'shaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst. ulica Ghega 8/1. te lefon 60R24, Pošt. pred. (casol-!a postale) Trst 431. Poštni ce kovni račun Trst, 1 1 / 84 6 4
Poštnina
plačana D
gotovini
N
I
K
NOVI
Posamezna številka
150 1L
NAROČNINA
četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 : : Za inozemstvo: letna naročnina lir 8 000 - Oglasi po dogovoru • Sped in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1110
TRST, ČETRTEK 2. DECEMBRA 1976
LET. XXVI.
Tajništvo SSk o deželnem urbanističnem načrtu
Občinske uprave ter deželni svetovalci so te dni sprejeli na vpogled novi deželni urbanistični načrt, ki ga je izdelalo deželno odborništvo za programacijo in prostorsko načrtovanje. Obenem je dežela objavila na celotnem območju dežele Furlanije - Ju lijske krajine lepake, s katerimi obvešča prebivavstvo, da bo s 1. decembrom depo niran omenjeni načrt v pristojnih deželnih uradih.
S tem se je dejansko začel postopek za dokončno odobritev deželnega splošnega regulacijskega načrta.
S tem v zvezi je deželno tajništvo Slovenske skupnosti ponovno preučilo celotno problematiko okrog deželnega regulacij skega načrta in potrdilo svoje odklonilno stališče do njega, ki ga je že zavzelo po svo-predstavnikih v deželnem svetu in v deželni ekonomsko - socialni komisiji ob Priložnosti razprave leta 1972.
Slovenska skupnost ugotavlja, da se deželni odbor žal ni predhodno posvetoval s pristojnimi organi in vprašal za mnenje deželno urbanistično komisijo, kot je to po zakonu predvideno, preden je deponiral o-menjeni deželni urbanistični načrt. Zaradi tega si je Slovenska skupnost pridržala pravico nadaljnje akcije, posebej zato, ker bi ta načrt, če bo v tej obliki in razsežnosti sprejet, povzročil slovenskemu prebivalstvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini ogromno gospodarsko in narodnostno škodo. Med drugim bodo po tem deželnem načrtu postale velike površine slovenskega ozemlja in slovenskih naselij naravni parki, v katerih bi bil dejansko onemogočen vsakršen normalen razvoj ter dejavnost prebivalstva’. Po deželnem zakonu iz leta 1968 in 1972 bodo za te naravne parke izdelali podrobne načrte organi, v katerih ne bodo prizadete °hčinske uprave imele odločujoče besede. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bodo zemljišča v teh naravnih parkih po imenovanih zakonih podvržena tudi razlastitvam.
Po tem deželnem načrtu bo ozemlje kra-ških rezervatov (zakon Belci), ki so del teh naravnih parkov, že s 1. decembrom zaščiteno. S tem je tudi ogrožena gradnja zadružne mlekarne v repentabrski občini ter normalen razvoj zadružnega hleva v devinsko - nabrežinski občini.
V zvezi z vsem tem si deželno tajništvo Slovenske skupnosti pridržuje vsakršen nadaljnji korak v obrambo zakonitih pravic ter narodnostnih in ekonomskih koristi slovenske narodnostne skupnosti, ki jo ta de Zelni načrt tako hudo ogroža.
Razprava o ratifikaciji Osimskega sporazuma
V poslanski zbornici se je dames (četrtek, 2. decembra) začela razprava o vladnem zakonskem osnutku za ratifikacijo o-simskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Poteklo je več kot eno leto, odkar sta zunanja ministra obeh vlad podpisala mednarodno pogodbo in njene priloge, s čimer je bilo dokončno rešeno vprašanje meje med sosednima državama in se je Italija tudi formalno odpovedala suverenosti nad področjem B bivšega Tržaškega ozemlja, a osimski sporazumi še niso postali veljavni, ker jih parlamenta obeh držav še nista ratificirala, se pravi potrdila, in ker si vladi še nista izmenjali ratifikacijske listine.
Znano je, da je za takšno stanje odgovorna Italija. Morova vlada, ki je mednarodno pogodbo sklenila, je zašla v krizo, parlament je bil predčasno razpuščen in so bile razpisane predčasne politične volitve. Reči je treba, da se je nova Andreot-tijeva vlada razmeroma hitro pobrigala, da je postavila na dnevni red vprašanje ratifikacije, vendar vseeno drži, da je od podpisa poteklo več kot eno leto in da osimski sporazumi še vedno niso veljavni.
Razprava v posameznih pristojnih poslanskih komisijah je pokazala, da je za ratifikacijo mednarodne pogodbe z Jugoslavijo velika večina poslancev, saj so se za sporazum izrekle vse stranke, razen fašistov, radikalcev in proletarskih demokratov. Zato bi morala biti ratifikacija izven vsake razprave. Misovci in radikalci pa so
v tej zvezi napovedali odločen boj proti potrditvi mednarodne pogodbe in ni izključeno, da se bodo poslužili obstrukcije, kar bi imelo za posledico, da bi se razprava zavlekla. Skoraj gotovo pa je, da bodo poslanci z veliko večino glasov prej ali slej kljub obstrukciji potrdili omenjeno mednarodno pogodbo.
Po ratifikaciji v poslanski zbornici mora zakonski osnutek romati v senat, kjer ga bodo preučile najprej pristojne senatne komisije in šele nato bo glasovanje v senatni zbornici. Kaže torej, da osimski sporazumi verjetno ne bodo postali veljavni do konca tega leta. Tudi v senatu pa je o-gromna večina za ratifikacijo mednarodne pogodbe z Jugoslavijo.
Kot pripadnike slovenske narodnostne manjšine v Italiji nas pri teh razpravah — tako v poslanski zbornici kot v senatu — predvsem zanima, ali se bo vladni zakonski osnutek tako dopolnil, da bo predvidena in zajamčena zaščita celotne narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in ne samo zaščita slovenske manjšine na Tržaškem, se pravi na področju A bivšega Tržaškega ozemlja, kot je izrecno rečeno v vladnem zakonskem osnutku. Poslanci in senatorji, ki pobliže poznajo manjšinsko problematiko in ki so bili izvoljeni v naši deželi, imajo edinstveno priložnost, da se izkažejo in da zakonski osnutek dopolnijo. To od njih pričakuje ne samo ce-letna slovenska javnost v Italiji, temveč tu-(Dalje na 2. strani)
Občni zbor SSk v Gorici
V četrtek, 25. novembra, je bil v Gorici redni pokrajinski občni zbor Slovenske skupnosti. Ob prisotnosti delegatov iz vse pokrajine in lepega števila strankinih članov, med katerimi smo opazili precej mladih obrazov, je bil za predsednika občnega zbora izvoljen Ivan Prinčič iz Krmina. Občni zbor so nato pozdravili tajnik goriške federacije komunistične partije Paizza, član socialističnega vodstva dr. Bukovec, član socialdemokratskega vodstva Gruntar in tajnik goriške federacije liberalne stranke grof Brandi. Vabilu na občni zbor se torej od strank ustavnega loka ni udeležilo le odposlanstvo Krščanske demokracije. V imenu tržaške SSk je občni zbor pozdravil Martin Brecelj.
Predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž je v svojem poročilu najprej poudaril, da je politična organizacija demokratičnih Slovencev na Goriškem o-stala zvesta svojim temeljnim načelom, se pravi političnemu in idejnemu pluralizmu ter dialektiki. Naglasil je, da je v ospredju zanimanja slovenske politične organizacije še vedno narodna obramba, čeprav ne gre zanemariti družbene in sindikalne problematike. Dr. Bratuž je dejal, kako si je Slovenska skupnost v zadnjem času prizadevala, da je navezala stike s predstavniki o-stalih narodnih manjšin v Italiji, s čimer je obogatila svoje politične izkušnje. Na koncu svojega govora je predsednik Bratuž (Dalje na 5. strani)
RADIO TRST A
Vloga severnojadranskih pristanov
: :	NEDELJA,	5. decembra, ob: 8.00 Poročila.
8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 10.30 Nedeljski sestanek. 11.00 Kratka poročila. 11.05 Mladinski oder: »Nenavadno pismo«. (Tončka Curk). 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13,35 Klasično, a ne preresno. 14.00 Kratka poročila 14.05 Musicals. 14.35 Orkestri lahke glasbe. 15.00 Šport in glasba. 19.00 Poročila. 19.15 Novice.
: :	PONEDELJEK, 6. decembra, ob: 7.00 Poro-
čila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Glasba kramljanje. 8.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert
10.00 Poročila. 10.15 Jazz utrinek. 10.30 Kulturni spomeniki. 11.00 Danes goduje. 11.30 Glasbena šahovnica. 12,00 Glasba po željah. 12.45 Poročila.
13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40. 15.30 Poročila. 16.00 Simfonični koncert. 16.25 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.20 Emil Adamič.
18.00 Kratka poročila. 18.05 Domači pesniki. 19.00 Poročila. 19.15 Novice.
: :	TOREK,	7. decembra, ob: 7 00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Glasba in kramljanje. 9.00 Kratka poročila. 9.05 Glasba in kramljanje. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila 10.15 Jazz utrinek. 10.30 Liki iz naše pre-ttklosti. 10.40 Prosta pot med notami. 1:1.30 Kratka poročila. 11.35 Iz slovenske folklore. 12.00 Glasba po željah. 12 45 Poročila. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila. 16.00 Simfonični koncert. 16 45 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 18.05 Pravo-rečje. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. 19 15 Novice.
