GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Naročnina znaša: X Uredništvo in npravništvo: 5?S'«S Izhaja vsak petek Št. 23. V Ljubljani, 7. maja 1915. Leto X. IV. redni glavni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Ljubljana, 2. majnika 1915. Krasna, lepa majnikova nedelja. Nebo modro, čisto liki ribje oko pozdravlja majnikovo Kraljico. Napovedani IV. glavni redni občni zbor J. S. Z. se danes vrši. Strokovna organizacija slovenske katoliške demokracije kljub vojski, kljub draginji, kljub budim sedanjim časom vrši svojo po postavi predpisano ji dolžnost. Z Bogom prični vsako delo! Zadnji glavni redni občni zbor sc je pričel s sv. mašo v kapelici Alojze-višča; tudi čez dve leti se poklonijo zastopniki delavskih organizacij pred vsem Bogu in svojemu Stvarniku. V kapelici Alojzevišča se zopet zberemo, da izpolnimo svojo versko dolžnost kot prepričani katoličani. Bog je blagoslavljal delo J. S. Z. doslej, božji blagoslov orosi i naprej na združeno slovensko delavstvo. Bog daj, naj bi postajale vrste zavestnega, trdno verskega prepričanja, stanovske in narodne zavesti vedno večje, močnejše, krepkejše. Med sv. mašo pojo vrle naše tobačne delavke; lepo in ubrano, kakor le one znajo. Zasluga za lepo petje gre predsednici krajne skupine Ljubljana Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze in odbornici Jugoslovanske Strokovne Zveze Mici Blejec, ki je v načelstvom seji naloženo dolžnost zelo spretno izvedla, za kar zasluži, da se javno pohvali. Naše organizBcije^zastopane na občnem zboru. Na občnem zboru so zastopane sledeče organizacije: 1. Načelstvo J. Gostinčar, od načelstva 1 glas. 2. črna zastopa Josip Gostinčar 3 glasove. 3. Dornberg zastopa Josip Gostinčar, 1 glas. 4. Kapfenberg, zastopa Josip Gostinčar, 2 glasova. 5. Prevalje zastopa Jos. Gostinčar, 2 glasova. 6. Ruše zastopa Jos. Gostinčar, 1 glas. 7. Selca zastopa Ivanka Miklavčič, 1 glas. 8. Trst zastopa Ivanka Žgur, 2 glasova. 9. Moste zastopa Jos. Ravnihar, ' 1 glas. 10. Stražišče zastopa Žontar Franja 1 glas. 1. Sv. Martin p. V. zastopa M. Stra-hovnik, 1 glas. 12. Maribor zastopa Franc Žebot, 1 glas. 13. Krčevina zastopa V. Karba, en glas. 14. Trbovlje zastopa Ivan Supan, 1 glas. 15. Cirkovce zastopa Simon Ber-jak, 1 glas. 16. Sava - Jesenice zastopa Alf. Oblak, 1 glas. 17. Javornik zastopa Sini. Javornik, 1 glas. 18. Katol. tiskarno zastopa Fani Remec, 3 glasove. 19. Gorni Grad zastopa Ferdo Ri-felj, 1 glas. 20. Sturje zastopa Alfonz Fegic, 1 glas. 21. Laško zastopa Anton Zupan, 1 glas. 22. Št. Ilj zastopa And. Koren, 1 glas. 23. Črnomelj zastopa Peter Mrak, 1 glas. 24. Prvačina zastopa Peter Mrak. 1 glas. 25. Prisilna delavnica zastopa Kavšek, 1 glas. 26. Železnica, Ljubljana, zastopa Trtinek, 1 glas. 27. Ljubljana, tobačna tvornica zastopa Karolina Rotter, 28 glasov. 28. Predoslje zastopa Manca Sajovic, 1 glas. 29. Načelstvo Urška Kremžer, en glas. 30. Načelstvo Marija Rojc, 1 glas. 31. Načelstvo Ivanka Brate, 1 glas. 32. Načelstvo Antonija Bojt, 1 glas. 33. št. Vid zastopa Karolina Ker-mec, 1 glas. 34. Vevče zastopa Frančiška Kukovič, 20 glasov. 35. Tržič zastopa Franc Vidic, 7 glasov. 36. Načelstvo Marija Bleje, 1 glas. 37. Načelstvo Leop. Dolenec. 1 glas. 38. Načelstvo J. Goimajer, 1 glas. 39. Nadzorstvo L. Klun, 1 glas. 40. Nadzorstvo V. Zabukovec 1 glas. 41. Načelstvo A. Žnidaršič, 1 glas. 42. Gorica zastopa Štefan Krcelj, 1 glas. 43. Načelstvo dr. J. Mohorič, 1 glas. 44. Vič zastopa1 Fr. Bučar, 7 glasov. 45. Načelstvo Bogumil Remec, en glas. 46. Načelstvo M. Moškerc, 1 glas. Otvoritev. — Pozdrav deželnemu odborniku načelniku J. S. Z. dr. Zajcu Zbor otvori Moškerc, ki konstatira, da je občen zbor sklepčen. Izvaja: Naš načelnik, dr. Ivan Zajec je bil takoj ob mobilizaciji pozvan kot zdravnik k vojakom. Dolžni smo, da se ga spomnimo, ko zborujemo na tem mestu. Predlagam, naj se mu odpošlje sledeča brzojavka: »Zborovalci IV. glavnega občnega zbora J. S. Z. Vas najprisrčnejše pozdravljajo.« Se odobri s ploskalnjem in z živio klici deželnemu odborniku, načelniku J. S. Z. dr. Ivanu Zajcu. Zapisnik vodita tov. C e n č i č Viktor in Trtinek Franc. Načelnik S. L. S. deželni glavar dr. Ivan šusteršič- Načelnik S. L. S. deželni glavar dr. Ivan šusteršič je poslal na občni zbor sledeče pismo: Slavni Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani. Zahvalivši se za prijazno povabilo na občni zbor, se žalibog ne more m osebno udeležiti, ker odpotujem v nujnih zadevah. Zato poz- d r a v 1 j a m tem potom občni zbor najtopleje in zagotavljam J. S. Z. vseh svojih simpatij. Društva pa čakajo, ko se vrnejo normalne razmere, še veliko večje naloge kot kdaj popre d. Tu bomo mo rali vsi sodelovati! Bog daj svoj blagoslov! Vaš šusteršič. Ljubljana, 1. maja 1915. Moš ker c: Pismo kaže, da je načelnik naše stranke dr. Iv. Šušteršič velik prijatelj J. S. Z. Naj tu pribijem, da se je poleg: ustanovitelja naše Zveze poslanca dr. Kreka naj toplejše zavzel za njeno ustanovitev sedanji deželni glavar dr. Ivan Šušteršič in omogočil, da je mogla pričeti poslovati. Omenjam to za to, ker je ta stvar le malo znana in da jo ne prezre povest-ničar, ki bo morebiti kdaj pisal povest-nico slovenske krščanske socialne delavske organizacije. Deželni