Gospodarske stvari. Kako kravi in teletu prvi čas po porodu in mej sesanjem streči do odstavljenja. Krava ia tele, zlasti prva, sta prvi fas po telitvi marsikaterim bolezaim izpostavljeaa ; kajti pri kravi velja sedaj, da si zopet opomore, ker je več ali meaje vselej oalabljeua. Do poroda so razai soki ia redilae snovi stekale se k porodaim orgaaom, da je oudi zaprti mladič mogel živeti in rasti. Sedaj po poroda pa to aaeakrat preaeha. Redilae aaovi ae dohajajo več k materaioi, ampak ao aaeakrat aapoteae k vimeau, da ondi mleko aarejajo, katero je sedaj mladiču potrebao, dokler toliko ae vzraste, da je sposobea za drugo ia sicer za trdo krmo. Vrhu tega so brejej kravi porodai orgaai se močao razširili ia zlaati pri telitvi se raztegaili. Po porodu se zopet skrčijo, da zadobijo avojo prejšajo aaturao lego ia podobo nazaj, Jedaako vršijo ae pri porojeaem teletu maraikatere premembe: iz materaega teleaa priaese aa avet v i revili razne tvarine, katerib. ae mora liitrej ko mogoče izaebiti, da zdravo raste aaprej. Takšue tvariae so: žolc, zleza, črevji soki. telečja smola imeaovaai. Teh tvaria se niora tele očistiti. Dalje mora teletu popek, skoz kateri je poprej kri od aiatere aa tele prebajala ia tadi bcanje telečje v bcavaik odtekalo, ae zapreti ia zaceliti. Ni čudo tedaj. ako se kmalu p>> porodu prikažejo marsikatere bolozai, zlasti, če so ae aže poprej pouzročile, ko je krava še breja bodila. Zato je treba tukaj posebao paziti, da se takaaiia bolezaim za časa v okoai prihaja ia dda aa to, da se kravi nareja maogo ia dobrega mleka in tako ailadio vrašča v krepko ia zdravo plemeasko žival. Najbolji pomoček tukaj pa je prava postrežba kravi hitro po telitvi. Prvih deaet do štiraajst dnij po telitvi naj krava kolikor aajbolj mogoče pri malcra živi. Star pregovor pravi: plomenaka žival bodi štirnajst daij pred porodom ia štiraajst dnij za porodom pri alami t j pičlo krmijeaa. Zato kaže uže pred telitvijo kakib. .štiraajst daij kravi pičlo, malo polagati, da je tako aa vse pripravljeaa, kar bi jo utegnilo vsled poroda zadeti. Navadao pa delajo ravao aarobe Ko so aekaj časa slabo stregli brejej kravi, začnejo aaenkrat proti telitvi močao polagati, da bi zamujeno popravili iii poiizročili, da bi krava veliko dojila. Nasledki temu so pa rado: telečja in pa mlečaa mrzlica, vnetje materaice ia vimcna, da aiaraikatera žival pogiae ali ae tako pokvari, da ai ne za nilcko pa ne za pleaie. Teletu ae puati prvo mleko od krave, ki jc rumeakaato, gosto ia žarko ia se aploh mlezva imenuje. Iina v sebi to lastaoat, da aapravi teletu meliko čiš.-eaje, da odpravi iz črevea telečjo smolo ia zabraui torej, da ta v živali vreti ali gajiti ne začae. Da tedaj mlado tele prav vzrejamo, privoščiti mu moramo prve atiri tedae mleko od aiatere. V to avrbo puščaaio tele k kravi, da aaaio sesa, ali pa je z mlekom aapajamo iz posode, latvice ali vedrice. V prvem slučaji dajeaio teleta aa prosto, da zakaja k materi ia aesa kolikor hoče. To je ae vŁ precej lehka reč, pa ima to sitaobo, da ai reda: kajti eakrat ae tele preveč nasesa ia pogreša potem dalje časa hraao ia pijaro, dragic pa zopet aič ae aesa ia mleko potem kravo tiaei, ako je do čista ae izaaolzemo. V drugem slučaji pa tele blizu matere za vrvico privežejo ia ob določeaih urali sesat spustijo. Sprva puačajo tele po šestkrat aa daa k materi aesat, v drugem ia tretjem tedau aamo po štirikrat ia štrtem samo trikrat. Zaostalo aileko ae čiato pomolze ali podoji. Tukaj je ae ve pravi red, veadar dela ia truda je veliko. Zato svetujejo drugi, naj teleta namolzeao mleko ia latvice pijejo. Pri tera ravaaaji apravijo tele hitro, ko je od krave bilo do čiata oblizaao, proč od njer najbolje v drug blev, da ne pride več z materjo v dotiko ia se popolaem odstavi. Mleko aadojeao ae vlije v latvico Strežaj pokaže teletu prat iz mleka, tele misli da je prst kravji seaek ia začae aesati ter kmalu okusi mleko ia se tako precej navadi piti. Vsaki tedea ae daje na ta aačia teletu popiti prvi tedea dva do tri litre aa dea in poteai vsaki tedea do štrtega edea liter več. (Koaec priliodajič.) Gruške povrtnice. III. Te so žlalitae gruševe sorte, ki veeidel le v zavetnih logah. v krepki, globokoprstni ia obdelaai zemlji prospevajo ia se v viaoka pa tudi pritličaa debla vzrediti dajo. So večidel gruake aamizaice prve vrste. 1. Gruška Bergamaščaaka. (Wiaterbergamotte.) Ima okoli 30 razaih imea. Sad je debel, podolgovat, zelea. Meso je topljivo, zelo oknsao in dišavao. Trgati ae ae ame raao. Trpi do decembra ia jaauarja. Je izvratea zimaki sad prve vrate. Drevo raate piramidi podobao, je rodovitao, doseže aredajo velikost, zabteva pa dobro ia obdelaao zemljo ia zavetao stališče, drugače postaja aad marogaat ia okamael. 2. Gruška žolta Rimljanka. (Rbaiisctie Wiaterbirae.) Razloeuje ae od prejaaje zeleae le po žoltem in debelejšem aadu. Trpi do decembra ia jaauarja. Je izvrataa aamizaa gruška, ki je od zeleae bolj obrajtaaa. 3. Gruška prižaata diajka. (IVIeloaenbirae) Razloiaje ae od zeleae po žoltib prižah. ki se po dolgem aada ia po perji vlečejo. Sad je prežlahtaega okuaa ia dobrote, kakoršae je prejšnja aorta, trpi do aovega leta. Izvrstao pritlii-ao ae viaoko drevo. Drevo ae vzraate preveč viaoko ia je, če vae v aadji, prava krasota aa vrtu. 4. Gružka zeleaa masleaka. (Wiaterbutterbirae.) Ima celo kopo razaih imea. Razloeuje se od zeleae Bergamaščaake po belkaato-zeleaem sadu, ki pa ni ravao preveč diaavaega okusa. Ima razraščeae aarazea štrleče veje. Veadar pa je prav dobra zimska gruška z maslovitim mesom prve vrste. Trpi do decembra. Drevo je sredaje velikoati, obilao rodi ia je bolj za aadovajake, kakor pa aa polje primeraa. (Koaec prih.) Sejmi. 16. marcija: Zdole, 17. marcija: Holleuegg, Lemberg, Cmerek, Rečica, Terbovlje, Podčetrtek.