: :	SREDA, 8. decembra, ob: 8.00 Poročila. 8.15
Dobro jutro. 9.00 Sv. maša. 9.45 Glasba in kramljanje. 10.30 Dogodki iz naše zgodovine 10.40 Koncert sredi jutra. 11.00 Kratka poročila 11.05 Mladinski oder »Botra«. (Fran Milčinski), dramatizirala Mariza Per,at. 11.25 Glasbena šahovnica. 12.00 Poročila. 12.15 Glasbapo željah. 13.00 Sestanek. 14.00 Kratka poročila. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba na našem valu. 15.30 Koncert organista Huberta Berganta in Ekumenskega zbora iz Trsta. 16.10 Čas in družba. 16.40 Od melodije do melodije.
17.30 Za najmlajše. 18 00 »Lubenica«. Enodejanka (Gino Rocca). 19.00 Poročila. 19.15 Novice.
:	ČETRTEK, 9. decembra, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Glasba in kramljanje. 9.00 Kratka poročila. 9.05 Glasba in kramljanje. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz utrinek. 10.30 Pogovori o slovenščini. 10.40 Od popevke do po,pevke. 11.30 Kratka poročila. 11.35 Naš posnetek. ,12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14 00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba na našem valu. 15.30 Poročila. 16.00 Koncert okteta »Gallus«. 16.20 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.30 Za najmlajše. 18.00 Kratka poročila. 18.05 Slovenski znanstveniki. 18.15 Revija »Cecilijanka 76«.
: :	PETEK, 10. decembra, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Glasba in kramljanje. 9.00 Kratka poročila. 9.05 Glasba in krabljanje. 9.30 Slovenske žene. 9.40 Koncert.
10.00 Poročila. 10.15 Jazz utrinek. 10.30 Včerajšnji poklici (Lelja Rehar). 11.00 Glasbena šahovnica. 1130 Kratka poročila. 1,1.35 Glasbena šahovnica. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasza na našem valu. 15.30 Poročila. 16.00 Simfonična dela.
16.15 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.30 Za najmlajše. 18 00 Kratka poročila. 18.20 Glasbena panorama. 19.00 Poročila.
19.15 Novice.
: : SOBOTA, 11. decembra, ob: 7 00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Glasba in kramljanje. 9.00 Kratka poročila. 9.05 Glasba in kramljanje. 9.30 Pojdimo se glasbo. 9 40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz utrinek. 10.30 Družina v sodobni družbi (Lojze “upančič). 10.50 Lahka glasba. 11.30 Kratka poročila 11.35 Pratika. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu 14 30 Mladina. 14.40 Glasba na našem valu. 15.30
15.30 Poročila. 15.45 Poslušajmo spet. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Umetnost. 17.20 Izbirajte.
V Munchnu so se sestali predstavniki vladnih organov za gospodarstvo in prevoze alpskih področij Italije, Avstrije, Jugoslavije in Nemčije. Pobudo za posvetovanje je dal bavarski minister za gospodarstvo in prevoze Jaumann. Med konferenco so razpravljali o vrsti vprašanj, ki zadevajo cestne in železniške povezave ter komunikacijske infrastrukture med Srednjo Evropo in pristanišči gornjega Jadrana predvsem v zvezi z novimi perspektivami, ki jih nudijo tržišča na Srednjem Vzhodu po ponovnem odprtju Sueškega prekopa.
Konference so se za Italijo udeležili predstavniki Lombardije, Ligurije, Veneta Furlanije - Julijske krajine ter avtonomnih pokrajin Trento in Bočen; v avstrijski delegaciji so bili zastopniki vseh deželnih vlad; med jugoslovanskimi republikami sta bili zastopani Slovenija in Hrvaška, poleg vseh teh pa seveda še Bavarska in Baden - Wuer-ttemberg. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino je zastopal podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki je podal uraden referat v imenu obmejnih dežel oziroma republik na italijanski in jugoslovanski strani. V svojem poročilu je Stopper označil vlogo, ki sta ga zavzeli Sredozemlje in Jadransko morje po ponovnem odprtju Sueškega prekopa in zaradi rastoče pomembnosti petrolejskih držav. Nadalje je Stopper analiziral položaj pomorskih prevozov med državami Srednje Evrope in Sredozemlja.
V nadaljevanju je podpredsednik dežele F-Jk govoril o vlogi severnojadranskih pristanišč, torej Benetk, Trsta, Kopra in Reke v njihovi sedanji zmogljivosti in glede na zadevne razvojne programe. Stopper je podčrtal, da je treba upoštevati težnje, po kateri Sueški prekop ni več «naftna pot», temveč blagovna pot, ki je v neposredni zvezi z eksplozivnim tehnološkim napredkom Sredozemlja v zadnjih desetih letih in z rastočim napredovanjem specializiranih prevozov. Stopper je tudi dejal, da se-vemojadranski pristani, ki se izmed vseh sredozemskih najgloblje zajedajo v celino, lahko ponovno osvojijo in še potencirajo svojo tradicionalno vlogo v službi svojega državnega in zlasti še mednarodnega zaledja. To se bo toliko bolj posrečilo, je še dejal Stopper, kolikor bolj bodo ti pristani znali koncentrirati in vzporediti svoje na-
Razprava o ratifikaciji
(nadaljevanje s 1. strani) di italijanska demokratična javnost v naši deželi. Ce tega problema ne bodo sprožili, bodo seveda morali nase prevzeti veliko odgovornost, saj bodo nekako tiho pristali na trditev naj hujših nacionalistov in narodnih nestrpnežev, češ da na Goriškem in zlasti v videmski pokrajini ni Slovencev.
Prepričani smo, da poslanci in senatorji, ki naše probleme dobro poznajo, ne bodo hoteli prevzeti nase takšne odgovornosti in da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se bo zakonski osnutek tako popravil in dopolnil, kot ustreza črki in duhu osimske pogodbe, zlasti njenemu prvemu odstavku in členu 8.
pore s skupno politiko, ki naj ščiti njihove interese ne samo v primerjavi s severnimi, temveč tudi z drugimi pristani zahodnega Sredozemlja.
Stopper je še podal temeljito sliko o potencialni moči in razvojnih načrtih pristanov v Benetkah, Trstu, Kopru in na Reki ter o cestnih in železniških infrastrukturah, ki so z njihovim razvojem povezane; zadnji del poročila pa je bil posvečen možnosti sodelovanja med severno - jadranskimi pristani na področju politike investicij, koordiniranja pomorskih prog in specializacij funkcij tudi v luči italijansko - jugoslovanskega sporazuma v Osimu. Kaže — je še dejal Stopper — da obstajajo tako teoretske predpostavke, kot tudi konkretni interesi, da bi lahko sprožili plodno sodelovanje med severno-jadranskimi pristani v službi srednjeevropskih prometnih tokov: to bo — če hočemo biti stvarni — vedno pomembnejša predpostavka za obstanek teh pristanišč in za njihov razvoj v dimenziji, ki po pomemb nosti raste in sicer ne samo v evropskem, temveč tudi svetovnem smislu. Obveljalo je skupno prepričanje, da samo, če se bomo gibali in delovali v tem smislu, bo lahko Severni Jadran postal glavna stična točka med Sredozemljem in deželami preko Sueškega prekopa ter kopnimi cestami, ki segajo v Srednjo Evropo.
V severnojadranskih pristanih bodo morali prometni tokovi, ki se že premikalo po
teh vpadnicah in ki bodo po vsej verjetno sti že v kratki bodočnosti še naraščali, najti na tem področju — je zaključil Stopper —• popolno mrežo storitev, specializiranih obratov, hitrih in učinkovitih pristaniških služb: in prav v smeri takega zgodovinskega cilja se zdaj premikamo.
—o—
PREDSEDNIK COMELLI OBISKAL
POTRESNE KRAJE V SLOVENIJI
Na povabilo predsednika slovenskega IS Marinca je predsednik deželnega odbora Comelli obiskal področja ob gornjem toku Soče, ki jih je najteže prizadel letošnji potres. Comellija je spremljal gen. sekretar za obnovo Furlanije Chiavola. V slovenski delegaciji so poleg predsednika Marinca bili še sekretar za odnose s tujino Osolnik ter predsednika občinskih zborov Tolmina La-dave in Nove Gorice šušmelj.
Delegaciji sta si izmenjali podatke glede dosedanjega izkustva v pomoči potresnemu področju in obnove in kasneje sta si ogledali porušene kraje v Breginju in Pod-beli, kjer postavljajo montažne hiše. Comelli je predsedniku Marincu in predsednikoma prizadetih občin izrazil živo solidarnost prebivalstva Furlanije - Julijske krajine. Ta solidarnost — je podčrtal Comelli — je toliko bolj občutena, saj jo posredujemo od ljudi, ki jih je potres tudi težko prizadel-
Združene države so dovolile prodajo modernega orožja in nadomestnih delov Jugoslaviji, pod pogojem, da ga ne bo prodajala dalje Sovjetski zvezi.
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo!