odbornik kanonik dr. Evgen Lampe J. S. Z. Predsednik: Deželni odbornik kanonik dr. Evgen Lampe, ki je že neštetokrat govoril slovenskemu krščanskosocialnemu delavstvu in ki si je pridobil velike zasluge za organizacijo slov. kršč. soc. delavstva, nam je poslal sledeče pismo: Slavni Jugoslovanski Strokovni Zvezi tu. Radi bolezni se ne morem udeležiti Vašega občnega zbora. Želim Zvezi našega katoliškega slovenskega delavstva, da bi rastla in se razvijala na zunaj in krepila v notranji moči. V edinosti in organizaciji je moč in bodočnost. Z božjo pomočjo bomo prestali sedanje viharje, in potem pr id e čas novega razvoja, ki naj najde slovenske delavske stanove pripravljene za bodoče naloge. Bog blagoslovi Zvezo naših delavskih stanov! Dr. E. Lampe. Poročilo predsedstva. Pozdravljam zdaj Vas, zastopnike čestitega stanu žuljave delavske dlani in pesti, najprisrčnejše. Pozdrav je timbolj prisrčen, ker stel dokazali, da tudi časi vojske in draginje Vas niso odvrnili, da bi ne prišli na IV. glavni redni občni zbor sedanje najmočnejše slovenske krščanske socialne delavske najmodernejše vojno poljske utrdbe. Vi ste zaupniki, po članih naših skupin in plačilnic prostovoljno izbrani oficirji generalnega štaba delavske naše Jugoslovanske Strokovne Zveze. V naših vojnih utrdbah, skupinah in pla-čilnicah ste postavljeni na čelo našim zvestim delavskim rojem, ki v hudi vojski za vsakdanji kruh pazite na to, da se ne kratijo pravice in življenjske potrebe slovenske krščanske socialne delavske vojske, tiste vojske, ki prisega na programe naših slovenskih katoliških shodov, tiste delavske vojske, ki je bila vedno zvesta in ostane zvesta oltarju in svojemu vladarju. Do 1C0G, če ne več naših članov dokazuje svojo zvestobo čestitljevemu svojemu vladarju v vsiljeni nam vojski po tistih, ki so hoteli razbiti tisto našo čestitlji-vo monarhijo Habsburžanov, pod katerih vlado živimo Slovenci zdaj že nad 600 let. Spominjamo se v prvi vrsti vseh članov, ki stoje v bojnih vrstah dvokrilatega orla; molimo pa za tiste naše člane, ki so prelili svojo kri za domovino, katerih trupla počivajo v s krvjo napolnjeni gališki, ruski, poljski, bukovinski, v karpatski in v srbski zemlji. Bog bodi milostljiv sodnik njih dušami Gospodarski pregled. Vse naše javno življenje in gospodarski razvoj živi zdaj pod vtisom vojske. Kazalo je že prej vse na hude čase. Od leta 1908. naprej politično valov j c ni več mirovalo. Med državnimi pisarnami se je vodila tiha vojska z napisanim ali natipkanim papirjem, časopisje se je pečalo z bodočo vojsko, narodi so se oborožavali. Na našo državo so liki izstradani psi prežali državniki držav, s katerimi se zdaj bijemo. Gospodarsko vojsko je čutilo ludi slovensko delavstvo v svojih žepih, ki so postajali vedno lažji, medtem ko je draginja strašno naraščala, seveda s sedanjo draginjo je ne moremo nikakor primerjati. Od strani J. S. Z. se je storilo vse, kar je bilo mogoče proti draginji storiti. Karteli so se tudi čimdalje bolj utrjevali, kar je čutila tudi J. S. Z. Zunanje delo Jugoslovanske Strokovne Zveze. Naše vojno poljske utrdbe smo od zadnjega občnega zbora dne 4. majni-ka 1913 utrjevali stare in gradili tudi nove. Vzdržavali smo svoje postojanke na Kranjskem in jih razširjali. Po vojski mora na Kranjskem zgraditi J. S. Z. še marsikatero poljsko utrdbo. Svoje postojanke smo vzdržavali na Primorskem, kjer se, vsa čast ji, krepko drži naša postojanka, tržaške krščanske služkinje. Čast jim, zahvala pa tudi njih voditeljema č. g. Čoku in Guštinu. Kdaj li slede ljubljanske služkinje zgledu svojih vrlih tržaških tovarišic. Nad vse veselo je pa, ker smo tudi na Koroškem zgradili naše trdnjave. Bojna črta J. S. Z. je zdaj takole razvrščena: Na Kranjskem 28, na Štajerskem 19, na Koroškem 3 in na Primorskem 6 skupin, oziroma plačilnic. Vojska je povzročila, da je ustavilo nekaj skupin svoje delovanje. Vojska nam je zadala pač hude rane: zaprli so ljubljansko predilnico, začasno prekinili delo v Vevčah in v Medvodah. Zacelile se bodo zadane nam rane po vojski. Naša vojska je priredila od zadnjega občnega zbora sem na Kranjskem leta 1913. 32, leta 1914. 34, na Štajerskem leta 1913. 29, 1. 1914. 43, na Koroškem 1. 1913. 4, 1. 1914. 4 na Primorskem 1. 1913. 1, 1. 1914. 4 shode. Več shodov kot na Kranjskem so priredili na Štajerskem. Čast jim! Druge podrobnosti razvidite iz poročila pisarne. Letno poročilo o poslovanju J. S. Z. leta 1913. je bilo objavljeno vsled načelstvenega sklepa v smislu S 22. naših pravil II. odstavek v »Naši Moči« 13. marca 1914. Glede na i-ačunski zaključek leta 1913. omenjam Rlede na Pregled delovanja skupin leta 1913. o postavki med izdatki: Podnora izredna brezposelna 2000 K, da srno to vsoto izdali povodom stavke vevškega delavstva. V imenu načelstva predlagam: I.) Letno poročilo načelstva Jugoslovanske Strokovne Zveze za I. 1913., objavljeno v smislu § 22., II. odstavek pravil se odobri. Poročilo je bilo objavljeno v »Naši Moči« 13. marca 1914. Razpravo o poročilih načelstva in nadzorstva uvedem, ko se podajo poročila o poročilih blagajnika, glavnega tajnika in nadzorstva. Foročilo pisarne. Z današnjim dnem je v J. S. Z. članov in članic vpisanih 5629 in 79 skupin. Ker pa vsled vojske in brezposelnosti veliko članov ne more plačevati prispevkov, jih je plačevalo koncem 1. 