Stran 107.
Novice.
—   Osebne vesti. Ministerijalni koncipist g dr. Makso Schescharg je imenovan podtajnikom v poljedelskem ministrstvu. — Poštni kontrolor v Ljubljani gosp. M. Kokalj je premeščen na Dunaj Na njegovo mesto pride iz Dunaja gosp I. Podgornik. — Premeščeni so: finančni nadkomisar gosp. dr. I Rupnik od okrajnega glavarstva v Logatcu k uradu za odmero pristojbin v Ljubljano, davčni oficial gosp. Karol Pire in Ljubljane v Logatec, finančni koncipist gosp. Emil Kandare od fiinančnega ravnateljstva v Ljubljani in finančni konceptni praktikant gosp. Aleksander Guželj od okrajnega glavarstva v Kočevju k davčni administraciji v Ljub-liani — Učitelj v ČUežu gosp Peter Pogačnik je šel v pokoj. — Župnik v Štangi gosp. Mihael Saje je imenovan knezoškcfijskim duhovnim svetovalcem.
—   »Slovenska Matica« vabi na CXXVIII odborovo sejo, ki se vrši v Ljubljani, v četrtek dne 20. marcija 1902 ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o CXXV1I. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka 4 Poročilo tajnikovo. 5. Eventualia.
—   Ljubljanska meščanska godba se je razšla, vendar hočejo godci nadaljevati na svojo roko celo podjetje, kar bi bilo tudi želeti.
—   Novo gimnazijsko   poslopje v Novem mestu.
Posebna komisija je po naročilu dež šolskega sveta pregledala sedanje gimnazijsko poslopje v Novem mestu ter se izrekla, da se mora zgraditi novo podopje, ker je sedanje nerabno.
—   Novo realčno poslopje v Idriji prično graditi prihodnji mesec.  Poslopje  bo jednonadstropno.
—   Zlato na Gorenjskem? Pri Železnikih so baje našli veliko množino rude, ki ima mnogo zlata v sebi.
—  Afera Wallburg. Obravnava proti M. Standingerju, ki je falsificiral poročni list, s katerim so Walburgi hoteli dokazati, da je bila njih mati poročena z najdvojvodo Ernestom, se najbrž ne bo vršila v Ljubljani, ampak na Dunaju.
—   Nova nemška šola. Deželni šolski svet štajerski je odredil, da se v sloveoski Slatini pri Rogatcu ustanovi nemška enorazrednica.
—   Učiteljski dom. V Celovcu se je ustanovilo društvo, ki hoče napraviti konvikt za vzgajanje slovenskih učiteljev. Ali je narodnost glavni namen?
—   Deželnozborske volitve na Goriškem. Po izidu volitve volilnih   mož   je gotovo, da  zmaga na Krasu narodno-
napredni   kandidat   dr. Treo, v tolminskem   okraju   pa kandidat katoliške stranke, čigar ime pa še ni razglašeno.
—   Društvo »Zvezda« na Dunaju imelo je nedavno svoj II. občni zbor, pri katerem je na predlog g. podpredsednika D. Dolenca imenovalo častnima udoma dva gospoda, ki sta si pridobila izvanrednih zaslug za prospeh društva. To sta gosp. Jakob Pukl, predsednik in g Vinko Krušič, pevovodja društva. Ta predlog je bil enoglasno in navdušeno sprejet. V odbor so bili izvoljeni gg. Jakob Pukl predsednikom. Dra-gotin Dolenc podpredsednikom, Rudolf Malic tajnikom, Jakob Seme blagajnikom, Alojzij Repič, Franjo Šušteršič, Ivan Von-Čina za odbornike, Ivan Peterman, Gabrijel Mežnar. Franjo Merlak za odbor, namestnike, Josip Božič, Josip Smerdu. Karol Tomšič za preglednike — Društvo je prošlo leto priredilo : Anton Slomšekovo slavnost, 9 zabavnih večerov, 3 izlete (2 v Maria Enzersdorf in 1 v Gorenji Št. Vid). Odbor je 1 članu dovolil posojilo, ter samo v 5 slučajih dovolil podpore, v 2 slučajih je rešil dve Slovenki iz nujne bede. Za družbo »v Cirila in Metoda so članice Jelica Krušič, Marica Pukl, Anica Šušteršič, Ana Krušič nabrale 200 kron. Za sodelovanje je izrekel občni zbor toplo zahvalo slavni „Sloveniji", predsedniku, gg. Rum, Božiču, Roštokarju, Ašiču in Kozini, pa tudi gosp. Prijatelju, ter pevovodji gosp. Krušiču in vsem g.  pevkam in g. pevcem.  Društvo je lepo napredovalo.
