljanja v delovnih orga-nizacijah, kjer kažejo tenden-co prepustiti več možnosti za samoupravno določanje ak-tov delovnih organizacij, niso pa zajele bistvenih proble-mov, na katerih drži še ved-no federacija svojo roko, to so določanje dohodkov druž-beno političnih skupnosti od občine do republike in s tem v zvezi tudi formiranje pro-računske in davčne politike.
Bistvena noviteta, ki jo pri-našajo spremembe v volilnem sistemu je povečana vloga Socialistične zveze delovnih ljudi v celotnem volilnem procesu od evidentiranja kan-didatov do kandidiranja. So-cialistična zveza bo postala z uveljavitvijo sprememb v vo-lilnem sistemu tista organizi-rana sila, ki bo imela pred-vsem v obdobju evidentiranja
in kandidiranja najodločilnej-šo besedo.
Kandidate za poslance zbo-ra narodov bodo predlagale republiške in pokrajinske konference Socialistične zve-ze. Te predloge bo dostavila republiška konferenca občin-skim kandidacijskim konfe-rencam Socialistične zveze, ki jih izvolijo krajevne organi-zacije SZDL po posebnih pra-vilnikih. Občinske kandida-cijske konference nato odlo-čajo z glasovanjem o posa-meznih kandidatih, v ta na-men se skliče skupna seja z odbomiki občinske skupšči-ne.
Kandidati za zbor komun določajo občinske kandidacij-ske konference S2DL, ki se ustanovijo za vsako volilno enoto. Konferenco pa pred-stavljajo predstavniki SZDL in drugih organizacij. Kandi-dacijska konferenca obravna-va predloge zborov volilcev. Glasuje se javno za vsakega kandidata posebej.
Kandidate za zbore delov-nih skupnosti določajo občin-ske kandidacijske konference SZDL, ki se oblikujejo za vsa-ko volilno enoto posebej iz-med delovnih ljudi, predstav-nikov sindikatov in članov organov upravljanja z ustrez-nih področij dejavnosti.
Naloge, ki jih sprejema SZDL z novim volilnim siste-mom so ogromne, zato so bi-le organizirane tudi javne razprave v občini, o vseh na-vedenih spremembah. Javnih razprav je bilo sedem, prizna-ti je treba, da niso bile kdo-ve kako dobro obiskane. Naši občani so postavili več vpra-šanj in pripomb.
Zlasti je bila dana podpora predlogu, da postane zbor narodov samostojno in te-meljno izhodišče skupščin-skega sistema. številna pa so bila nasprotovanja ob zaple-tenosti skupščinskega siste-ma in volilnega sistema. Ob-čani se strinjajo s povečano vlogo   SZDL,  vendar   predla-
gajo naj bi občinske konfe-rence SZDL nadomestile kan-didacijske konference — saj iz predlogov ni niti razvidno koliko takih konferenc bo potrebnih, če upoštevamo, da bo na podoben način urejeno kandidiranje republiških po-slancev in občinskih odborni-kov.
Padali so predlogi o tem, naj se poveča delež izvolje-nih kmetov — naj se vsi po-slanci volijo neposredno, da bi se tako povečala njihova odgovornost proti volilcem ter, da se omogoči študentom izvolitev v prosvetno kulturni zbor. Poslanski profesionali-zem bi bilo treba po mnenju naših občanov onemogočiti. Zelo pogosto je bilo tudi ugo-tovljeno, da je odvzeta mož-nost, da bi lahko predlagali kandidate zbori volilcev zara-di previsokih kvorumov. Predlogi so naj se kvorumi znižajo na še realni odstotek, ali pa naj se možnost kandi-diranja na zboru volilcev črta iz ustavnih sprememb kot go-li formalizem.
Odnosi med federacijo in republikami bi morali biti jasneje določeni v ustavi, zla-sti glede pristojnosti. Prav tako pa naj se omogoči več-jo pristojnost upravnim or-ganom v delovnih organizaci-jah zlasti s področja urejanja delovnih razmerij. Možnosti za uvajanje prisilne uprave v delovnih organizacijah naj se razširijo tudi na one organi-zacije, ki jih v pretežni meri financira družba.
Pripombe, ki so jih dajali naši občani na predloge ustavnih sprememb so v bi-stvu povedale vse one, kar nas že dolgo časa žuli in za kar smatramo, da ni pravilno urejeno. Cas je, da se lotimo tudi teh zadev. Zlasti pa mo-ra postati to naloga SZDL, ki bo morala kot nosilec kandi-diranja preiti iz svojih oblik forumskega delovanja na šir-še oblike povezovanja delov-nih Ijudi in njihovih intere-sov. V nasprotnem primeru bodo vse nove demokratične oblike evidentiranja in kan-didiranja postala samo fasa-da. Čas hiti in ga ne preosta-ja več veliko, saj bodo pri-hodnje leto volitve v pred-stavniške organe vseh družbe-nopolitičnih skupnosti.
Bojan ŠTULAR