1914. v 56 skupinah 1287. NAŠE SKUPINE. Na Kranjskem: 1. Boli. Bistrica. 2. Černomelj. 3. Gorje. 4. Javornik. 5. Kat. tiskovno društvo, Ljubljana. 6. Kropa. 7. Litija. 8. Dol. Logatec. 9. Medvode. 10. Pazniki prisilne delavnice, Ljub- ljana. 11. Perice Bizovik. 12. Predosle. 13. Rok. dom v Ljubljani. 14. Sava-Jesenice. 15. Selo-Moste. 16. Selce. 17. Stražišče. 18. Šturje-Ajdovščina. 19. Šmartin pri Kranju. 20. Sv. Vid nad Ljubljano. 21. Tonnies, Ljubljana. 22. Tobačna tovarna, Ljubljana. 23. Tovarna za lep, Ljubljana. 24. Tržič. 25. Trgovske sotrudnice, Ljubljana. 26. Vič pri Ljubljani. 27. Vrhnika. 28. Vevče. Na štajerskem: 1. Cirkovce. 2. Celje. 3. Gornji grad. 4. Gradec. 5. Griže pri Celju. 6. Kapfenberg. 7. Krčevina-Leitersberg. 8. Laški trg. 9. Št. Lovrenc na Dr. polju. 10. Maribor. 11. št. Pavel pri Preboldu. 12. Ruše. 13. Slovenji gradeč. 14. Skale pri Velenju. 15. Št. Ilj pri Turjaku. 16. Šoštanj. 17. Sv. Martin pri Velenju. 18. Trbovlje. 19. Teharje p. Štore. Na Koroškem: 1. Črna. 2. Možica. 3. Prevalje. Na Primorskem: 1. Dornberg. 2. Gorica. 3. Podmelc. 4. Skedenj. 5. Trat. 6. Vrtojba. Skupine, ki so med vojsko prenehale poslovati. 1. Fram. 2. Polskava. 3. Kranj, mlinarji. 4. Križe. 5. Litija. 6. Skale. 7. Šturje, Ajdovščina. 8. Sv. Tomaž. 9. Gorje. 10. Kobi. 11. Trg. nastavljenci. 12. Celje. 13. Ceršak. 14. Sorica. 15. Ptuj. 16. Donawitz. 17. Sv. Martin p. Slov. gor. 18. št. Janž v Slov. gor. 19. Zidan most. 20. Kropa. 21. Slovenska Bistrica. 22. Velikovec. 23. Gradec, ženska Shodi po zadnjem občnem zboru. (L. 1913.) Na Kranjskem: 18. maja Vevče . 22. junija Kranj, mlinarji (1). 15. junija pazniki pris. del .(2). 17. junija Vevče (3). 22. junija Gorje (4). 22. junija D. M. v Polju (5). 29. junija Tržič (6). 29. junija Medvode (7). 6. julija Vevče na Žalostni gori (8). 13. julija Kranj, mlinarji (9). 13. julija Medvode (10). 27. julija Javornik (11). 3. avgusta Predoslje (12). 3. avgusta Šturje (13). 10. avgusta Št. Vid (14). 17. avgusta perice, Bizovik (15). 8. septembra Gorje (16). 7. septembra Vevče (17). 3. septembra Litija (18). 14. septembra Šturje-Ajd. (19). 21. septembra Logatec (20). 5. oktobra Sava-Jesenice (21). 3. oktobra Vevče (22). 12. oktobra Kranj (23). 12. oktobra Rok. dom, Ljubljana (24). 12. oktobra Črnuče (25). 12. oktobra Ježica (26). 19. oktobra Javornik (27). 9. novembra Tržič (28). 2. novembra Gorje (29). 26. oktobra Medvode (30). 26. oktobra Vevče (31). 7. decembra Sava-Jesenice (32). Na štajerskem: 18. maja Skale (1). 18. maja Šoštanj (2). 25. maja Št. Ilj p. T. (3). 25. maja Trbovlje (4) . 8. junija Krčevina p. M. (5). 29. junija Trbovlje (6). 15. junija Griže pri Celju (7). 22. junija Slov. gradeč (8). 29. junija Brežice (9). 13. julija Griže (10). 6. julija Slov. gradeč (11). 27. julija Skale (12). 20. julija Šoštanj (13). 20. julija Skale (14). 20. julija Velenje (15). 20. julija Št. Janž na V. g. (16). 17. avgusta Griže pri Celju (17). 23. avgusta Slov. gradeč (18). 31. avgusta Gornji grad (19). 7. septembra Skale (20). 8. septembra Brežice (21). 21. septembra Maribor (22). 28. septembra Velenje (23). 28. septembra Sv. Martin p. V. (24). 4. oktobra Maribor (25). 5; oktobra Ptuj (26). 19. oktobra Trbovlje (27). 26. oktobra Št. Jurij ob j. žel. (28). 16. novembra Št. Ilj p. T. (29). Na Koroškem: 8. junija Črna (1). 28. septembra Črna (2). 19. oktobra Črna (3). 30. novembra Črna (4). Na Primorskem: 25. maja Trst (1). (L. 191«.) Na Kranjskem: 7. januarja Litija (1). 18. januarja Tržič (2). 11. januarja Šturje (3). 2. februarja Gorje (4). 18. januarja Sava (5). 18. januarja Predoslje (6). 15. februarja Litija (7). 1. februarja Idrija (8). 22. februarja Vrhnika (9). 25. januarja Selo-Moste (10). 1. marca Šmartno pri Kranju (11). 1. marca Medvode (12). 8. marca Št. Vid nad Ljubljano (13). 19. marca Sava-Jesenice (14). 22. marca Št. Jakob ob Savi (15). 29. marca Kropa (16). 19. aprila Boh. Bistrica (17). 7. aprila predilnica, Ljubljana (18). 26. aprila Šturje (19). 3. maja Gorje (20). 6. maja Tobačna tov., Ljubljana (21). 10. maja Vrhnika (22). 1. junija Radeče (23). 24. maja Sava-Jesenice (24). 7. junija Boh. Bistrica (25). 7. junija Podbrd (26). 7. junija pazniki pris. del. (27). 7. junija Vič (28). 21. junija Radeče (29). 12. julija Vevče (30). 26. julija Tržič (31). 14. marca Tržič (32). 21. marca Sava-Jesenice (33). 21. marca Vič (34). Na štajerskem: 4. januarja Gornji grad (1). 6. januarja Skale (2). 6. januarja Šoštanj (3). 11. januarja Ruše (4). 11. januarja Št. Pavel p. P. (5). 18. januarja Trbovlje (6). 18. januarja Velenje (7). 25. januarja Velenje (8). I. februarja Št. Ilj p. T. (9). 8. marca Ptuj (10). 8. marca Maribor (11). 15. marca Trbovlje (12). 15. marca Celje (13). 25. marca Št. Janž n. V. g. (14). 19. aprila Griže pri Celju (15). 4. aprila Maribor (16). 19. aprila Velenje (17). 19. aprila Sv. Anton v Slov. gor. (18). 26. aprila Krčevina (19). 10. maja Laški trg (20). 10. maja Cirkovce (21). 17. maja Trbovlje (22). 17. maja Ptuj (23). 21. maja Kapfenbei-g (24). 21. maja Fram (25). 17. maja Slovenji gradeč (26). .21 .maja Gornja Polskava (27). 24. maja Te h ar ji p. Štore (28). 