—   Umrli. Na svojem posestvu pri Novem mestu je umrl deželni stavbni svetnik gosp. Fran Witschl — V Starem trgu pri Trebnjem je umrl trgovec in posestnik gosp. Henrik Mul le r v starosti 65 1. — Na Vrhniki je . umrla sodnikova udova gospa Leopoldina Mullev.
—   V deželni blaznici na Studencu se je obesil umobolni Anton Šmajdek iz Toplic na Dolenjskem.
—   Taščo umorili. Med Orehovcem in Berhovem na Dolenjskem je v nekem jarku našel posestnik Miklavčič truplo 70 letne Marije Rajk iz Grracerjevega turna Starša je imela na vratu in na glavi globoke rane in strto brado, v rokah pa je držala šop las ki so podobni lasem njene sinahe Helene Rajk. Tašča in sinaha sta živeli v vednem prepiru V hiši sinahinega očeta so našli krvav nož. Helena Rijk, njena dva brata in njeni stariši so vsi v preiskovalnem zaporu, ker leti nanje sum, da so Marijo Rajk umorili in potem vrgli v jarek.
—  Samomor 72letne starke. *V Karčovini pri Mariboru se je obesila 72letna starka Neža Rumpf, ker ni mogla od sorodnikov dobiti posojenega jim denarja.
—   Izkoriščana nesreča. Posestnik Keber iz Sadinje vasi je 6. t. m. ponoči utonil. Njegova dekla Neža Poje ga je našla, a predno je o dogodivši se nesreči koga obvestila, je v hiši pokradla kar je mogla, tudi 180 kron gotovine in hranilnično knjižico za 1800 kron Nezvesta dekla je že v zaporu.
—   Cerkveni tat. V Gorici je policija aretirala cerkvenega tatu Fr. Werdaua z Dunaja, ki je izvršil v mnogih cerkvah vsakovrstae tatvine
—   Nesreča. V Trstu je zadnji vagon necega tovornega vlaka vrgel 491etnega železniškega čuvaja Antona Črnigoja na tir ter ga popolnoma prerezal na dvoje.
—   Tragedija poštne manipulantinje. Na Dunaju se je usmrtila te dni 31 letna manipulantinja Ivana L ; .skočila je s tretjega nadstropja ter bila takoj mrtva Ivana L. je živela precej brezskrbno, ker so jo podpirali tudi stariši, ki so v Šleziji ter so precej premožni. Manipulantinja je bila vedno jako tiha in mirna; v zadnjem času pa je včasih zvečer iz-ostajala. Rekla je svoji gospodinji, da hodi v gledišče V resnici pa je imela z nekim moškim sestanke. To ljubavno razmerje je imelo tudi posledice L je zakrivala svoje stanje skoro 7 mesecev svoji gospodinji, potem   pa se ji je zaupala.    Prav
Stran 108.
v istem času pa so ji pisali stariši, naj bi prišla domov na počitnice. Ker je dekle odgovorilo, da sedaj ne more priti, jo je hotela obiskati mati. Manipulantinja je skušala na vse možne načine zadržavati mater, da bi ji zakrila tako svojo sramoto, ter je bila v nepopisnem strahu, da bi mati vendar le prišla. Pred nekaj dnevi je dobila dečka, kmalu na to pa je vstala, odprla okno in skočila na cesto. Tajnost, kdo je oče otroka, je nesla seboj v grob.
—   V zapor silil. K deželnemu sodišču v Brnu se je prišel javit neki Tomaž Dvofak, da je zažgal svojemu očmu hišo v Serovicah. Seveda so ga zaprli. Kmalu se je pa izkazalo, da si je mcž hudodelstvo le izmislil. Zakrivil pa je s tem drugo hudodelstvo, hudodelstvo goljufije. Ker se je še nadalje izvedelo, da je ukradel snop slame, da si je napravil ležišče v nekem svinjaku, obtožen je bil tudi tatvine. Pred sodiščem je izpovedal, da ni mogel nikjer dobiti dela, zato je bil primoran, se sam sebe obdolžiti požiga, da je prišel v zapor, kjer ima vsaj jesti. Njegova pristojna občina je potrdila, da je mož živel res v veliki bedi, sicer pa, da je hvalevrednega vedenja. Sodišče ga je obsodilo v 15 dnevni zapor s postom. Na sodnikovo vprašanje, ali je s kaznijo zadovoljen, odgovori: „če bi me vsaj do žetve zaprli, potem bi že bilo dobiti dela". Ko bo prišel mož iz zapora, bo primoran storiti kako hudodelstvo, da pride do hrane v zaporu. Ko pa bodo statistiki sestavljali podatke o naraščanju hudodelstev, gotovo bodo naštevali vse druge vzroke, le bede ne.