Tudi v Vašem tedniku sem opazila dosti odmevov na reformo oddaj Radia Trst A. Vendar nisem v nobenem zapisu opazila reakcije na tisto spremembo, ki me, poleg prezgodnjega zaključka oddaj, najbolj moti. Gre namreč za umik poročil. Od reforme naprej namreč skoraj ne slišim več slovenskih poročil, razen ob sobotah in nedeljah. Moj delavni umik je od 9. do 13. in od 15.30 do 19. Poročil ob 7h ne slišim, ker vstanem pozneje; ob osmih pa imam na razpolago samo nekaj skopih deželnih novic. Ob 12.45 me seveda še ni doma, ob 14h pa so spet na vrsti kratke deželne vesti. Ko se zvečer vrnem domov, slovenska postaja že molči. Prej pa sem lahko poslušala vsak dan poročila ob 8.15, ob 14 15, ob 20.15 in ob 22.45. Mislim, da to ni samo moj problem, ampak problem vseh delavcev, kov, trgovcev in delno tudi študentov in šolnikov. Kaj torej pomaga, če je v celem dnevu več poročil kot prej, če je za tri četrt poslušalcev objektivno nemogoče poslušati jih?
Druga stvar, na katero bi rada opozorila, je pomanjkljivo obveščanje o sporedih Radia Trst A. Prosila bi, če bi se dalo urediti, da bi oba tednika objavljala celoten in natančen pregled radijskih sporedov. Zdaj je namreč v Katoliškem glasu objavljen zelo shematično, v Vašem listu pa nepopolno (v najboljšem primeru do 17.30).
Tretja točka, na katero ste v vašem listu Ze enkrat opozorili, je nerazumljiva odsotnost °ddaje Umetnost, književnost in prireditve. In vendar jo napovedovalci vsak dan znova najavijo za 17.05, kot bi hoteli imeti poslušalce za norca. Nobenega dvoma ni, da bi morala biti neka stalna kulturna rubrika, pa čeprav bi samo zbrala in ponovila vesti, intervjuje in ocene, ki so porazdeljene med poročila.
Nasprotno pa sem čisto slučajno odkrila direktne prenose s kake prireditve v nedeljo popoldan, katerih niso napovedovalci pri branju sporeda nikoli najavili. Ker gre za zelo zanimive prenose, je škoda, da vodstvo radia ne opozarja nanje v napovedih in tudi v tisku. Marsikateri poslušalec, ki ga šport ne zanima, bi z veseljem prisluhnil tem prenosom, ki razbijejo dolgočasnost nedeljskih popoldanskih oddaj.
S spoštovanjem
Marija Pertot
»BAIOVARI« SO BILI RES NEMCI
Pod tem naslovom se v Novem listu od 18. t.m. neimenovani gospod obregne ob moj čla-hek »So bili Baiovari res Nemci«, katerega je objavil »Katoliški Glas« dne 11. tega mesca.
Temu gospodu samo par besed.
... Cenjeni gospod, iz Vaših svarilnih besed sklepam, da ste kak profesor in sicer boljše vrste. Čestitam, čestitam!
Meni ste hoteli dati eno po nosu in »Katoliškem Glasu« pa eno pod nos. Seveda le dobrohotno, skoraj šaljivo. Imeli pa ste smolo. Močno ste jo polomili, po domače rečeno. Vaši kolegi so Vam gotovo že priskočili na pomoč. Meni, z&to, ne preostane druzega kot dati Vam skro-hien nasvet, da poiščete slovensko učno knjigo Za zgodovino iz leta 1938. S to knjigo boste zadovoljni ker v njej je na več straneh napisano
črno na belem, da so Franki, Nemci, v bistvu pa samo Bavarci in nemški salzburški škofje, bili v Panoniji, tam jasnili in oblačili kolikor je bilo njim po volji. To pisanje velja prav za Vas ker ste gotovi staronemštva Bavarcev v vseh časih.
Kar se pa tiče vzrokov takozvane »more« katere ne bi smel imeti »normalen človek«, pa, žalibog, Vam ne morem pomagati. Morate sami brskati po knjižnicah. Tozadevnega materjala je dovolj iz let pred prvo svetovno vojno in tudi še potem. Tudi v nekdanji tržaški »Edinosti« boste našli marsikaj. Raznih naslovov se jaz ne morem več spominjati ker, kakor ste Vi sami ugotovili, sem slabega spomina. Spomnim pa se še kar dobro pogostih apelov po radiu, v zadnji vojni, ki so bodrili naš narod h zavesti
besedo »narod trpin«.
V skrbeh ste kaj bo rekel Nemec. Nič ne skrbite. Nemec je pameten in bo razumel, da se mu ne izplača ziniti niti besedice, še posebno ne na račun Slovencev, ki mu nikdar niso delali preglavic z iredentističnimi zahtevami.
Kot je znano, je slovenska zamejska skavtska organizacija po svojih močeh pomagala slovenskemu prebivalstvu na potresnem področju, že nekaj dni po prvem usodnem sunku so skavti iz Trsta in Gorice postavili šotore med podrte hiše v Subidu in prinesli hrane in obleke.
Poleti so skavti, skavtinje in drugi prostovoljci cel mesec delali v občini Tipana.
V zadnjih tednih so z denarjem, ki so ga nabrali ali sami ali pa so ga nabrala druga društva, verske skupnosti, slovenska
LEP USPEH ODBOJKARIC
»F. PREŠERNA« IZ TRSTA
V torek, 30. novembra, je bilo v športni palači v Pordenonu 1. deželno študentovsko prvenstvo v ženski odbojki. Tržaško pokrajino je zastopala ekipa Znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren«, ki je letos spomladi osvojila študentovski pokrajinski naslov. Vse ostale tri pokrajine pa so na to prvo prvenstvo poslale prave pokrajinske reprezentance, se pravi ekipe, ki so jih sestavljale dijakinje raznih srednjih šol.
Slovenske odbojkarice so dopoldne najprej gladko odpravile z 2:0 reprezentanco iz Vidma, s čimer so se že uvrstile v finale. Popoldne pa so klonile pred reprezentanco iz Pordenona z 2:1. S tem pa so se uvrstile na drugo mesto, kar je prav gotovo lep u-speh, zlasti če upoštevamo, da so imele za nasprotnice pokrajinsko reprezentanco in ne ekipo z enega samega šolskega zavoda. Naša ekipa je nastopila v naslednji postavi: Pavletič, Kofol, Čuk, Jazbec, Kapun, Lozar, Legiša, Mesesnel in Fičur.
On, Nemec, bo kvečjemu malo jezen na svojega rojaka, ki je bil tako nepreviden, da je napisal stvari, ki škodijo prav Bavarcem, ki veljajo za steber starega »germanstva«. Nesreča je bila, da je njegove vrstice čital en »nepridiprav«, ki se je drznil vse to razbobnati. Seveda, v nedolžnem smislu ker gotovo ni 'Slovenca, vsaj jaz nisem tistih, ki bi gojili iredentistične misli o ozemljih med rekama Isar in Aniža.
Vaš Nemec, katerega se Vi bojite, sam zase že vse dobro pozna in ve, da v deželi (Bavarska), po kateri so kolovratili razni Huni, Avari in druga taka azijatska sodrga, vsaj do let okoli 1000 ni moglo biti vse »nemško«.
Radi tega se ta Vaš Nemec ne bo mogel hudovati na Slovence in jih smatrati za neresne ljudi. Ako pa je kakemu Slovencu prišlo v glavo, da so stari Bavarci vsaj 80 odstotno znali biti Slovenci, pa on, Nemec, temu ne more oporekati ker nima dokazov.
Zatorej, cenjeni gospod profesor, le kar umirite se. Imeli ste le majhno smolo, pa to nič ne de. Vsakemu se to lahko zgodi. Ako kdo Vam kaj reče, mu kar lahko odgovorite, da naj pometa pred svojim pragom
Z odličnim spoštovanjem, gospod profesor.
Rajko Jereb
Proti tako močnim argumentom in v tako prepričljivem jeziku mi seveda ne preostane drugega, kakor da dvignem roke in se vdam.
Nebavarec
stranka, kupili dve rulotki in ju izročili potrebnim družinam v Subidu. Ko tam ne bosta več potrebni, bo izkupiček uporabljen na drugačen način vedno v korist beneških Slovencev na potresnem področju.
Vse to je le kapljica vode v morju potreb in težav, ki so jih deležni prizadeti ljudje. Vendar so tudi za to hvaležni. Tako je ahtenska občinska uprava, ki predstavlja tudi prebivalstvo Subida, podelila častno občanstvo osebam 'in ustanovam, ki so ljudem v občini priskočile na pomoč. Med častne občane je bila pred kratkim vpisana tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija.
—o—
IZ DELOVANJA SKK
Slovenski kulturni klub prireja v soboto, 4. decembra 1976 ples. Poskrbeli bomo tudi za zakusko. Začetek ob 19.30. Vabljeni vsi!
V nedeljo, 5.t.m. bo tudi nas obiskal sv. Miklavž. Pisarna sv. Miklavža bo odprta v nedeljo od 19. ure naprej in sprejemala vsa vaša »nagajiva« darila. Začetek ob 19.30. Ponovno vabljeni vsi!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST
vljudno vabi na
SREČANJE S PAVLETOM MERKUJEM
ob krstni izvedbi njegove opere »Kačji pastir«.
Srečanje s skladateljem bo v dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 v ponedeljek, 6. decembra, ob 20.15,
uradni-
in odpornosti in še povdarjali kako so bili Slovenci vedno le »narod trpin«. Koristno bo za Vas, da vprašate koga kaj se je mislilo reči z
PROSTOR MLADIH
Skavtom častno občanstvo
Osimski sporazum, italijanske stranke in Slovenci
Slovenska skupnost iz Trsta nam je poslala naslednje poročilo:
»Italijanski parlament je na tem, da ratificira osimski sporazum, ki dokončno uzakonjuje mejo med Italijo in Jugoslavijo ter postavlja okvirne temelje za poglobljeno gospodarsko sodelovanje med njima. Za odobritev sporazuma so se izrekle vse italijanske politične stranke, razen novofašistov in radikalcev. Tudi Slovenska skupnost — politična zastopnica slovenskih volivcev — je vedno zagovarjala dokončnost meje, zato se je v tem pogledu nedvoumno izrekla tudi za njeno ratifikacijo. Zaskrbljenost in pomisleke pa je izrekla le glede lokacije proste industrijske cone na Krasu ter glede načinov njene realizacije, v kolikor bi lahko prizadela že tako omejen naselitveni prostor slovenske manjšine.
