\
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na strani 60 K, na '/» strani 30 K, na >/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsaka vrsta v ,.Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Ot>»e|£!: Naznanila kmetovalcem. — K prestopku navijanja cen pri prodaji letošnjega vinskega pridelka. — Zaradi pomimjhmte [[semena. — Zatiranje trtne plesnobe ali oidija v letu 1918. — Presojanje krmil po škrobni vrednoti. — Garje pri konjih Kdo
se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek? _ Vojne zadeve in naredbe _ Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati
Za letošnjo modro galico nobena razdeljevalnica, oziroma noben družbeni zaupnik ne sme nikjer od vinogradnikov veo zahtevati kakor K 370 za leg brez vreče ali posode, ki jo je s seboj prinesti. V tej ceni so zapopadeni vsi stroški za prevoz do mesta razdeljevanja, morebitna izguba pri razdeljevanju, morebitna izguba pri raztehtanju in strošek za trud in delo. Če predlansko ali lansko leto ni kdo dobil teh stroškov povrnjenih, je sam kriv, ker jih sploh ni ali pravočasno kmetijski družbi prijavil. Modra galica bo prihajala vsled velikih prometnih ovir le v delnih pošiljatvah in zato bo kmetijska družba zvrševala naročila istotako v delnih pošiljatvah, vsled česar razdeljevatelji ne smejo nikomun dati vse naročene galice naenkrat, ampak le v primernih delih, da bo vsak vinogradnik pravočasno imel za vsako škropljenje dovolj galice na razpolaganje. Vsledtega bodo seveda razdeljevalci imeli nekoliko več truda in dela, ki se jim bo seveda primerno plačal. Zahteve za trud in delo pa prosimo, naj se ne pretiravajo, saj je dandanes dolžnost vsakega se nekoliko žrtvovati v občni blagor.
Za kranjsko deželo letos določena mhožina modre galice (25 vagonov) je že vsa izčrpana, zato novih naročil na modro galico ni več mogoče sprejemati in bo družba bržkone prisiljena, priglašene naročitve vsem naročnikom nekoliko skrčiti.	____
Kmetijska družba
nima več v zalogi semenskega krompirja,
zato naj ga nihče ne naroča ter naj udje vzamejo na znanje, da se na naročbe sploh ne bo odklonilno odgovarjalo.
Naročil na semensko j ar o žito
kmetijska družba ne .sprejema več, ker tega semenskega žita nič več ne dobi in so doslej obljubljene množine tako malenkostne, da je družba celo prisiljena pravočasno došle naročitve znatno skrčiti. Vrhutega je dovoz tako počasen, da družba ne more jamčiti za pravočasno zvršitev skrčenih naročil. Nujno prosimo, naj se semena jarega žita ne naroča več. Naročitev izvenkranjskih udov na semensko žito družba sploh ne more zvršiti, ker ne dobi prevoznega dovoljenja za izvoz semenskega žita v druge kronovine.
Zaloga sadnega drevja je popolnoma pošla,
zato ni več naročati in doslej došla naročila je družba prisiljena primerno skrčiti.
Naročitve na sadno drevje, ki bi se moralo po železnici poslati, se razveljavijo, ker
ni dovoljeno sadnega drevja po železnici pošiljati. (Glej razglas o oddaji sadnega drevja med Družb, vestmi!)
Umetnih gnojil je malo ali nič.
Apnenega dušika in superfosfata bodočo pomlad .prav nič ne pride na Kranjsko. Kalijev sindikat je ustavil vsako nadaljno odpošiljanje kalijeve soli in kajnita. Tomasove žlindre je določeno za Kranjsko tako malo, da družba ne bo mogla niti dosedanjih naročil zvršiti.
Zaenkrat ima družba
zadostno zalogo semena domače (štajerske ali rdeče) detelje, lucerne (večne detelje) in sladkorne pese
kot nadomestilo za krmsko peso, od katere semena ni prav nič dobiti. Tudi ima družba v zalogi nekaj vrst
travnega semena,
VAŽNO !
i
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani nujno prosi, naj se ne naročajo pri njejj gospodarske potrebščine, ki jih n>ma več v zalogi, ki jih sploh ne oddaja in naj se zlasti za take potrebščine ne pošilja denarja naprej. S to objavo je odgovorjeno na naročitve, ki se ne dajo zvršiti, zato družba ne bo še vsakemu posebej odgovarjala. Nepotrebno naprej poslani denar se vsakemu vrne po odbitku poštnih stroškov.	__
Ne pošiljajte vreč za blago, ki ga ni več v zalogi!