—   Revščina v Galiciji. Pod tem naslovom je izdal Stanislav Ščepanovski, poljski narodnogospodarski pisatelj, knjižico o razmerah v Galiciji. Na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da umira v Galiciji na leto 50.000 ljudi od lakote in 70.000 ljudi se izseljuje, da bi ušli smrti od lakote. — V Galiciji derejo judje.
—   Novo parobrodno društvo. Iz „Obzora" posnemamo, da je bila deputacija „parobrodnih društev za Dalmacijo" dne 8 februvarija pri trgovinskem ministru z spomenico, da bi podpiral prošnjo, da se sme za poštno trgovsko službo med Trstom, Dalmacijo in Albanijo vstanoviti veliko delnično parobrodno društvo, katero bi napravilo tudi več novih parobrodov za promet. Novo društvo naj bi podpirala vlada kakor podpira sedaj posamezna dalmatinska parobrodna društva in posebno upravo tržaškega Llovda. Minister se je proti deputaciji izrazil jako prijazno za to osnovo, ter obljubil po svojej moči delovati na njeno vresniČenje.
—   Kako so poznali Prusi avstrijske vojskovodje. Naš poraz v vojni s Prusko leta 1866. so naši zgodovinarji opravičevali z vsemogočimi uzroki in nagibi. Sedaj po 36 letih šele se je obelodanil v Berolinu pravi vzrok. Nemško vojevanje je bilo tedaj proti avstrijskemu, kakor dan proti noči. Ne le, da so poznali svoje vojskovodje tako rekoč do mozga, tudi za vrline in slabosti avstrijskih vojskovodij so se zelo zanimali pri pruskem arrnadnem vodstvu. Njihov generalni štab je imel v mali knjižici, ki se je ravnokar obelodanila, avstrijske generale pri takozvani severni armadi nastopno popisane: Benedek ni nikak vojskovodja, ni strateg, potrebuje zelo močne podpore pri vodstvu armade ; zelo srečen, zelo pogumen, da, celo predrzen vojak; pri celi armadi, posebno pri moštvu, nenavadno priljubljen. — Grof ClamGdlas: Rajši obeduje kakor se vo-juje; ima slabo navado, če gre k bitki, da izbere napačna pota, potrebuje vrlega pribočnika. — Generalmajor vojvoda Virtemberški: slabotnega telesa, predržno-pogumen vojak, se smatra za velikega bojevnika in vendar mu je veda neznana; se rad kaže; ima veliko občudovalcev, pa še več sovražnikov. — Flml. grof Festetics: Nima najmanjšega pojma o vodstvu vojne; ! dober konjeniški general; velike protekcije; na sedanjem svojem mesiu je ničla. — Flml. Ramming: Vojaški genij ; brezpogojno najboljši avstriski general, kar tudi ve in s   čemur" si   je   nakopal brezštevilno sovražnikov.   —  General-
major grof Huyn: Jeden najpomembnejših avstrijskih jezuitov; premeten, zabit, hinavski, nevaren; vojaškega talenta nima, toda veliko konsekvence in odločnosti. — Generalmajor Koller; Znan po svoji strogosti in odločnosti; brez vojne skušnje, vse ga sovraži. — Princ Holstein: Princ po krvi, sicer nič — Polkovnik Waldstatten : Zelo priljublen, fin, vitežki; ima pro-tekcijo, pa je tudi dober, zanesljiv general; veliko energije. — Generalmajor knez Windischgratz: Zelo nedolžen, brez vojaškega znanja ali drugih duševnih prednosti. — Polkovnik Grivičič: Mlad, priljubljen; uživa mnogo zaupanja; dober brigadir. — Polkovnik Knebel: Služil vedno v generalnem štabu, mnogo vojnih skušenj, dober vodja, skrben general (bolan na jetrih)
—   Turško slovstvo. Izmed sodobnih turških pisateljev je najbolj priljubljen Uedžib-Bej, navdušen čestilec pa tudi posnemalec Flaubertov. Njegovega prijatelja Te^fik-Fi-krata smatrajo za najboljšega pesnika, ta je prvi vpeljal v turško poezijo rimo. Turki imajo tudi dve pesnici. Ena, Fa-tima-Allek-Gannomen, posnema George-Sandovo, druga pa Nedžar-Gannum Ben-Osman francoske pisatelje Musseta, La-martina in Baudelaira.