24. maja Šoštanj (29). 7. junija Slov. Bistrica (30). 14. junija Gornja Polskava (31). 14. junija Fram (32). 31. junija Celje (33). 21. junija Velenje (34). 5. julija Slovenji gradeč (35). 28. junija Maribor (36). 29. junija Št. Jurij ob Ščavnici (37). 28. junija Cirkovce (38). 29. junija Loče (39). 12. julija Slov. Bistrica (40). 19. julija Št. Lovrenc na Dr. p. (41). 25. julija Studenice (42). 21. februarja Trbovlje občni zbor (43). Na Koroškem: 8. febimarja Črna (1).. 8. marca Črna (2). 13. aprila Prevalje (3). 24. maja Možica (4). Na Primorskem: 15. marca Skedenj S. (1). 15. marca Trst (2). 15. marca Ljublj. 17. marca Trst (4). Pisarna je lansko leto rešila 4357 dopisov. Letos pa znese število vlog 632. Načelstvo. Načelstvo' je imelo v pretečeni poslovni dobi sledeče seje: Leta 1913.: Sklepov 14. maja..............................4 21. maja..............................6 4. junija............................5 II. junija............................3 25. junija............................9 10. septembra.........................5 15. oktobra...........................9 24. novembra..........................7 1. decembra..........................5 9. decembra ....... 17. decembra ...................... Leta 1914.: 7. januarja....................... 14. januarja....................... 28. januarja....................... 11. januarja ..................... 2. marca.......................... 9 marca.......................... 1. aprila......................... 15. aprila......................... 29. aprila......................... 25. junija......................... 23. julija......................... 30. julija......................... 5. avgusta . .................... 11. avgusta........................ 19. avgusta........................ 16. septembra...................... 14. oktobra........................ 12. novembra..................... 10. decembra....................... Lela 1915.: 7. januarja....................... 11. februarja...................... 26. marca.......................... (30. aprila in 2. maja). Lanska bilanca. (Poroča blagajničarka Poldka Dolenec.) Tudi pri blagajni J. S. Z. se čuti vojska, čeprav lahko z veseljem nagla-šam, da je letošnja bilanca ugodna in da je s tem v prvi vrsti pokazala J. S. Z. svojo življenjsko moč. Koncem leta 1914. je poslovala 50 skupin z 1287 plačujočimi člani. To dokazuje, kako zelo so naši člani vpoklicani med vojake. Nimamo sicer natančnih podatkov, ker se niso povsod javili, ampak sodim, da je izšlo iz naše organizacije okroglo 1000 bojevnikov. Drugi člani so začasno prenehali e plačevanjem, deloma vsled vedno rastoče draginje, deloma tudi vsled pomanjkanja dela. Leta 1914. je bilo dohodkov 31.913 kron 92 vin. proti 35. 730 K 83 vin., torej za otkroelo 4000 K. Natančno 3817 K manj kot leta 1913. Narasla je predvsem bolniška podpora za okroglo 4000 kron in redno brezposelna podpora za 1100 K tako, da srno letos izplačali 26.048 K 70 vin. proti 23.142 K 22 vin. za 2906 K več kot lansko leto, kljub temu, da smo lani izplačali 2000 K izvan-redne brezposelne podpore ob stavki delavstva pri Devici Mariji v Polju takrat, ko je bila beda najhujša. Iz teh številk dobite jasno potrdi- lo, kako je bil primoran odbor skrčiti za sedanji čas brezposelno podporo. V prvem navalu po mobilizaciji bi bili v par tednih izdali najmanj polovico premoženja. Za obilne potrebe delavstva po vojski, bi ničesar ne ostalo. Delavska organizacija pa le tista kaj velja, ki obilo denarja ima. Sicer se je prvi strah in ž njimi zvezana brezposelnost kmalu omilila. Danes se javijo Zvezi le posamezni slučaji brezposelnosti, kjer skušamo pomagati z izvanredno podporo, kolikor je le mogoče. V računskem zaključku, mislim, da je vse jasno. Poudarjam, da so dosegle obresti naloženega denarja 1180 6 1 6 3 1 15 8 1 4 1 4 10 6 6 1 7 6 7 4 7 7 4 kron 62 vin. Od magistrata smo dobili povrnjenih 295 K 50 vin. za brezposelno podporo. Upravni stroški znašajo 3851 K 10 vin. leta 1914, proti 3081 K 99 vin. leta 1913. Tukaj moramo odšteti onih 500 kron, ki jih najdete med dohodki kot postavka Slov. štajei-skemu okrožju. Bila je to plača štajersikemu tajniku, ki je je izplačala Slov. Straža. Torej pridejo upravni stroški na naš račun samo 3351 K 01 vin. Natisniti so se morale letos nove članske knjižnice, zato se je ta postavka zvišala na 200 K. Za agitacijo in organizacijo smo izdali 623 K 98 vin. Semkaj spadajo predvsem številni shodi in predavanja. Prispevki za »Našo Moč« so žali-bog padli od 620 K 79 vin. v letu 1913 na 492 K 62 vin. 1. 