Takšno njeno odgovorno stališče je izraženo med drugim v posebni resoluciji, sprejeti na občnem zboru SSk v Trstu 24. okto bra letos, ter v stališču SSk na Goriškem, ki ga je prav tako sprejela na svojem občnem zboru, dne 25. novembra t.l. V omenjenem dokumentu je tudi rečeno, da SSk izraža svoje ogorčenje nad dejstvom, da ne osnutek ratifikacijskega zakona ne spremno besedilo zunanjega ministra Forlanija ne omenjata raztegnitve manjšinske zaščite na vse Slovence v sklopu republike Italije. V tem vladnem zakonskem osnutku so predvidene izvršilne norme k vsem obveznostim v osimskem sporazumu, razen na zaščito slovenske manjšine. Zato leži sedaj na vseh italijanskih strankah, ki so za ratifikacijo sporazuma, da vnesejo popravke k ratifikacijskemu zakonu, ki bi obvezovali vlado, da istočasno izvaja vse obveznosti, ki izhajajo
Na zadnji seji občinskega sveta v Dolini dne 26. novembra je bila na dnevnem redu preosnova občinskega odbora, ker je dosedanji starejši odbornik Marino Bandi iz osebnih razlogov odstopil. Zamenjal ga je drugi socialistični svetovalec Marino Pe-čenik. čeprav uradna razlaga trdi, da je razlog odstopa povsem osebne narave, pa se iz neuradnih virov da sklepati, da si nekateri obetajo od te zamenjave neke določene politične koristi v smislu večje kon-formiranosti socialistične skupine v sklopu sedanje upravne večine.
V nadaljevanju dnevnega reda je nato občinski svet odobril začasni pravilnik za uporabo dograjenega občinskega kulturnega doma v Boljuncu, ki ga bodo slovesno odprli 19. decembra, ter še nekatere druge odborove sklepe redne uprave. Župan je na seji poročal o pritiskih deželnih oblasti in petrolejske čistilnice Aquila - Total glede dovoljenja za speljavo bencinovoda iz Ža-velj čez Breg in Kras v Visco pri Palmanovi.
Občinski svet je tudi smatral za svojo dolžnost, da se glede na aktualnost problema izreče za ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Pri glaso-
iz sporazuma. Če tega ne bodo storile, ne bodo samo zamudile zgodovinske priložnosti, da za Slovence nekaj konkretnega dosežejo, ampak si usodno zapravile verodostojnost v načelnem zavzemanju za pravice manjšin.
Na žalost Slovenska skupnost nima svo-
V ponedeljek in v torek so stavkali nameščenci tržaške občinske uprave. Stavko so oklicali zaradi zavlačevanja pristojnega odborništva pri izvajanju določil nove delovne pogodbe. Nameščenci so že mesece prejemali le delne predujme na račun že določenih poviškov. Pristojno odborništvo krivi za zamudo pokrajinski nadzorni odbor, ki je šele pred kratkim dal povoljno mnenje za poviške. Dejansko je o tem razpravljal občinski svet šele na včerajšnji seji. Medtem so sindikati zahtevali še dopolnilne izboljšave, ki bi po mnenju odbora znatno okrnile že hudo finančno stanje občine in onemogočile uresničitev že skrajno skrčenih načrtov za javna dela in socialne usluge. Odbor predlaga dodatna pogajanja s sindikati, da bi zahteve uskladili s hudim finančnim stanjem. Vsekakor je jasno, da ne morejo bremena ležati le na ramenih uslužbencev.
Sploh pa je karakteristika nekaterih od-borništev tržaške občine stalno zavlačevanje rešitve nujnih problemov in pomanjkanje čuta demokratičnega sodelovanja. Pri-
valni izjavi načelnika komunistične skupine Švare pa se je ozračje nekoliko razgrelo, ker je brez upravičenega razloga začel polemizirati s predstavnikom Zveze slovenskih delovnih ljudi zaradi objave njenega gledanja na posledice industrijske cone na slovensko prebivalstvo na Krasu v tržaškem Piccolu. Razprava se je povrnila k predmetu, ko je svetovalec dr. Tul spomnil druge svetovalce, da je osimski sporazum preresna zadeva, da bi ob njem poživljali umetno polemiko. Svetovalec Gombač pa je od svoje strani objektivno pripomnil, da tu di KPI pošilja tiskovna in druga poročila v objavo Piccolu, kateri jih potem prav tako včasih izkorišča. Ko se je tako ozračje umirilo, je župan dal na glasovanje osvojitev resolucije, ki sta jo pred tem sprejela tržaški občinski in pokrajinski svet z dopolnilom o zaščiti celovitosti slovenske manjšine v zvezi z realizacijo industrijske cone ob meji. (Bralcem naj pojasnimo, da je ta odstavek v korist slovenske manjšine predlagala Slovenska skupnost v Trstu kot pogoj, da se pridruži skupni resoluciji za ratifikacijo osimskih sporazumov v tržaškem občinskem svetu). Resolucijo je občinski svet soglasno osvojil.
jih izvoljenih zastopnikov v parlamentu, vendar je napravila vse potrebne korake, da tudi v parlamentu pridejo do izraza zahteve slovenske manjšine. Po drugi strani si bo na pristojnih mestih zavzela, da se konkretne oblike realizacije industrijske cone ter njene lokacije preudarno proučijo, tako da ne bi prizadele življenjskih temeljev slovenske manjšine, če je njihova zavzetost za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu iskrena in odločna.
mernejši nastop bi gotovo ne dovedel do škodljivih kriznih obdobij. Togost nekaterih odbornikov škoduje ugledu tistih odbornikov in samega župana, katerim ni mogoče očitati zaprtosti.
Tarča kritik nameščencev je bil jasno odbornik za osebje Vascotto. Zanimivo pa je, da so kritizirali tudi upravno politiko odbornice za šolstvo Bennijeve, češ da z odprtjem novih občinskih šolskih vrtcev bremeni proračun, medtem ko bi lahko skrb za to lahko prepustila državi, kot se je pripetilo z odprtjem treh novih sekcij pri Sv. Ivanu na pobudo pokrajinske upra ve. Sami ne vemo, če je to sicer izvedljivo, vsekakor pa so ji na lepaku, izobešenim pred občinsko palačo, očitali, da nima po
(Dalje na S. strani)
— O—
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE IGU GRUDNU V NABREŽINSKEM BREGU
V nedeljo, 28. t.m., je bila v nabrežin-skem Bregu kratka, a pomembna proslava-Domače prosvetno društvo je počastilo slovenskega pesnika in nabrežinskega rojaka Iga Grudna z odkritjem spominske plošče, ki bo vaščane in mimoidoče spominjala, da sta Breg in Kras last našega rodu. Na plošči so vklesani tile Grudnovi verzi iz pesmi »Sinku«:	•
»Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej; zanjo bori se naprej!«
Svečanost je v imenu društva otvoril predsednik Savo Ušaj, ki je pozdravil vse prisotne. Sledil je nastop moškega zbora »Igo Gruden«, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel borbeno pesem »Kosec koso brusi« in tako dal proslavi svojstven, samozavesten pečat. Pred prisotnimi sta nato nastopili Patricija Terčič in Tatjana Rojc, ki sta z doživeto recitacijo Grudnove pesmi »Nabrežina« in z izvirnim podajanjem pesnikovega življenjepisa želi vsesplošno odobravanje. Tu naj omenimo, da sta se mladi recitatorki sami pripravili in da sta zaradi tega vredni še posebne pohvale.
Po slovesnem odkritju spominske plošče je ponovno nastopil zbor »Igo Gruden« in ubrano zapel pesem »Nabrežina« v priredbi Ignacija Ote. Ob koncu je spregovoril predsednik Ušaj, ki se je vsem toplo zahvalil za udeležbo in izrazil željo, da bi se še kdaj srečali na podobnih svečanostih.