—   Ministrski dovtip. V Elvseeju se je vršil nedavno ministrski svet. V predsobi sta nestrpno čakala dva časniška poročevalca ter obkolila nekega odhajajočega ministra z vprašanji: „Ali se je sklenilo kaj o potovanju predsednika na Rusko?" Minister je bil sprva osupel, potem pa reče s skrivnostnim nasmehom: „Znata molčati?u — „0 da da", zatrjujeta hitro oba. — „No jaz tudi", odgovori prijazno minister ter se odpelje.
—   Šole na Turškem. Pod vlado sedanjega sultana osnovalo se je na Turškem 9.649 nižjih ljudskih šol in štiri višje. Leta 1898 bilo je vseh skupaj 29.166 šol, v katere pa seveda niso vštete posamezne šole kristijanov, kajti turška vlada se za izobrazbo drugovercev čisto nič ne briga.
Stavka v Turinu. Stavka v Turinu se širi. V stavko je stopil tudi del delavcev po železniških delavnicah in stavci. Vlada je v delavnice poslala vojake in je sklicala jeden razred rezerve. Oddelek stavkujočih je pod vodstvom poslanca Morgarija poskusil prevreči tramvajske vozove, a ga je prepodila kava-lerija. Štrajk se je začel pri delavcih v predilnicah. Da bi ga zatrli, so dali po noči od 20. do 21. fabruvarija zapreti vse predilne delavce, ki niso imeli dela. To je druge razburilo. Od začetka je bilo le 1000 štrajkujočih zdaj pa naenkrat okoli 5000, ker so tudi delavke iz predilnice Hoffmann in Poma pritisnile zraven. Agitacija je postala burna, ko je stražnik ranil neko delavko na nogi in ko so aretirali nekega pijanca. Policija je zdaj resno nastopila, ljudstvo je začelo bežati Pii tem so pohodili neko dekle. Zdaj je prišlo vojaštvo. Delavka voditelja Casalini in Mofri sta mirila ljudi, Morgari je pa burno hujskal na oblast, na kapitaliste in na policijo. Množica mu je živahno pritrjevala. Kruh za mesto kupujejo peki na deželi, ker pomočniki ne delajo. Štrajkujoči so nagovarjali tramvajske voznike, naj nehajo z vožnjo, a ti se niso udali. Zvečer pa se je začela zopet živahna agitacija. Proda-jalnice so zaprli.
—  Začetek univerz. Najstarejše univerze so v Parizu Bolognji in v Palermu. Po teh je ustanovil Karol VI. 1 1348 univerzo v Pragi, ki je sedaj razdeljena v češko in nemško. Potem pridejo po starosti na vrsto nemške univerze. Ea najstarejših pa je v starem veku Oske (Groeske) v Aragoniji, katero je ustanovil 1. 80. pred rojstvom Kristusovim rimski pretor Šestorij. Tukaj je študiral baje tudi Seneka. V istem času tedaj pred   Kristusom   je   bila   postavljena tudi univerza
v Valenciji.
—   Kedo živi dalje, možak ali ženska? Na Francoskem so opazili zdravniki, da od desetih oseb, ki živijo sto let, je navadno  sedem  ženskih   in   le   kaki   trije možki.    Na
Stran 109.
nemškem doživi od tisoč možkih samo 413 njih petdeseto leto, drugi vsi vmrjejo v najlepši dobi, a žen doživi polovica, to je 500, svojo petdesetletnico. V splošno zračunjeno je, da od 20 oseb, ki so doživele sto let, jih je šestnajst ženskega spola. Tedaj živi vsekako žena dalje od moža.