1914. Izdali smo za »Našo Moč« 480 lv 42 vin. Tukaj, prosim, ne dajte se motiti od teh številk, ki se vsled knjigo vodstvenih pravil ne morejo glasiti drugače v rač. zaključku, ker račun za leto 1914. koncem decembra 1914 še ni bilo plačano. Od onih 480 K 42 vin. je bilo 380 Iv 42 vin. za leto 1913. in samo 100 K za leto 1914. V resnici nas je stala »Naša Moč« 1531 K 88 vin. Prejšnjih 100 K in še 1431 K 88 vin. navedeno med pasivo kot neplačani račun. Inventura. Dne 31. dec. 1914 smo imeli naloženih 28.092 K 90 vin. prirastek tekom leta je 2211 K 62 vin. Inventar se je zvišal za nekatere knjige in sicer je bilo treba kupiti nekatere zakonike. Pasiv 1711 Iv 27 vin. je bilo v prvih mesecih le 1915 plačana. Rezervni zaklad znaša 31. dec. 1914 31.028 Iv proti 29.701 K 66 vin. v letu 1913., torej je 'narastek celega premoženja 1326 K 34 vin. Končam s tem, da se zahvalim vsem, ki vidijo težavni posel blagajnika v posameznih skupinah. Predobro vem in sama čutim, kako je ta naloga huda. A prosim, povejte jim vsem, da v polni meri vpoštevamo in cenimo njih trudapolno delo in prosimo iskreno, da nikar ne odnehajo kljub vsem sitnostim. Naj jih malo poplača zavest, da opravljajo najvažnejše delo naše organizacije in da prinese njih trud najlepše sadove delavstvu za sedanji in posebno za prihodnji čas. (Odobravanje.) Predsednik: Prisrčna hvala poročevalki. Delala je pridno in požrtvovalno in je vodila tudi knjigovodstvo. Glavno tajništvo. (Poroča glavni tajnik dr. J a -k o b Mohori č.) O delovanju v prvem poslovnem letu ne mislim poročati, ker je tozadevno poročilo bilo itak objavljeno v »Naši Moči« 13. marca 1914. V zadnjem poslovnem letu smo ravno začeli z živahnim organizatoričnim in agitatoričnim delom, z delavskimi tečaji in shodi, ko nas je zadela svetovna vojska, in so nam naše pridne člane in sotrudnike poklicali pod zastavo. Kako so se naši vrli slovenski fantje, med njimi častno tudi naši delavci, junaško izkali na bojiščih, pišejo dovolj različni listi. Toda slovenski narod se ni izkazal samo z junaštvom na bojiščih, ampak tudi z možatim ponašanjem žrtev doma. Kako možato so prenašale slovenske matere, očetje, bratje in sestre, ko so jim pobirali drage svojce pod zastave, ‘kako junaško so prenašali novice o smrti, ranah in boleznih svojih dragih. O tem časopisje ni toliko govorilo, vendar je tudi to junaštvo, ki dela čast našim ljudem. Posebno častni del žrtev pa ima v tej vojski naše delavstvo. Naši delavci niso prenašali samo teh žrtev, ampak trpe tudi vsled neznosne draginje, ki boljše situiranim stanovom samo malce prikrajša razkošje, skromno plačanim delavcem pa gre na življenje. Brez najmanjše Žale besedice prenaša delavstvo žrtve, o katerih ve, da so nujna posledica vojske in da so jih povzročili sovražniki naše domovine, britko ga pa zadenejo žrtve, ki niso z vojsko v nujni zvezi, ki so jih povzročili naši postranski sovražniki, ki so ali izrabili izredni vojskni položaj ali pa izrednim razmeram niso kos. Delavstvo razume resne čase in tudi vsled teh nepotrebnih žrtev ne zabavlja, vendar si hoče to zapomniti kot potreben in koristen nauk za bodočnost. Vojska ni samo preizkušnja, v kateri se je življenjska moč in zvestoba našega naroda izkazala kot zlato, ampak je tudi sijajna šola za bodočnost. Slovensko delavstvo bo povzelo iz te šole zlasti sledeče nauke: Izkazalo se je, da smo pomen urad-ništva podcenjevali. Delavstvo se je borilo za demokratizacijo ustave in jo je tudi doseglo. Po miru, ko bomo delili sadove, ki jih služimo z možatimi žrtvami tekom vojske, bo delavstvo, ki je sedaj tako sijajno izkazalo, da ni ničmanj zanesljiv steber države kot drugi stanovi, se bo delavstvo borilo za to, da se študij na visokih šolah in začetna ui‘adniška služba uredi tako, da bodo tudi višja in odgovornejša uradniška mesta lažje dostopna za nadarjene delavske stanove. Samopomoč v preskrbi z živili in drugimi življenskimi potrebščinami je v teh časih dobilo sijajno izpričevalo. Ljubljanski tovariši in tovarišice dobro vedo, kako pomoč jim v teh težkih časih nudi, Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo. Konsumne zadruge bomo po vojski ustanovili povsod, kjer so dani pogoji za njih obstoj in uspešno delovanje. Draginja bo trpela tudi po vojski. Po narodno gospodarskih izkušnjah in načelih je skoraj bolj verojetno, da bo šla naprej kakor nazaj. Ob draginji ima delavstvo vedno težke čase in hude boje, v katerih si mora priboriti povišanja cen za živila primerno povišanje plač. Takrat bo delavstvo krvavo potrebovalo močne strokovne organizacije. Skrbimo za to, da našo Zvezo med vojsko neoslabljeno ohranimo, da bo-moi lahko, ko se vrnejo naši tovariši zmagoviti z bojišč, šli ž istim uspehom v boj za delavske pravice. Dela\4stvo možato prenaša vse žrtve vojske, ker. je trdno prepričano, da bo po vojski v pomlajeni Avstriji živelo novo, boljše življenje. Nadzorstvo. (Poroča Vinko Zabukovec.) Od zadnjega občnega zbora je ime- lo nadzorstvo 4 seje in eno revizijo. V sejah so se obravnavali načelstveni sklepi, pregledovale prijave in stavili nasveti. Posebno paznost je bilo treba obračati glede na izplačevanje podpor, da se ne oškoduje centrala in ravno tako tudi ne član ali članica, ki je v resnici potreben podpore. Še bolj kakor pri sejali so se večkrat po posameznih ali dveh članih nadzorstva pregledovale knjige in ročna blagajna. Poudarjati je treba, da načelstvo zelo vestno gleda, da se ne delijo po krivici podpore posebno pri izrednih. Omeniti je, da pri pregledovanju knjig m ročne blagajne se je našlo- v redu. Skupine naj pošiljajo' pravočasno obračune in denar, prijave in vse druge spise. Ako bi se tudi v tem oziru skupine nekoliko pobrigale, bi bilo nekoliko lažje poslovanje. Nekatere skupine so seveda izvzete, ker delajo popolnoma po navodilih pisarne. Predsednik: Nadzorstvo je pridno vršilo svojo dolžnost. Zasluži, pohvalo. Naj bi tudi vsi nadzorovale! naših skupin in