¦                                                                                                                                                       ¦
¦                                                                                                                                                       ¦
Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                       a ¦-..........................................................j
Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju. Po časopisih se Sirijo napačni pojmi o novoustanovljeni družbi, ki je pod tvrdko ,,Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju" spravila v obrat poprej Pirichovo, oz. dr. Ettin-gerjevo tovarno. Podjetje se slika kot židovsko, oziroma kot nemško, ki naj ogroža Ptuj v narodnostnem oziru. Podajamo vsled tega javnosti sledeča pojasnila : Tovarna za usnje na Bregu pri Ptuju je bila last g. Josipa Piricha. Že leta 1916 so je vknjižila za dr. Ettinger-ja, odvetnika na Dunaju, znanega organizatorja usnjarskega kartela, opcijska pravica in zakupna pogodba, glasom katere je bil ta upravičen tovarno vsak čas prevzeti. Po prevratu se je g. dr. Ettinger te pravice poslužil. (Mimogrede bodi omenjeno, da je g. dr. Ettinger priznan strokovnjak za narodno gospodarstvo, njegov sin je služil kot prostovoljec zdravnik v Srbski vojski in je pridobil tudi srbsko državljanstvo.) Na deželno vlado so bili vloženi mnogobrojni predlogi, da se naj razveljavi vknjižena pravica g. dr. Ettingerja. Tem predlogom se ni moglo ugoditi, ker je prisilna likvidacija imovine nemških Avstrijcev izključena. Za slovenske kroge v Ptuju je torej nastalo vprašanje, ali naj podjetje kratkomalo prepuste tujcem, ali pa ga skušajo nacionalizirati. Seveda so se odločili za poslednje. Ustanovila se je družba z omejeno zavezo. V tej družbi so razun dr. Ettinger-ja sami domačini, sicer | tudi dva domača Nemca, ki pa delujeta v j polnem sporazumu s slovenskimi družabniki za ohranitev podjetja v domačih rokah. G. Dr. Ettinger sam se dobro zaveda, da mora biti pri podjetju zastopana slovenska večina. V tovarni se izdelujejo poleg usnja že sedaj gamaše, torbice in sploh galanterijsko blago iz usnja. Poslednji obrat je pri nas nekaj popolnoma novega, ker še ne obstoji v naši državi tovarna za izdelovanje torbic in usnjenega galanterijskega blaga. Treba je bilo torej dobiti strokovnjake iz inozemstva. Z dovoljenjem vlade je prišlo 10 preddelav-oev inštruktorjev z Dunaja, ki ostanejo pri uas samo tako dolgo, da izobrazijo domače delavce. Ne gre se torej za nikako stalno aaselitev nemškega delavstva, nasprotno, podjetje je interesirano na tem, da se 5im preje izvežbajo domači slovenski delavci, ker so   ti tuji instruktoriji za podjetje
predrage moči. Podjetje se preosnuje v najkrajšem Času s pomočjo domačih bank v delniško društvo. Naše banke nam jamčijo za to, da ostane vodstvo delniške družbe v domačih rokah. A.ko hočemo ustvariti industrijo, se pa ne smemo obdati proti inozemstvu s kitajskim zidom. Navezani smo na inozemstvo tako glede strojev, kakor glede veš-čakov, ker nam oboje, kaaor zuano, primanjkuje. Želeti bi bilo, da se Slovenci zanimajo za industrijalizacijo naših pokrajin. Podani so vsi pogoji za razvoj industrije. Trudimo se, da dobimo električni tok iz Pale na progi Maribor—Ptuj—Varaždin. Čemu pa nam bo napeljava elektrike, ako ne ustanavljamo zajedno industrijskih podjetij in če vidimo v vsaki tovarni že navarnost za naš narodni obstoj, ako se poslužuje podjetje, Če tudi začasno, inozemskih strokovnjakov, ker domačih še ni na razpolago. Z zabavljanjem se pa industrija ne ustvari, treba je vstraj-nega dela. Inozemci nam le tedaj ne bodo iztrgali iz rok vodstva pri industriji, ako se vsi Slovenci brez razlike, strank združimo pri skupnem gospodarskem delu.
Sajenje tobaka v Sloveniji je dovolila vlada v Beogradu za prihodnje leto. V poštev pridejo le vinorodni kraji, ker je tobačna sadika baš tako občutljiva glede spomladanskega mraza kakor trta. Kjer uspeva trta, uspeva tudi tobačna sadika. V Sloveniji pridejo v poštev Dolenjsko, Bela krajina, vinorodni kraji Spodnje Štajerske in Prekmurje. Sajenje tobaka bo dovoljeno le tistim posestnikom, ki dobe za to dovoljenje od tobačne monopolne uprave. Prošnje je vlagati potom županstev, ki bodo dobile za to posebne tiskovine. Sajenje in gojitev tobačnih sadik se bo vršilo pod nadzorstvom finančnih uradnikov. V Sloveniji se bo gojila pred vsem tobačna sadika, ki daje tobak za pipo. V Srbiji, Bosni in Črnogori gojijo tobačne sadike, ki dajejo tobak, za cigarete. S sajenjem tobaka v Sloveniji se nam odpre nov vir dohodkov in odpomore tudi pomanjkanju tobaka za pipe.