—   Rusija v Sibiriji. O velikosti ruske Sibirije sodi se lahko po naslednih podatkih, katere prinaša „Vrhbosnau. Sibirija, nekdaj je to ime pretresalo marsikaterega ruskega prebivalca in tudi nam drugim Slovanom bilo je dobro poznano to ime iz ruske zgodovine. Toda da je to ob jednem krasna in velikanska pokrajina ruskega carstva, ki je obljudena z mnogimi milijoni srečnih prebivalcev to pričajo naslednje številke: Po ljudskem štetju 1. 1897. je imela zapadna Sibirija 3,255 474 km2 površine. Iztočna Sibirija ima 7,245 635 km2 površine in 1,328 150 prebivalcev. Mesta zapaine Sibirije so imela imenovanega leta prebivalcev: Barnaul 29 408, Be-rezov 1073, Blisk 17 206, Isim 7161, Jalutorovsk 3453, Kašinsk5858. Kolivan 11.703, Kurgan 10.579, Kuznek 3141, Masiinsk 8300, N*vjim 1199, Surgut 1126, Tara 7226, Tjukalinsk 7182, Trumen 29.588, Tobolsk 20 427, Tomsk 52 430 Tnrinsk 2940 Istočna Sibirija: Ačinsk 6714, Bala-gansk 1313. Ibinsk 629, Irkutsk 51 434, Jakuts 8534, Jeniseisk 11.539, Hansk 7504, Krasno-jorsk 26 600, Minu-sinsk 10.255, Nižue Udinsk 5803, Olekminsk 1178, Srednje-Kolvmsk 548, Torušaks 200. Verhojansk 356, Verkolesk 1310 in Viljnisk 609 prebivalcev
—   Amerikansko. Brata Viddle sta bila zaradi umora v Pittsburgu zaprta. Posrečilo se jima je sicer ubežati, toda na begu so ju ustrelili. Pittsburški pogrebnik, ki je ob enem tudi trgovec, je prišel na sebično misel ter je mrtveca razstavil v svoji prodajalnici na ogled proti vstopnini. Prišlo je nad 20.000 ljudij, največ ženske, mrtveca ogledat. Po cele ure so čakali   radovedneži   pred prodajalno, da so prišli na vrsto.
—   O Indijancih. Iz Amerike se piše: Indijanski komisar je dobil novo misel in na podlagi te misli je izdal na vse agente indijanskih reservacij ukaz. da se morajo vsi Indijanci ostrici* da si ne smejo več barvati lica in da ne smejo več plesati.  No, vidite, kako gre hitro s civilizacijo naprej.
—   Dijaški nemiri na Ruskem. Spomladi 1 1901 so visokošolei vseh ruskih vseučilišč štrajkali. V Petrogradu, Moskvi in Harkovu so bile velike poulične demonstracije, katere so skušali kozaki udušiti z nagajkami in knutami. General Vanovski, bivši vojni minister, je postal naučni minister, ter je z najlepšimi obljubami pomiril dijaštvo. Vse se je nadejalo liberalnih, svobodomiselnih reform.- časopisje je smelo razpravljati vseučiliške zadeve, kar ni bilo dovoljeno že od 1. 1880 , vsi profesorji, dekani in rektorji so bili vprašani za mnenje, kako naj se zvrŠe zahtevane reforme. Dijaštvo je zahtevalo, da se odpravijo vladni, uniformovani vohuni, da so odprta vseučilišča dijakom vseh narodnostij, da se dovoli tudi ženstvu študirati, da se smejo dijaki zbirati in imeti svoja društva. Vunovski je obljubil vse, a že v oktobru je v Moskvi svoje obljube preklical ter uveljavil zopet staro reakcijo. Profesorji, dijaki in Časopisi so morali molčati. Seveda je začelo kmalu vreti. V Harkovu so se dijaki v novembru uprli prof kemiku, ki predava že 30 let iz vedno istega rokopisa brez ozira na moderne napredke. Izključenih je bilo zato 200 dijakov. Zato so štrajkali dijaki vsega vseučilišča, politehnike in veterinarske šole. Dijaki in delavci so demonstrirali, in 8 dnij so divjali policaji in kozaki po ulicah. Več sto oseb je bilo aretovanih in nad 600 dijakov izključenih, vseučilišče pa do novega leta zaprto. V Petrogradu, Moskvi in Kijevu pa so so se dijaki izrekli solidarne z dijaki v Harkovu Izjavili so, da štrajkajo, dokler ne bo 600 izključencev zopet sprejetih. Dne 6 m. m. so v Kijevu sklenili dijaški štrajk. Dae 16. januvarija so se začele poulične demonstracije, katetim so se seveda pridružili tudi   delavci.   Nad  10.000   oseb   je demonstriralo z rudečimi
zastavami in pelo revolucinarne pesmi. Dne 17. m. m. je naraslo število na 30 000. Kozaki in nagajke so zopet delovale. 100 oseb je bilo ranjenih, 3 ubite. Ministrstvo je predavanja do jeseni ustavilo. Dijaški nemiri pa še niso ustavljeni.