Preosnova občinskega odbora v Dolini
Stavka tržaških občinskih uslužbencev
Občni zbor SSk v Gorici
Vzroki letalskega nad Zagrebom
»The Sunday Times« z dne 28. novembra je objavil čez viso prvo stran spodaj posebno poročilo, ki se je nadaljevalo na drugi strani. Naslov poročila je bil »Tri napake, ki so ubile 176 ljudi v zračnem trčenju«. Dopisnik William Shawcross navaja v njem rezultate preiskave o vzroku letalske nesreče, ki se je zgodila septembra v zraku blizu Zagreba, ko sta trčili britansko potniško letalo »Trident« družbe British Airways in slovensko letalo »DC 9« družbe Inex-Adria, in ki je zahtevala, kot omenjeno, 176 smrtnih žrtev. Poročilo pravi, da rezultati uradne preiskave, ki jo je izvedla jugoslovanska zvezna komisija za civilno letalstvo ob pomoči britanskih preiskovavcev letalskih nesreč in družbe British Airways (udeležba preiskovavcev s strani družbe Inex Adria ni omenjena ali jih morda ni bilo zraven) in ki uradno še niso bili objavljeni, dramatično dokazujejo, da so zakrivile nesrečo hude napake osebja v kontrolnem stolpu v Zagrebu in predvsem pomanjkanje discipline in brezskrbnost. Eden izmed uslužbencev, pomočnik kontrolorja, Nenad Tepeš, je prišel prepozno v službo (potem ko se je prej še pomudil v stranišču) in takoj nato je odšel ven na zaseben telefonski pogovor. Tako je ostal kontrolor Gradimir Tasič sam in je bil prezaposlen. Ni se utegnil po radiu sporazumevati Z drugimi uslužbenci, ki so morali zato hoditi k njemu po navodila in mu nositi informacije o bližajočih se letalih. Tasič se je tudi samo v srbohrvaščini pogovarjal s posadko letala »Inex Adrie« namesto v angleščini, kot je predpisano za letala v letu po mednarodnih predpisih, tako da posadka angleškega letala ni razumela pogovora, sicer bi bila morda postala pozorna na pogovor o višini, v kateri naj bi se bilo povzpelo letalo »DC 9« in ki je bila skoraj ista kot višina angleškega letala. Kaže tudi, da Tasič sploh ne zna dobro angleščine, ker niti tretjič ni razumel kratkega sporočila o nesreči, ki mu jo je javil pilot nekega nemškega potniškega letala, ki ji je bil priča. Delo v kontrolnem stolpu je bilo slabo organizirano, počasno in neučinkovito, nekateri usslužbenci pa sploh niso imeli prave strokovne izobrazbe, npr. za o-pazovanje po radarju.
Poročilo vsebuje tudi dramatični opis zadnjih trenutkov v letalu »DC 9« (posneto po črni skrinjici), ki sta ga vodila pilot Jožef Krumpak in njegov sopilot. V dvanajstih sekundah po trčenju z angleškim letalom so bile izrečene v letalu naslednje besede (v srbohrvaščini):
»Joj, joj, joj, joj, joj, joj!« (Krik groze, Pristavlja angleško poročilo). Potem nera-zumliva beseda, ki bi mogla pomeniti »letalo«, »ogenj« ali »pomoč«.
»Gotovi smo, joj, joj«! (»Konec je z nato', joj, joj!«)
»Adijo, adijo.«
»Adijo!«
»Vatra.« (Ogenj)
Od dvanajste do petindvajsete sekunde Po trčenju pa je slišali le še lomljenje letala. In nato molk.
(nadaljevanje s 1. strani) naglasil, da mora Slovenska skupnost o-krepiti svoje stike z matično domovino, ker je to med drugim potrebno za učinkovitejši boj za narodni obstoj in vsestranski razvoj.
Tajnik dr. Damijan Pavlin je obširno govoril o delovanju Slovenske skupnosti od lanske pomladi, ko je bila na zahtevo volivcev reorganizirana takratna Slovenska demokratska zveza. Dr. Pavlin je v tej zvezi dejal, da je razvoj dogodkov dokazal, da je bila takratna izbira popolnoma pravilna. Govornik je omenil upravne volitve leta 1975, ki so bile po njegovem mnenju za Slovensko skupnost zadovoljive, čeprav je stranka izgubila svojega predstavnika v goriškem pokrajinskem svetu. To pa ni izguba le za stranko samo — je nadaljeval Pavlin — temveč za celotno slovensko manjšino na Goriškem, kajti v sedanjem pokrajinskem svetu in zlasti v sedanjem odboru slovenska problematika ni tako v ospredju, kot je bila prej. Tajnik Pavlin je orne-
Kratke z Goriškega
štandreški rojak dr. Vladimir Nanut je napisal knjigo z naslovom »Strutture organizzati-ve, sviluippo tecnologico e conflitti nelle imprese industriali«. Knjiga je bila predstavljena javnosti prejšnji teden na posebni prireditvi v gori-ški trgovinski zbornici.
Doberdobski župan Andrej Janc je pred kratkim obhajal 60-letnico rojstva. Jubilej so počastili tudi v Novi Gorici, kamor je slavljenca povabil tamkajšnji predsednik občinske skupščine Jože šušmelj in mu na posebni slovesnosti podaril umetniško sliko. Slovesnosti sta se udeležila tudi sovodenjski župan Jožef češčut in vicekonzul SFRJ v Trstu Lojze Kante.
V zadnjem času sta se v Gorici sestali dve italijansko - jugoslovanski komisiji, ki sta obravnavali problematiko prehodov, izgradnje jezu in električne centrale v Solkanu v povezavi z namakalnim sistemom v vzhodni Furlaniji, v Novi Gorici pa se je sestala mešana komisija, ki se ukvarja s kulturno, športno in mladinsko izmenjavo na obmejnem področju.
V Gorici so tudi v letošnji kulturni sezoni že drugič zapored organizirali abonmajske koncerte. Gre za sodelovanje med Glasbeno matico, Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete, ki se je že v lanskem letu pokazalo kot u-strezno in je omogočilo, da je koncerte obiskovalo lepo število abonentov. Prvi kon cert v letošnji sezoni je že bil prejšnji mesec v palači Attems, na njem pa je nastopil komorni orkester »Pro mušica« iz Beograda. Naslednji koncert, na katerem bo gostoval Komorni zbor RTV iz Ljubljane, bo na vrsti v tem mesecu, v januarju 1977 bo nastopil oktet »Gallus« iz Ljubljane, v februarju tenorist Mitja Gregorač, violinist Tomaž Lorenz in kitarist Primož Soban, v marcu pa pianist Janez Lovše. Sezono bo zaključil Slovenski komorni orkester iz
nil nastop na letošnjih političnih volitvah, kar je bila za Goriško novost. V tej zvezi je dejal, kako je bila izredne važnosti prisotnost slovenske liste tudi v videmski pokrajini. Na koncu je tajnik Pavlin naglasil, kako po njegovem ne obstajajo pogoji, da bi Slovenska skupnost sklenila ponovno sodelovati s Krščansko demokracijo v goriškem občinskem svetu. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je nato orisal trenutni politični položaj v deželi.
Po razpravi o poročilih je občni zbor izvolil novi svet Slovenske skupnosti, ki ga sestavlja 24 članov. V svetu so poleg tega voditelji svetovalskih skupin, goriški občinski svetovalci, deželni svetovalec in po en predstavnik vsake strankine sekcije. Novi svet se bo sestal v kratkem in izvolil novo strankino tajništvo.
—o—
PORAST PROMETA TUDI NA MEJNIH PREHODIH NA GORIŠKEM
Kot na Tržaškem tako se je tudi na Goriškem močno povečal osebni promet na mejnih prehodih. Po podatkih, ki jih je objavil urad mejne policije v Gorici, je v oktobru šlo preko meje na Goriškem več kot 977 tisoč ljudi. Mejo je s potnimi listi prestopilo 343 tisoč oseb (182 tisoč italijanskih državljanov in skoro 161 tisoč tujcev). S prepustnicami pa je šlo preko meje v obeh smereh 643 tisoč oseb (397 tisoč z italijanske strani in 237 tisoč z jugoslovanske).
Osebni promet v oktobru je bil na Goriškem najvišji v prvih desetih mesecih leta 1976.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA
Frančišek Rudolf »KOŽA MEGLE«
Krstna uprizoritev
Režija: JOŽE BABIČ
V petek, 10. decembra ob 20,30 - Abonma red A premierski
Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta in s solistom Črtomirom šiškovičem.
Ko pregledujemo program letošnje a-bonmajske sezone v Gorici, se nam zdi, da so morda le preveč zanemarjeni domači izvajalci, ki bi morali pri teh koncertih, tako solisti kot posamezne glasbene skupine, prevzeti večji delež. Pri tem seveda niso izvzeti glasbeniki italijanske narodnosti. Te pripombe navajamo kot dobronamerno kritiko, ki naj v bodoče prispeva k odpravi vrzeli v sestavi programa.
—o—
V nedeljo, 28. novembra, so na slovenskih srednjih šolah v Gorici volili šolske svete. Za klasični licej, učiteljišče in nižjo srednjo šolo je bilo volišče v ulici Alviani, za trgovsko šolo pa v ulici Vittorio Veneto.
Abonmajski koncerti v Gorici
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Martin Kačur na
V teh tednih je zlasti v Trstu veliko govora o dramatizaciji Cankarjevega Martina Kačurja, ki je z naslovom »L’idealista« nedavno doživela krstno uprizoritev v tržaškem Rossettijevem gledališču. Govora je o tem po pravici, saj gre za kulturno dejanje, ki ga opredeljuje poleg uveljavitve na abstraktno vzeti umetniški ravni tudi drugačna pomembnost.
Dramatizacija Cankarjeve povesti je, kot znano, delo istrskega pisatelja Fulvia Tomizze in je po splošnem mnenju uspela stvaritev. Tomizza se je razmeroma zvesto držal slovenskega izvirnika, kar je verjetno tudi odraz dejstva, da ima že sam Cankarjev Martin Kačur znaten dramatičen ustroj. Bolj kot idejnemu sporočilu je pozornost dramatizacije posvečena osebnosti glavnega junaka, in sicer njenim »pozitivnim« kakor »senčnim« stranem. Prav s tem v zvezi je mogoče škoda, da se Tomizza ni dlje pomudil pri Kačurjevi družinski tragediji, katere prikaz se ne zdi popolnoma zadet.