S tako nepotrebno dopošiljatvijo vreč, ki jih moramo vračati, se nam prizadene ogromno dela, vrhutega pa družba ne jamči, če se katera vreča izgubi ali pomotoma zamenja.
Ob sklepu lista je dobila kmetijska družba od c. kr. kmetijskega ministrstva nepričakovano obvestilo, da dobi za pomladansko gnojenje vendarle 5 vagonov izbornega dušičnatega gnojila
amonijevega sulfata,
ki pri vsaki rastlini in na vsaki zemlji izvrstno učinkuje. Tega gnojila se rabi na ha 100 kg. Cena amonijevemu sulfatu je brez vreče 50 K za 100 kg. Prosimo za skupna naročila potom podružnic, ki naj bodo skromna, kajti razdelitev bodi po možnosti enakomerna in nepristranska ter. naj se upošteva, da ima družba 180 podružnic s 16.000 udi. (Berite „Amonijev sulfat, izborno učinkujoče dušičnato umetno gnojilo" med „Družbenimi vestmi" današnje številke!)
K prestopku navijanja cen pri prodaji lanskega vinskega pridelka.
i.
Neka tozadevna obsodba novomeškega okrajnega sodišča.
V »Dolenjskih Novicah" z dne 21.-februarja t. L, štev. 8., je uradna objava neke obsodbe zaradi navijanja cen pri vinu, ki jo tukaj doslovno objavimo:
U 19/18/5. |
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem je razsodilo I
tako:
N. .R., posestnica v S.,
je kriva
da je meseca decembra 1917 v S. cenila J. K. iz P.
belo vino domačega pridelka po 6 K liter in mu ga potem prodala 3334 litrov po pet kron liter in 400 K površine, da je torej zahtevala izrabljaje izredne, po vojnem stanju povzročene razmere za potrebno reč očitno čezmerno ceno.
Storila je s tem prestopek draženja po § 20. št. 1. ces. nar. z dne 24. inarca 1917, drž. zak. št. 131.1)
Zato se	obsodi
po tej zakoniti določbi z uporabo §§ 266. in 261. k. z. na 600 (šeststo) kron denarne globe, za slučaj neizterljivosti pa na 3 (tri) dni v zapor in na daljnih 1400 K (tisoč štiristo kron) denarne kazni, če bi se pa ta ne mogla izterjati, pa še na 7 (sedem) dni v zapor ter po § 382. kpr. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja. 2)
V zmislu § 45. št. 2. in imenovane cesarske naredbe se odredi, da se ta sodba z razlogi enkrat objavi v tedniku „Dol. Novice" na stroške obtoženke.
Razlogi.
J. K. je kot priča potrdil, da je kupoval pred Božičem 1917 od obtoženke vino. Ona je zahtevala najprej za liter šest kron, končno pa sta se pogodila tako, da mu je prodala 3334 litrov belega vina lastnega pridelka liter po pet kron in še 400 K površine. Vino je mešano iz raznih vrst in po mnenju K. eno najboljših na Trški gori. On je vino točil po božičnih praznikih in je kupnino obtoženki takoj plačal.3)
Obtoženka prizna resničnost teh navedb. Zagovarja se, da se ji ta kupčija ne zdi kazniva, ker zahtevana cena ni očitno čezmerna, kajti vino je bilo posebno dobre vrste, pridelovalni stroški so bili zelo veliki, sedaj je vsaka reč silno draga, prekupci, posebno g. N. iz Ljubljane, pa plačujejo splošno tako visoke cene. Pravično bi se ji torej zdelo, da se kaznujejo vsi prodajalci in kupovalci, ne pa samo ona.4)
Ti ugovori obtoženke nikakor niso utemeljeni. Osrednja komisija za presojanje cen na Dunaju je določila za vina srednje vrste ravnalne cene in je pri tem upoštevala vse merodajne okolnosti, kakor: kakovost vina in sedanjo splošno draginjo, ali, kar je isto, zmanjšano kupovalno vrednost denarja, od katere so odvisni tudi pridelovalni stroški.5)
Pritrditi je tu mnenju veščaka, ki piše v »Kmetovalcu" o letošnjih vinskih cenah, da se po določitvi ravnalnih cen sodišču ni treba več posebej ozirati na pridelovalne stroške. To bi bilo morda potrebno samo v slučaju, če bi se obtoženec zagovarjal, da ga stane pridelovanje enega hektolitra nad 300 kron. Obtoženka pa tega ni potrdila. Veljati mora torej zanjo kot primerna prodajna cena ravnalna cena 300 K za hektoliter beline srednje kakovosti, to je vina z 9 do 10 prostorninskimi odstotki alkohola. Ker je priča K. potrdil, da je bilo vino obtoženke prav dobro, utegnilo je imeti kakor druga letošnja vina iz dobrih vrsi in dobrih let na Trški gori, morda do 11 ali celo 12 pro-storninskih odstotkov alkohola, več pa vina s Trške gore gotovo tudi letos nimajo.6)