plačilnic tako vestno izvrševali svojo dolžnost. Sklepanje o poročilih načelstva in nadzorstva. Predsednik: S tem so poročila načelstva in nadzorstva končana. Z že naznanjenim predlogom predlagam: I.) Letno poročilo načelstva J. S. Z. za leto 1913. objavljeno v smislu § 22., odstavek II. naših pravil v »Naši Moči« 13. marca 1914 se v polnem obsegu odobri. II.) Poročila a) predsedstva, blagajne, glavnega tajništva in nadzorstva se odobre. Otvarjam glavno razpravo. Želi kdo govoriti? Nihče. Otvarjam podrobno razpravo. Želi kdo govoriti? Ne. Predsednik odredi glasovanje. Predloga se soglasno odobrita. Tekstilni] odsek. (Poroča načelnik tekstilnega o d s e k a Vinko Zabukovec.) . -Dne 4. maja 1913 smo bili zastopniki in zastopnice pri skupnem posvetovanju, kako moramo vzajemno postopati za. delavstvo organizirano v J. S. Z. iz tekstilne industrije. Takrat ste tudi izvolili izvršilni odbor in ste dali precej obširnih nalog za izvršitev. Izvršilni odbor skupno z načelstvom J- S. Z. je takoj pričel poslovati m vlagati peticije na razne zakonoda-jalne zavode in posredovati med delavstvom in delodajalci. Seveda, ko smo potrebovali raznih informacij, pa ni bilo zaupnikov, s katerimi bi mogli zaupno si dopisovati po razna navodila, kako obstojajo razmere v tej ali oni tovarni. Delo je bilo težko in skoraj nemogoče brez zaupništva. Opozarjali smo skupine in posameznike, da naj se pobrigajo za stvar, katera boi njim v korist, pa le malo kdaj smo dobili odgovor, ako se je nam pa odgovorilo, pa po taki osebi, ki ni bila popolnoma znana izvršilnemu odboru. Tekstilni odsek, oziroma izvršilni odbor je imel 5 sej, večkrat so bile pa seje skupno s skupino ljubljanske predilnice, pri katerih je bil neka.terikr.at navzoč tudi zastopnik načelstva. Kavno pa, ko je imel izvršilni odbor v teku najvažnejše stvari, kakor, delati na to, da bi delavstvo dobilo draginj sko doklado, da bi se po tovarnah gledalo bolj na higijeno delavstva in da bi se po tovarnah ne šikaniralo tako delavstvo, je pa prišel ravno na izvršilni odbor največji in najhujši udarec, da se je ustavil obrat v ljubljanski predilnici. Tovarna, se je ustavila, delavstvo je bilo postavljeno na cesto, i»-vršilni odbor se je razšel, ker ni bilo več tistih delavk in delavcev tukaj. Imel sem pa še vedno upanje na na-daljno poslovanje, ko bi bili zaupniki, pa tudi na te sem zastonj čakal, no in s tem je šel še zadnji up po vodi. Toliko imam za poročati o tekstilnem odseku. Upam pa, da ko se zopet obnovijo normalne razmere v državi, da bo tudi imenovani odsek delal, delal krepko naprej. Za to delo je potrebno že danes zbirati gradivo in delati načrte, se posvetovati, kako začeti, da bo več in bolj koristno za delavstvo. Priporočam organizirajte se, trdno sklenimo verigo organizacije skupaj od tovarne do tovarne, od delavnice do delavnice, da bo delo, ki čaka po vojski, lažje in sigurnejše. Še enkrat, vsi krepko na delo! Predsednik: Po> vojski dela čez glavo na. vseh koncih in krajih, to dokazuje tudi to poročilo. Nekai besedi tudi raz to mesto o udarcu, ki je britko zadel J. S. Z., ko je prenehala ljubljanska predilnica. Delavstvo v tej tvorni-ci je bilo tisto, ki je prvo dvignilo slovensko krščansko socialno delavsko zastavo. Na Šmarno goro, bilo je to leta 1894., je delavstvo poromalo in ob tem romanju se je, ki ga je vodil dr. Krek, ustanovila slovenska krščanskosocialna delavska, organizacija. Ostalo je ljubljansko predilniško delavstvo zvesto slovenski krščansko-socialni delavski zastavi do konca. Ne vem, če je bilo med delavstvom toliko takih, ki bi ne bili naši, da bi jih preštel na prste ene roke. Bilo je to delavstvo tudi prvo, ki je po ustanovitvi J. S. Z. zapustilo svoje močno in bogato in dobro delujoče strokovno društvo in so člani tega društva pristopili J. S. Z. in tako ojačili njene sile. Povest ljubljanske predilnice nam pa tudi kaže sliko modernih kartelov. Naj bi obstajala še prejšna samostojna družba, še danes bi se vrtela vretena v nekdanji ljubljanski predilnici. Hujše kot vojska, tepejo moderni karteli delavstvo^; žalostni konec ljubljanske predilnice nam to dokazuje. Delavci! Delavke! Bolj kot kdajkoli je Vam v časih kartelov potrebna organizacija. Najboljše seveda bi pa bilo, da bi kartele država prevzela! Rudarski odsek. Tovariš Supan poroča: Komaj smo pričeli delovati, ko smo izgubili poročevalca centrale našega odseka dr. Mirko ta Božiča, ki se je za rudarske zadeve živo zanimal. Mi smo delali z vsemi silami na to, da razširimo J. S. Z. med rudarji. Udeležili smo se tudi volitev v rudarsko nezgodno zavarovalnico, ker smo hoteli dokazati, da delajo tudi člani J. S. Z. v naših rudnikih. Po vojski se tudi med slovenskimi rudarji nadaljuje naša akcija. Železničarski odsek. (Poroča Miha Moškerc.) Pooblaščen po železničarskem odseku mi je podati tole poročilo: Slovenski krščansko-socialni železničarji so bili, kakor znano, organizirani v Prometni Zvezi. Razmere v Premetni Zvezi so pa postale take, da je vodstvo krščanskih nemških strokovnih društev ustanovilo lastno od Prometne Zveze neodvisno strokovno organizacijo. Načelstvo J. S. Z. je, ko je nastal v Prometni Zvezi razdor, sklenilo, da prične tudi železničarje združevati v J. S. Z. in da naj prinaša