Splošen okvir odrske postavitve »življenja idealista« je spominjanje glavnega junaka tik pred smrtjo. Nedvomno je to zanimiva postavi-tvena zamisel, ki pa vendar ni bila vedno (vsaj njena realizacija ne) dovolj močno dramsko sredstvo: zlasti v prvem dejanju, ki je nasploš-no šibkejše od ostalih dveh, so si prizori sledili prehitro in ne dovolj povezano. Mogoče bi v tem smislu bila učinkovitejša nekoliko manj realistična scena, kot jo je pripravil scenograf Sergio D’Osmo, ki pa je vsekakor pokazal spretnost v prostorski razmestitvi.
Glavno vlogo je odlično odigral znani italijanski igralec Corrado Pani, čeprav bi mogoče lahko pokazal Kačurja nekoliko samozavestnejšega v prvem dejanju. Posrečeni sta bili vlogi blatnodolskega občinskega tajnika ter blatno-dolskega župnika, precej dober je bil tudi uči-telj-oportunist Ferjan, medtem ko so bili glavni ženski liki nekoliko manj prepričljivi. Njih ne-
SVETLEJE OD TISOČ SONC
Leta 1936 so v Hamburgu odkrili preprost spomenik. Od mnogoterih drugih po mestih in mestecih sveta se je razlikoval le po posvetilu. »Rentgenologom vseh narodnosti, ki so darovali svoja življenja v boju proti boleznim človeštva.« Sledilo je 110 imen in obsežna nepopisana površina. Vanjo so naslednja leta vnašali imena ljudi, ki so na zdravstvenem področju med prvimi izkoristili žarke »X«. Odkril jih je nemški fizik Wilhelm Konrad von Ront-gen leta 1895 na vvurzburški univerzi in s tem, med drugim, odprl novo dobo v medicini. Kirurg je sedaj lahko pogledal v človekovo notranjost, ne da bi pri tem prizadejal njegovo fizično integriteto. Tako so, vsaj sprva, mislili. Zato so se tudi mnogi zdravstveni delavci izpostavljali ogromnim dozam žarčenja. Izšolanim očem seveda niso mogli uiti znaki, da skrivnostno žarčenje povzroča biološke učinke. Sam Henry B6cquerel (po enem tistih čudnih naključij, ki zaradi regularnosti, s katero se pojavljajo niti ne presenečajo več, je bil leto po
italijanskem odru
slovensko malomeščansko vedenje je ponekod motilo.
O tej novosti v tržaškem gledališkem življenju je poročalo poleg lokalnega tudi drugo ita-jansko in jugoslovansko časopisje ter jo nasplo-šno ugodno ocenilo. Sodeč po kritikah, je Cankarjevo idejno-umetniško sporočilo gotovo v marsičem aktualno tudi v sedanjem italijanskem kulturnem življenju. Ali odmev, ki ga je imelo zlasti v Trstu, gre pripisati, kot smo že
»Revija pevskih
Na letošnji »Reviji pevskih zborov«, ki jo je 28. novembra priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta v Kulturnem domu, je nastopilo precejšnje število zborov iz vseh treh pokrajin naše dežele.
V prvem delu sporeda so nastopili zbori iz Rojana (vodi Humbert Mamolo), iz Bazovice (Zorko Harej), kot gost »Rečan« z Ljes v Beneški Sloveniji (Anton Qualizza), zbor iz Mačkolj (Cvetko Marc), zbor iz Devina (Herman Antonič) in zbor z Opčin (Janko Ban). Opazili smo, da so bili v prvem delu zastopani izključno mešani zbori, z izjemo dekliškega iz Devina. Glede na pripravo večine zborov naj omenimo, da je ta bila povprečna, to pa seveda velja za celotno revijo, ne samo za njen prvi del. Tako kot goriška »Cecilijanka« tudi Revija pevskih zborov v Trstu nima tekmovalnega značaja; prav tu morda tiči vzrok za tako pomanjkljivo skrb za kakovostno petje.
V drugem delu, ki je bil nekoliko pestrejši, so nastopili tile zbori: moški zbor Fantje izpod Grmade (vodi Ivo Kralj), me-
Rontgenu ugotovil, da oddaja uran probojna žarčenja, na las poobna žarkom X) je opazil, dobesedno na lastni koži, opeklino pod žepom, ki je v njem nosil epruveto z radijem. Toda v navalu navdušenja so ob pomladi nove znanosti zapirali oči pred tem, kar se jim je na prvi pogled zdelo nepomembna kožna iritacija. Alarmni zvonec se je oglasil šele, ko je bila neovržno dokazana zveza med izpadanjem las in žarčenjem. Za večino pionirjev radiologije je bilo tedaj že prepozno. Čakala so jih dolga leta trpljenja in neizbežna agonija končnega stadija raka...
Hamburški spomenik je nekaj več kot dolžni poklon služabnikom bližnjega. Verjetno se je takrat prvič zgodilo, da je na pozitivistični optimizem dvajsetega stoletja legla zla slutnja prihodnosti. Morda je kdo od prisotnih nagonsko zaslutil, da je to eden od kamenčkov v mozaiku dogodkov, ki so na svodu bodočnosti začeli izrisavati grozljiv vzorec.
In dogajati se je začelo marsikaj, sprva samo izbrancem znanega...
uvodoma omenili, tudi drugačni pomembnosti tega kulturnega dejanja. Ni vsakdanja stvar (znana reč), da pride kak Kačur pred italijansko občinstvo. V teh tednih pa je takore-koč s Cankarjem-Tomizzo in v Verdijevem gledališču z Merkujevo opero prišel kar dvakrat. Z naše strani ta dvakratni prihod pozdravljamo z upanjem, da bi odslej imeli bolj shojeno pot.
—o—
MLADI ZA BENEČIJO
Mladinska revija v solidarnosti z beneškimi Slovenci
V sredo, 8. decembra 1976 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Izkupiček predstave za prizadete po potresu v Beneški Sloveniji.
zborov« v Trstu
šani zbor iz Boršta (Drago Petaros), mešani zbor od Sv. Ivana (Nada Žerjal), ki je bil nedvomno najboljši. Zapel je pesem »Quand’ mon mari'« renesančnega skladatelja Orlanda di Lassa, pesem Rudolfa Ma-tza »U našem selu« in »Kresno jutro« Ubal-da Vrabca. Sledil mu je mešani zbor »Majnik« iz Zgonika (Herman Antonič), nato moški zbor »Brda« iz Krmina-Plešivega (Zdravko Klanjšček), ki je nastopil kot gost z Goriškega. Znano je namreč, da si obe Zvezi vsako leto izmenjujeta po en zbor. Tržaški zbor nastopi na »Cecilijanki«, gori-ški pa na »Reviji pevskih zborov« v Trstu. Za zaključek je zapel še mešani zbor iz Skednja, ki ga vodi Dušan Jakomin. Ta zbor razpolaga z nedvomno dobrimi glasovi, ki pa še niso dosegli popolne pevske zli-tosti in kompaktnosti.
Precejšnje število nastopajočih zborov je zopet potrdilo, da je pevska dejavnost zamejskih Slovencev še vedno zelo živa, saj smo med pevoi opazili tudi mlade, ki se kljub modernemu in večkrat v materialno usmerjenemu življenju, še vedno navdušujejo za zborovsko petje.
Leta 1939, v senci svetovnega spopada, so Einstein, Wigner in Szilard naslovili na Roosevelta pismo. V njem so ameriškega predsednika opozorili na pomembnost uranove fuzije.
Tri leta pozneje, nekega mrzlega in sivega popoldne, je v opuščeni telovadnici pod zahodnimi stojišči Stagg Fielda, rugbijskega stadiona čikaške univerze, ob 15.20 po krajevnem času Enrico Fermi dal mlademu fiziku Georgeju Weilu usodno naročilo, in v prvem jedrskem reaktorju je prišlo do verižne reakcije. Igle na instrumentih so zaplesale, krivulja na avtomatičnem črtalniku se je vzpela, v telovadnici je dih zastal. Pod stropom nad reaktorjem se je na višku napetosti »samomorilna skupinica« treh študentov pripravljala, da izlije tekoči kadmij, ki bi lahko preprečil prvo jedrsko eksplozijo v zgodovini človeštva. Toda šlo je vse po sreči in pravilih in človek je prekoračil prag atomskega veka neprisiljeno. Ostalo je home-riada našega časa: Eugane Wigner je Fermiju in uspehu nazdravil s steklenico Chiantija, ki naj bi jo bil po nepreverjeni legendi ves čas eksperimenta skrival za hrbtom. Prazna steklenica je bila potem deležna še lastne zgodbe in je čez leta prinesla zakoncema Fermi in ne-
(Dalje na 8. strani)
ČLOVEK PROTI LETU 2000
Sodobno kmetijstvo
Naši zadružniki na obisku v Sloveniji
11. Novi časi za kraško vinogradništvo
Po živinorejskem delu programa, ki se je odvijal v okolici Ljubljane in Postojne, so se zadružniki s Praprota podali v Sežano in od tam, v spremstvu inž. Renčelja in inž. Vodopivca in še drugih predstavnikov kmetijske zadruge Kras, najprej v Filipčje Brdo. Tu so si ogledali vzorno vinogradniško kmetijo, ki jo vodi mlad kmetovalec z ženo ob pomoči matere.