—   Srečni naseljenec. Tomaž Milhern, iz Dublina na Irskem, ki je prišel minulo leto v medkrovju parnika „Etruria", in katerega so hoteli poslati nazaj, ker ni imel potrebnega denarja, odpotoval je pred kratkim bogat in srečen v svojo domovino. Minolo jesen )e dobil Mulhern, ki je 65 let star, pismo, naj pride v Novi Jork, ako hoče videti svojega brata še živega. V pismu je bilo tudi omenjeno, da je brat zelo bogat in da se mu bo to potovanje gotovo izplačalo. Tomaž se je takoj napotil, in ko je kmalu nato umrl njegov brat, mu je ostavil 90.000 dolarjev. Tomaž si želi vrniti se na Irsko in tam z denarjem svojega brata preživeti zadnje dneve svojega življenja
—   Monolog postopačev. „Pa pravijo ljudje, ki imajo denar, pa ga nočejo vsaj nekoliko prepustiti meni, da ie čas denar. Ko bi bilo to res, moral bi biti jaz zelo bogat človek, ker časa mi vedno preostaja Vendar pa so pri tem moji žepi vedno prazni in brez denarja vsi raztrgani".
—   Poslušna ljubica. Na Dunaju je zažgala 251etna delavka Marija Schuh prodajalno svojega gospodarja Ludovika Spitza ; zgorelo je vse blago in hišna oprava. Schuh je izpovedala, da je zažgala na prigovarjanje svojega ljubimca L. Spitza, ki je bil v velikih stiskah in bi bil imel napovedati krido. Spitz je namreč zavarovan za 16.000 kron. M. Schuh in Spitza so zaprli.
—   Humanitarna dedščina. Po dveletnem procesu je prisodilo dunajsko civilno sodišče volilo pokojnega ministrskega uradnika J. Floissa v znesku 400 000 kron štajerskemu deželnemu odboru za ustanovitev naravnih zdravilišč
—   »Baron« in pump. „Baron" Friederich de Knoerz, kateri pa tudi na razna meščanska imena sliši, je v Novem Jorku vestno izvrševal načelo raznih „vitezova, „baronov" itd. in povsodi, kjerkoli je mogel, je pumpal navadne ljudi. Končno ga je obtožilo več gospodičen, katere so vse hotele postati baronice in katere je „baron" kot ženin opeharil za njih po-sojilnične knjižice. Viteški „baron" premišljuje zdaj v novo-joslkih zaporih o minljivosti  ženske ljubezni.
—   Dobro meso — po ceni. Iz čikaga prihaja naslednja vest: Prav pomenljivo pomoto je napravil v tukajšnjih klavnicah nek paznik, ki je po svoji neprevidnosti zaklal čedo dragih Grallway goved, ravnokar inportovanih iz Škotskega za državno poskuševališče v Ames Razkosano meso teh goved so potem razpečali in prodali kot navadno govedino, dasi je bilo vredno 3 dolarje funt. Pomota se je našla šele po preiskavi, kam so se govedi izgubile. Sedaj bo treba naročiti novo čredo iz Škotskega.
—   Jan Kubelik v Ameriki je bil sprejet kot zmagovit vojskovodja. 1. lebruvarija je priredil v Čikagu koncert, v katerem je zaslužil 22.000 dolarjev. Na en večeri To je največji zaslužek, ki ga je kdaj kak umetnik dosegel. Občinstvo je slavilo Kubelika, našega brata Ceha, kot se ni slavil še noben vladar. Amerikanci so ponudili Kubeliku, glasovitemu češkemu virtuozu, naj bi priredil prihodnji dve leti 200 koncertov, za kar bi mu plačali 2 milijona kron in poleg tega še nekaj od Čistega dobička
—   Velik požar v Ameriki. Minole dni je divjal v mestu Paterson v Ameriki velik požar, ki je bil tem hfi}Ši vsled velikega vetra, ki je raznašal iskre po celem mestu. Tako je vpepelil 26 ulic, večinoma vsa javna poslopja kakor sodišče, pošto električne naprave Na stotine prebivalcev je brez strehe in priti so morali vojaki, da varujejo last posameznih, ker iz vseh delov so se pridrvili tatovi, ki hočejo to priliko izkoristiti. Tudi hišo, v kateri so imeli anarhisti svoja zborovanja, vpepelil je požar.