tudi »Naša Moč« poseben železničarski oddelek. Članom železničarjem je načelstvo izdelalo poseben poslovnik, ker se strokovne težnje železničarjev v marsikaterem oziru razločujejo od teženj drugih delavskih strok. Prosim, naj se naknadno tudi poslovnik železničarskega odseka odobri. Kar tiče akcije med slovenskimi kršč. - socialnimi železničarji, smo bili z uspehi zadovoljni. Vojska je seveda tudi našo akcijo med železničarji omejila, a po vojski, to obetamo in prisegamo danes na IV. našem glavnem rednem občnem zboru, vrgli bomo vse svoje sile in moči, da združimo v okrilju J. S. Z. slovenske krščansko misleče železničarje. V imenu načelstva J. S. Z. in današnjega zbora pozivam vse poslance naše stranke in našo javnost: časopisje vseslovenske ljudske stranke, naj nas podpira v tem našem delul {Štajersko okrožje. O delovanju štajerskega okrožja je poročal urednik Že bot. Tudi on je tožil, da so številni vpoklici članov pod zastave na razvoj in usnešno življenje organizacije neugodno vplivali. Mlajše skupine in plačilnice, v katerih združevalna ideja še ni prešla v kri in meso, so skoroda ustavile njih obratovanje, posebno tam, kjer je moral i voditelj pustiti dom, ter iti med bojni grom. Okrožje šteje 19 skupin in plačilnic. Vodstvo je priredilo v poroče-valnem letu 43 shodov, torej več, kakor pa tovariši okrog središča — v Ljubljani. Priporočal je, da se J. S. Z. zavzame posebno za viničarje, ki tvorijo po nekaterih krajih slovenskega Šta-jerja skoraj večino prebivalstva, so pa veliki reveži, katerim je pomoč nujno potrebna. So večinoma izkoriščani sužnji bogatinov-meščanov in očetje številnih družin. Pa tudi za kmetijske posle se bo treba bolj zavzeti, da se prepreči ali vsaj kolikor mogoče omeji poguben beg v tujino. Čeravno se v pričo sedaj nega položaja ne more misliti na obsežno in bogve kako uspešno agitacijo, vendar ne ostanimo prekrižanih rok. Naši junaki z ognjem in železom pred zunanjim sovragom, tako se postavimo mi tukaj na domači grudi z mečem uma, da združimo v J. S. Z. naš delavski stan. — Nadalje želi poročevalec, da bi obstojal med skupinami in plačilnicami živahnejši stik, ki ga skoroda pogrešamo. Dogodeva se, da se preseli delavec - član iz kraja in skupine v drug kraj, v področje druge skupine. Tu se ga zbriše, a tam se nilc-do ne briga zanj in izgubljen je za nas. Vodstva skupin in plačilnic si bi morala o takih izpremembah točno poročati; ako pa ni znano, če je v kraju, kjer se odpotujoči naseli, že kaka skupina J. S. Z., pa se obvesti nemudoma centrala. Ako se vse po tem načrtu vrši, ne bo lahko mogoče ,da postanejo številni slovenski krščanski očetje in fantje po zgornještajerskih rudnikih in fužinah osamljeni in brez stika s tovariši v domovini. Prosi, da načelstvo J. S. Z. o tem razmišlja in poirc ukrene, okrožno vodstvo mu bo stalo vedno in zvesto ob strani. Zborovalci so poročevalca nagradili s splošnim priznanjem. Sklepanje o poročilih okrožij in strokovnih odsekov. Predsednik: Predlagam: I. Poročila okrožij in strokovnih odsekov se odobre. II.) Odobri se noslovnik, ki ga je sestavilo načelstvo železničarskemu od-scklla III.) Štajersko okrožje napravi poslovnik namenjen viničarjem, o katerem naj sklepa načelstvo J. S. Z. končno veljavno sporazumno s štajerskim okrožjem. Predlogi obveljajo soglasno. Predlogi skupin. Predsednik podeli besedo glavnemu tajniku dr. Jakobu Mohoriču, da poroča o predlogih, to je točka f) sporeda današnjega občnega zbora. Poročevalec izvaja: Skupina Cirkovce je pisala načelstvu J. S. Z.: 1. Skupina prosi, naj bi se skrajšala čakalna doba, in ne, kakor sedaj, da se šele po šestih mesecih, odkar je pristopil član k J. S. Z., se dobi bolniška podpora; in veliko jih je, ki se ponesrečijo ali zbolijo že v dveh ali treh mesecih, ki tedaj ne more plačevati prispevkov. 2. Skupina prosi, naj bi se podaljšala bolniška podpora, ker, ako je eden več bolan kakor 7 tednov, mu ni mogoče plačevati tedenskih prispevkov, ako ne dobi več podpore od J. S. Z. v Ljubljani. Drugi dopis izvaja: Gornjigrad, predlaga, da bi se razmotrivalo pri občnem zboru, ko bi bilo mogoče zboljšati bolniško podpo- ro, ker so narasle tako visoko življenjske razmere. Načelstvo se je pečalo s predlogi in je sklenilo, naj glavni občni zbor predloge odkloni, ker zdaj v vojski ne kaže ničesar izpreminjati. Žebot. Se pridružim v imenu štajerskih skupin, da se za sedaj predloga odklonita. Predsednik. Naš finančni temelj ne prenese nobenih izprememb glede na izboljšanje podpor. Če se kaka podpora poviša, se morajo zvišati tudi prispevki. Pri glasovanju se predlogi odklonijo. Poslanec Jožef Gostinčar. je poudarjal, da je potreba pred vsem delovati na edinost in stanovsko zavest delavstva. Podpore pridejo v poštev šele v drugi vrsti. Priporočal je za sedanji vojni čas največjo previdnost pri društvenem delovanju. Pride čas, ko bomo zopet lahko prosto dihali, tedaj bo mogoče marsikaj pojasniti, kar sedaj ni mogoče. Prav bi bilo, naj bi skupine naznanile prej bolezni. Izprememba poslovnika. Predsednik: Izvajanja poslanca Gostinčarja so merila na to, naj bi skupine prej javile bolezni centrali in naj bi tudi Člani sami prej javili bolezen skupinam, oziroma plačilnicam, kakor to določa poslovnik, ki predpisuje, naj se bolnik oglasi najkasneje do 11. dne, odkar je zbolel. Nasvet poslanca Gostinčarja smatram za predlog. Ker pa predlog ni bil naznanjen občnemu zboru na sporedu, se more razpravljati o njem le, če temu pritrdi načelstvo, prekinem občni zbor in sklicujem sejo načelstva, da zavzame stališče o predlogu. Po kratki seji načelstva se občni zbor zopet otvori. V imenu načelstva se po razpravi, ki se jo je udeležil zastopnik Mrak, sklene: Poslovni red pod zaglavjem Podporni red. I. Bolniška podpora; II. odstavek, se izpremeni takole: (8 vrsta na strani 19. nove članske knjižice) 3. stavek tega odstavka se naj glasi v bodoče: Bolnik se mora oglasiti najkasneje do 5. dne, odkar je zbolel, pri svoji pla-čilnici ali skupini, če ni nobene, naravnost pri Zvezi. 