Vzorna kmetija v Filipčjem Brda
Obrat ima 2 ha vinogradov (izključno refošk) in velja za visoko specializiran vinogradniški obrat. Kot tak ima vso potrebno strojno opremo. Zadnja leta je obrat v kooperantskem razmerju z zadrugo Kras, kateri oddaja vse grozdje. Zadruga Kras je spoznala namreč, da na stari način, to je z več sortami terana, ni mogoče pridobiti pivcev in ugleda na tržišču. Po vzoru iz go-riških Brd in Vipavske doline tudi zadruga Kras prevzema ves pridelek, t.j. grozdje, od kooperantov. Predelava grozdja je na ta način enotna in zato tudi končni pridelek. Vzorna kmetija v Filipčjem Brdu se je povsem prepričala v pravilnost takega postopka, saj tako ostane dosti časa za poljska o-pravila in, ker imajo v hlevu 8 glav živine —• predvsem zaradi prepotrebnega gnoja — za delo v hlevu in na travnikih. Delo na kmetiji j® sedaj točno določeno in organizirano, tako da ima mlad par tudi več časa kot nekoč za privatno življenje. Novi časi v kmetijstvu se čutijo tudi v povečani pozornosti zadruge za svoje kooperante, katerim nudi visokokvalitetno strokovno pomoč in kredite. Sedaj bo zadruga začela dajati tudi kredite za obnovo kmečkih stanovanjskih hiš.
Nove vzgojne oblike refoška
med Komnom in Svetem
Po ogledu vzorne kmetiie v Filipčjem Brdu so se zadružniki podali v Komen, kjer so si ogledali nove vzgojne oblike refoška. Inž, Miran Vodopivec je nazorno razložil napore zadruge, da bi razvili na Krasu vzgojne oblike, ki omogočajo uporabo sodobne mehanizacije in zboljšanje kvalitete Pridelka. Tradicionalni kraški latnik je namreč precej drag, na drugi strani pa je grozdje pri tej obliki zasenčeno, zaradi česar zori kasneje, kar povzroča vrsto nevšečnosti — grozdje je v senci bolj podvrženo napadu bolezni, zaščita pred boleznimi in škodljivci je otežkočena, vlaga se zadrži več časa in s tem postane možnost okužb večja, pa tudi barva grozdja in pozneje vina ni dovolj intenzivna. Zaradi vseh teh Pomanjkljivosti so začeli iskati nov vzgojni sistem, ki bo primeren za kraške razmere in posebej za sorto refošk. Na približno 1 hektar velikem nasadu so preizkusili več vzgojnih oblik, od katerih se je največ ob-nesel modificirani »Casenave«. Pri tej Vzgoji režejo rozge na zgornjih reznikih na normalen šparon, spodnje pa na vzgojne reznike. Šprone upognejo in privežejo
trs kordona. Mladike vzgojnih reznikov ter šparonov imajo dovolj prostora in sonca, da se kar najbolj razvijajo in dozorijo
za naslednje leto. Rast in prostor mladik pa urejajo pri mandanju. Žice so pri tej vzgoji razporejene tako, da je osnovna žica v višini kordona (140 cm), naslednji par 30 cm nad osnovo, zadnji par pa 35 cm nad srednjim parom. Najmočnejšo mladiko izbirajo v tretjem letu. V četrtem pa oblikujejo kordon. Žica je na koncu vrste privezana na 3-4 metre visoke vinogradniške kole (nad zemljo 2,8 z 12-15 cm sredinskega premera).
Žice so dvakrat pocinkane. Kot rečeno, je druga in tretja žica dvojna. Ta olajša zeleno vez. Razdalja med oporniki znaša 4 m. Oskrba vinograda poteka tako kot pri drugih kordonskih vzgojah.
Nadzor Kmetijskega inštituta
iz Ljubljane
Poskusni nasad med Komnom in Svetem je pod nadzorstvom Kmetijskega inštituta Ljubljane. Rezultate torej znanstveno preverjajo. In to je pomembno vedeti, zlasti pa to, da so že dosedanje raziskave inštituta v celoti potrdile izkušnje in spoznanja strokovnjakov zadruge Kras. Želeti bi bilo, da bi si naši vinogradniki skupinsko ogledali te nasade in da bi se v čim večjem številu udeležili predavanj, ki jih bo v Rep-nu na pobudo repentabrske občine imel inž. Miran Vodopivec v kratkem. Kar se tiče refošk oziroma terana sploh, ni umestno, da bi se naši zamejski vinogradniki zgledovali drugod. Tu, na kraškem področju čez mejo, so glede vzgojnih oblik pa tudi predelovanja vodilni in semkaj moramo priti, če bomo hoteli napredovati tudi mi.
Pravi teran ni samo tomajski
ali dutoveljski
Omenili smo, da kooperanti zadruge Kras oddajajo grozje zadružni kleti v Sežani. Zadrugi se je posrečilo, da je premagala lokalizme (nekaj časa je zgledalo, kot da je samo tomajski in dutoveljski pravi teran) in tako omogočila preporod vino-
Tretja deželna komisija bi bila morala v torek, 30. t. m., razpravljati o osnutku razmejitve šolskih okrajev, katerega mora dežela predložiti vladi. Pristojni odbornik Mizzau je sporočil, da je deželni odbor sklenil podaljšati posvetovanja zaradi ugovorov nekaterih krajevnih uprav. Mizzau pa ni hotel izrecno pojasniti, če gre za posvetovanja v zvezi s samostojnim slovenskim šolskim okrajem. Prav zaradi tega so se proti odložitvi izrekli socialisti, komunisti in svetovalec SSk Štoka. Štoka je izrazil upanje, da bo vseeno novi posvet vsaj prispeva! k rešitvi problema samostojnega slovenske-, ga šolskega okraja. Socialist Zanfagnini je izrazil zaskrbljenost, da bo odložitev razprave onemogočila izvedbo volitev prihodnjega marca. Komunist Bosari je zahteval, naj se posvetovanje vrši v okviru komisije. Odbornik Mizzau je isto stališče zavzel na seji deželnega sveta naslednjega dne. Razprava je tako odložena, ni pa še gotovo, če
gradništva na širšem področju, kjer so ravno tako dobri pogoji kot v Tomaju in Dutovljah. Smešno bi bilo se pojavljati na tržišču z več vrstami terana, pri čemer bi vsako območje obsegalo nekaj desetin hektarov. Usmeritev, ki so jo dali glede teran-skega področja, je vsekakor zanimiva tudi za nas, saj je še dosti tistih, ki pravijo, da je pravi teran na tržaškem Krasu samo re-penski. Kako si zamišljajo akcijo za zaščito porekla in to za področje 10, največ 20 hektarov, ne znajo povedati. Dobro bi bilo, da bi ta problem (ki je bil načet na posvetu, ki ga je letos priredil Kriški konzorcij pridelovalcev vin ob priliki jubilejne vinske razstave) začeli obravnavati na širši ravni. Vseh izkušenj iz sežanskega območja prav gotovo ne bo moč avtomatično prenesti na naše razmere. O tem smo si na jasnem, posebno glede predelave ne bo moč slediti njihovemu primeru, ker je popolnoma drugačen (vsekakor pa glede vzgojne oblike in teranskega področja). Rekli smo, da kooperanti oddajajo grozdje kleti v Sežani, kjer grozdje predelajo in sicer s tako imenovano toplotno maceracijo. Za razliko od tradicionalne predelave rdečih sort grozdja, kjer barvila izlužujejo z alkoholom, ki nastaja pri vrenju pri normalni temperaturi v kleti, pa pri tem načinu drozgo segrevajo, pri tem pa pridejo barvila v sok zaradi delovanja toplote. Ves postopek je zelo hiter. Drozgo nato stiskajo, kot je to v navadi, sok gre pa nato naravnost v kadi ali pa v sode, kjer poteka tiho vrenje. Podrobnosti bodo vinogradniki lahko slišali ob napovedanih predavanjih inž. Vodopivca.
Zakuska v kleti zadruge Kras v Sežani in pokušnja terana je potekala v zelo prisrčnem vzdušju, in ob iskreni izmenjavi mnenj in vtisov. Vsi zamejski udeleženci študijskega izleta so si bili edini, da bo treba stike zlasti s sežanskim območjem, in torej z vinogradniškim sektorjem, še bolj okrepiti. Treba bo najti način, da čim več vinogradnikov z zamejskega terenskega področja obogati svoje znanje z novimi spoznanji, v svojo in splošno korist zamejskega kmetijstva.
je do tega prišlo zaradi ugovorov občin tržaške pokrajine in resolucije tržaškega pokrajinskega sveta glede samostojnega slovenskega okraja ali iz drugih razlogov.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI farsa v treh dejanjih
V petek, 3. decembra ob 16. uri - Abonma red 1 v petek, 3. decembra ob 20.30 - Abonma red A, premierski, Abonma red J v soboto, 4. decembra ob 20,30 - Abonma red B prva sobota po premieri in Red F - sindikalni
v nedeljo, 5. decembra ob 16. uri - Abonma Red C - prva nedelja po premieri in Red G -okoliški
V. V.
Šolski okraji - razprava odložena
■
S A H
Stavimo, da ga v vsem Trstu — da niti ne govorimo o Kontovelu — ni Ljubitelja, ki bi ugnal spodnji položaj. Pa ne zato, ker bi ga puščala na cedilu sposobnost ali ker bi ga minila dobra volja oziroma — kot pravijo in delajo Vipavci — ker »bi se mu stožilo«. Ne, razlog je drugačne narave: v rešitvi tega čudesa nastopi nič manj kot pet belih skakačev. Imeti pet belih skakačev pa predpostavlja imeti tri komplete šahovskih figur; s tolikšno grmado lesa pa ni založen še najgorečnejši entuziast.