4. stavek tega odstavka naj se v bodoče glasi tako-le: Skupina, plačilnica ali zaupnik pa naznani zahtevo načelstva vsal tekom li dni, ko se naznani bolezen. Predsednik uvede nato volitve, ki se vzklikoma izvedejo tako-le: Volitve. so izpadle tako-le: NAČELSTVO: Predsednik: dr. Jakob Mohorič, I. podpredsednik: Miha Moškerc, II. podpredsednik: Žnidaršič Anton, III. podpredsednica: Botter Karolina, Zapisnikar: Krische Franc, namestnica: Brate Ivanka, blagajnik: Dolenc Poldka. Odborniki in odbornice: Bleje Mici, Cenčič Viktor, Golmajer Jakob, Gostinčar Jožef, Jež Frančišek, Kremžar Urška, Podboj Francka, Bemc Bog umil, Bojc Mici, Butar Josip, Šmid Jvan, Trtinek Franc . Namestniki: Eržen, Herfort, Kosec, Palovec, Urbar, Vrančič, Štefe, Zabukovec. Nadzorstvo: L. Klun, dr. Logar, Bemec Francka, Sušnik, Vider Pavl; Novoizvoljeni načelnik J. S. Z. dr. Jakob Mohorič. se po izvedenih volitvah zahvali za zaupanje in nadaljuje: Tudi pri naših volitvah se kažejo vojne razmere. Mesto zasluženega dolgoletnega načelnika J. S. Z. deželnega odbornika dr. Ivana Zajca, ki je moral tudi odriniti v vojno službo, ste izvolili mene najmlajšega odbornika na najodgovornejše mesto. Isto razmerje, kot v vojski, kjer se ramo ob rami bore 181etni mladeniči z izkušenimi zrelimi možmi. O programu mi ni treba več govoriti, ker sem o naših bodočih nalogah govoril pri tajniškem poročilu. Zaenkrat bomo morali seveda posvečati glavno skrb domovini in se v strokovni organizaciji omejiti na to, da jo ohranimo krepko in zdravo, da bo kos mnogim težkim nalogam, ki jo čakajo poi vojski. Tedaj pa bomo šli brez razlike starosti in stroke čvrsto in pogumno in zavestno na delo in Bog nam bo dal blagoslova pri delu za pravično stvar! Zaključujem IV. glavni redni občni zbor. Našim skupinam in plačilnicam. Izvršujoč sklep načelstva v seji dne 2. majnika 1915 in sklep občnega zbora J. S. Z. dne 2. majnika 1915 naznanjamo, da smo poslali vsem našim skupinam in plačilnicam toliko izvodov »Naše Moči«, kolikor članov štejejo. Shodov predpisanih po pravilih po glavnem občnem zboru pač vsled vojske ne bo mogoče povsod prirediti. Skrbi naj se zato, da »Našo Moč« vsi člani in članice dobe in naj se opozore še posebej na po ro čilo o našem g 1 a v n em rednem občnem zboru. Če dobi kaka organiza* cija več Izvodov lista, kolikor šteje članov, naj jih da takim, o katerih je upati,da pristopijo J. S. Z. Glejte tudi, da pridobivate J. S. Z. novih članovi Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, dne 2. majnika 1915. Načelnik: Dr. Jakob Mohorič. Vojni dogodki od 27. aprila do 3. maja 1915. Severno bojišče. Na celi severni fronti se je začelo živahno gibanje naših in nemških čet, ki so mnogokod prešle k ofenzivi in dosegle znatne uspehe. Vzhodno od prelaza Užok so naši 25. aprila osvojili rusko opirali-šče jugovzhodno od Koziove, 1. maja pa močno rusko opirališče vzhodno od višine Ostry. Tudi na južnem Poljskem so naše čete vrgle Ruse iz njihovih prednjih postojank. Ujetih je 21.000 Rusov. Na nemško-ruski fronti se razvijajo! važni dogodki, zlasti na severno-zapadnem delu. Nemci zmagovito prodirajo in so se čez Šavli in Mitavo jeli bližati Rigi. Tudi severnovzhodno od Suvalkija so Nemci osvojili ruske strelske jarke v dolžini 20 km. Naši kakor Nemci so zopet ujeli veliko Rusov. Na zapadnem bojišču se Angleži in Francozi zastonj trudijo, da bi iztrgali Nemcem pri Ypresu pridobljeno ozemlje. Kako važna je bila. ta nemška pridobitev, kaže dejstvo, da Nemci sedaj že obstreljujejo važno, utrjeno francosko pristanišče Diinkirchen. — Severno od Le Mesnila v Champagni so Nemci vzeli francoske strelske jarke v dolžini enega kilometra in 300 m v globino. — V Argonih so Nemci napredovali pri Le Four de Pariš. Južnovzhod-no od Verduna so Nemci osvojili na višinah Moze več metrov ozemlja. V tem odseku so Nemci v zadnjih bojih ujeli nad 4000 Francozov. — Nemški letalci so minoli teden razen drugega obiskali tudi zopet angleško obal in bombardirali več krajev. V Severnem morju ter v angleških ui irskih vodah so nemški podmorski čolni neprestano na delu ter so zopet potopili več sovražnih trgovskih parnikov. ^ .. Južno bojišče. Neznatni obmejni boji; pri Trebinju v Hercegovini je naša artiljerija razbila črnogorske oddelke, ki so si upali predaleč. V Jonskem morju je dne 27. aprila avstro - ogrski podmorski čoln št. 5 južno od rrta Santa Maria di Leuca z dvema torpedoma potopil veliko francosko oklepno križarico »Leon Gam-betta