Pet belih skakačev! Če igra velemojster z enodnevnim začetnikom, si lahko izmisLi, si lahko dovoli luksus — ki pa bo naletel na neodobravanje, na zgražanje vseh plemenito čutečih kibicev — da začetnima dvema skakačema prida v teku igre še tri promovirane, tako, iz objesti, ne iz dejanske potrebe. Nekaj čisto drugega, neoporečnega, je, če se spopri-meta dva enakovredna idealna nasprotnika, ki v danem položaju odkrijeta vsak zase najučinkovitejše nadaljevanje. In v tem nadaljevanju je nujno, ineobhodno nujno (za ceno zmage namesto poraza) promovirati poleg danih dveh še tri skakače. Da se jih znajde na šahovnici kar pet in da ta konjenica matira nasprotnikovega kralja. Seveda je tak položaj skrajno izjemen. Le alkimisti, kot je sovjetski komponist Korolikov, so zmožni takšnih zvarkov.
BELI: Ko2, Tg5, Sd.5, Se8, c7, d7, g7
ČRNI: Kh4, Scl2, Lc5, Lg6, 03, c2, g4
Beli na potezi zmaga.
Nad njim visi, pri vsej prednosti, ki mu jo dajeta kmeta na predzadnji vrsti (c7, d7), Damoklejev meč, pravzaprav dva, v obliki groženj :
A) 1... cl—S + , 2. Kal' S2b3 mat
B) 1... cl—S + , 2. Kal Ld4-f- z matom
Poleg njiju pa še tretja, bolj počasna, a še
vedno taka, da je z njo treba računati:
C) l...cl—D.
Kaj storiti? Tole:
1. TH5 + H
Razčiščimo najprej stranski varianti (še bolj stranske, v katere tidve razpadeta, bo bralec blagovolil sam poiskati);
D) l...Lh5:, 2.d8—D + Kg3, 3.Dd6+! Ld6:, 4 c8 —D in beli zmaga, saj nadzoruje polje cl.
E) 1... Kg3, 2. Thl in spet beli zmaga, saj spet »drži« polje cl.
Sedaj je čas, da se pomudimo pri glavni varianti (za katero naj se ljubi bralec oskrbi s tremi belimi gumbi, da z njimi nadomesti bele skakače!):
1...KH5-. , 2.Sf4 + Kh6 (sicer pademo več ali manj v varianti D ali E), 3.g8—S+ Kh7 , 4.Sgf 6+ Kh6
Ali 4... Kh8, 5. Sg6: mat.
5.	Sg4:+ Kh7, 6. Sef6+ Kg7
Ali 6. .Kh8 , 7. d8—ID+ itd.
7. Se6 + Kf7, 8. d8—S+ Ke7 , 9.C8—S mat.
Neobičajna slika, deviški položaj! »Več je stvari v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja naše modrijanstvo.«
Libija »zavzema« Italijo
Kot bomba je v sredo udarila v italijansko javnost novica, da je libijski diktator Gedafi postal solastnik avtomobilske družbe FIAT. Libija bo imela v vodstvu svojega predstavnika. Italijanski tisk na splošno vidi v tem znak razprodaje italijanske zasebne velike industrije in poslabšanja gospodarskega stanja, pa tudi omejitev suverenosti Italije in opomin sindikatom, naj molčijo in ubogajo. Ironija je v tem, da je zdaj bivša italijanska kolonija Libija tista* ki ^zavzema« Italijo. Komentarji v tisku ne
Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi Sču v Trstu dne 20.4 1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Grapharl Trst - ulica Rcissetti 14 - tel. 77-21-51
Človek proti letu 2000
(Nadaljevanje s 6. strani) katerim drugim fizikom zaboj Chiantija v zahvalo za brezplačno reklamo, ki so je bili deležni uvozniki.
New Mexico, 16. julij 1945. Nad peščenimi planjavami pri Alamagordu je za delček sekunde zasijalo svetleje od 1000 sonc. Nato se je na obzorju pojavila zlovešča goba prve atomske eksplozije.
6.	in 9. avgust: Hirošima in Nagasaki. Na 350 tisoč ljudi v Hirošimi — 90 tisoč mrtvih, preko 100 tisoč ranjenih, razdejanje brez primere...
Kakšni občutki so morali navdajati umirajočega starčka, ko je tistega usodnega jutra prebiral debele naslove v londonskih listih! H.G. Wells je bil napovedal dogodke presenetljivo točno že leta 1914 v svojem znanstveno fantastičnem romanu »The world set free« (Osvobojeni svet). Prvo poglavje je postavljeno v leto 1933, ko mlademu znanstveniku uspe, da povzroči umetno radioaktivnost (januarja 1934 se je to prvič posrečilo Curiejevima z aluminijem in še istega leta Fermiju s fluorom). V romanu mine 20 let, preden pride do prve verižne reakcije (Fermi je to dosegel 11 let pred napovedjo). Kmalu po letu 1956 padejo iz letal prve »atomske bombe«, kot jih je poimenoval Wells (spet samo 11 let razlike). Od vseh njegovih napovedi je izostala samo ena: atomska vojna.
(Dalje)
JUGOSLOVANSKE TARIFE
V GOSTINSTVU V PRIHODNJI SEZONI
Cene za storitve v jugoslovanskih hotelih se bodo v letu 1977 dvignile povprečno za 5 odstotkov v primerjavi z letom 1976.
V hotelu 2. kategorije višjega razreda bo celodnevni penzion za sobo s kopalnico stal skupno 16 dolarjev, v navadnem hotelu druge kategorije pa bo penzion stal 14 dolarjev. To pomeni, da bo na osnovi sedanjega menjalnega tečaja moč dobiti popoln dnevni penzion v sezoni (julija in avgusta) za 11.900 lir na osebo. Izven sezone se cene zmanjšajo do 40 odstotkov. V hotelih prve kategorije pa bo v sezoni moč dobiti penzion za 20 do 30 dolarjev s popusti do 50 odstotkov izven sezone.
—o—
Iz vzhodne Turčije, ki jo je prizadel pretekli teden hud potres, bodo preselili okrog 250.000 ljudi na turško sredozemsko obalo, kjer je to pleje, kajti prav potresno področje so zajeli tudi močni snežni meteži in mraz. Smrtnih žrtev potresa je kakih 7.000, a še niso vseh našli. Še po šestih dneh so potegnili nekatere ži ve izpod razvalin. Najbolj je prizadeta kurdska manjšina.
prikrivajo grenkobe. Vse to pa je tudi posledica brezglave gospodarske politike v Italiji.
- -o—
ZNANSTVENO POSVETOVANJE V TRSTU O INDUSTRIJSKIH PROSTIH CONAH
V organizaciji ekonomske fakultete tržaške univerze in Visoke ekonomsko - komercialne šole iz Maribora je bilo 24. in 25. novembra v Trstu 5. znanstveno posvetovanje «Alpe-Adria». Glavne teme dvodnevnega zborovanja so bili gospodarski in pravni problemi, ki se nanašajo na ustanavljanje industrijskih prostih con. Posvetovanje je bilo še zlasti pomembno in aktualno, ker ima italijanski parlament na dnevnem redu razpravo o osimskih sporazumih, ki predvidevajo med drugim ustanovitev skupne industrijske proste cone. Dela sta vodila predstojnik ekonomske fakultete tržaške univerze prof. Calzolari in predstojnik mariborske visoke šole Danilo Požar.
USPEH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV PRI MINI-VOLITVAH
V 112 italijanskih občinah so bile preteklo nedeljo in ponedeljek občinske volitve (12 občin ima nad 5000 prebivavcev) in v Firencah, Perugii in Arezzu so bile tudi vo litve v konzulte mestnih okrajev Pri občinskih volitvah je bilo skupno 279.541 volivcev. V občinah nad pet tisoč prebivalcev,
kjer se je volilo po proporcionalnem sistemu (z navzočnostjo vseh političnih strank, ki so zastopane v parlamentu), kažejo rezultati, da je Krščanska demokracija precej napredovala. Od 38,6 odst. glasov, kolikor jih je skupno dobila v tistih občinah pri parlamentarnih volitvah 20. junija, se je povzpela na 41,9 odst. KPI pa je nazadovala od 36,6 odst. pri volitvah 20. junija na 28,1 odst. Socialisti so se povzpeli od 8,5 odst. na 11,4 odst., republikanci od 3,4 na 5.0 odst., le malo so napredovali socialni demokrati (od 2,6 na 2,8 odst.), medtem ko so v odstotkih močno nazadovali misovci, od 7,6 na 4,7 odstotkov.
Te volitve so sicer pokazale razpoloženje volivcev in so v tem pogledu presenetile z močnim nazadovanjem KPI, treba pa jih je vzeti seveda zelo relativno, ker so pač zajele manj kot 1 odstotek italijanskih volivcev.
STAVKA TRŽAŠKIH
OBČINSKIH USLUŽBENCEV
(Nadaljevanje s 4. strani) sluha za odprtje šol s celodnevnim poukom in otroških jasli in sploh do problemov zaposlenih mater.
Ob robu te epizode pa velja vsekakor omeniti, koliko se morajo predstavniki staršev na slovenskih šolah prizadevati, da jim odborništvo reši osnovne zahteve. Trud presega rezultate, pa čeprav se čutijo tako »obdarjeni« starši dolžni običajno izraziti najtoplejšo zahvalo.
Oholost in oblastna nadutost, s katero je odbornica odgovorila v svetoivanski kon-zulti na omikano izražene zahteve za rešitev položaja v lonjerskem otroškem vrtcu in trdovratno nasprotovanje nakazanim možnim rešitvam v samih krogih občinske uprave, zahtevajo še poglobljeno analizo-