Ker je od ravnalne cene 300 kron za srednje vino odbiti za vsak odstotek alkohola po9°/0 na hektoliter 30 K, bi biio dopustno, da se obtoženki prizna za 10 do 11 belo vino dosledno 30 K poviška nad 300 K, torej 330 K, in za 11 do 12 odstotno 360 K za hektoliter.7) Vsako povišanje preko te cene, posebno pa zahtevo obtoženke 6 K in po vračunanju površine 400 K taktično doseženo ceno 5 K 12 h za liter, je pa smatrati brezdvomno kot očitno čezmerno.8)
Tudi okojnost, da so prekupovalci, kakor je znano, plačevali in da so sosedje obtoženke pri prodajah tudi dosegli take cene, obtoženke ne more oprostiti krivde. Sodnik ima soditi tu samo o obtožbi proti obtoženki. Če hoče ona sama, ali kdorkoli, ki se čuti prizadetega, da bodo tudi drugi prodajalci ali kupovalci kaznovani, naj napravi ovadbo pri orožnikih, državnem pravdništvu ali pri sodišču, in vsakdo, kdor bo ovaden ali obtožen, bo sojen po isti pravici.
Krivdorek je torej utemeljen. Kazen je bilo izmeriti z zaporom od 14 dni do 6 mesecev, poleg katere kazni se lehko naloži tudi denarna globa do 20.000 K.
Obtežilno je, da je obtoženka ravnalno ceno visoko prekoračila.
Olajšalno pa je, da je obtoženka dejanje priznala, da še ni bila kaznovana in posebno, da je bila po pretiranih cenah, ki so se za vino ponujale po pre-
kupcih, v to kupčijo, odnosno visoko zahtevo, kolikor-toliko zapeljana.
Glede na vse te olajšalne okolnosti in starost obtoženke je sodnik uporabil izredno milost §§ 266. in 261. k. z. in je naložil obtoženki denarno globo v skupnem znesku 2000 kron. Ta globa je krivdi obtoženke, njenim premoženjskim razmeram in posebno doseženemu dobičku primerna.
Ostale določbe se opirajo na navedena zakonita mesta.
Razsodba se objavi z razlogi vred, da bodo tudi drugi vinogradniki mogli spoznati stališče, ki ga sodišče zavzema pri presoji slučajev navijanja cen pri vinu.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. III.,
dne 5. svečana 1918.
II.
Opomnje h gorenji obsodbi.
1) in 2). Krivdorek in obsodba sta izrečena v imenu j Nj. Veličanstva cesarja, zato opustim tozadevno vsako pripomnjo.
Ne da bi kakorkoli kritiziral krivdorek in obsodbo, stojim jaz za svojo osebo na nepremakljivem stališču, da vino ni nikaka življenska potrebščina za človeka. Sodnik pa seveda tega stališča ne sme zavzemati, ampak se mora pokoriti izreku najvišjega sodišča, ki šteje tudi vino med življenske potrebščine, Ne preiskujem, če je bila zahtevana in plačana cena za vino čezmerna, ker je to zame pri tem spisu brezpomembno. Eno bi pa vendarle pristavil. Cel svet je zbegan, je velika blaznica in vsakdo se dandanes skuša okoristiti z denarjem, ki takorekoč na cesti leži. Vsekako je tedaj upoštevati to duševno razpoloženje (psiho), ki jo je z ozirom na izobrazbo vsakega posameznika drugače presojati. Razmeroma se obsodi zaradi navijanja cen največ kmetovalcev, največkrat zaradi malenkostnih reči, n. pr. zaradi predrage prodaje par litrov mleka ali par jajed Dasi sem agrarec, vendar sem dovolj ne-pristransk, da istotako obsojam vsako odiranje po kmetu. Vendar pa priznam kmetu olajšalne okoliščine, ker ga opravičuje manjša izobrazba in ga zapeljujejo slabi zgledi izobraženejših slojev, kakor so razni prekupci, trgovci, tvornice, banke itd. Banke s svojim visoko izobraženim uradništvom, med katerim so celo juristi in bivši visoki ministrski uradniki, so gotovo največje navijalke cen. Kako se s takimi bankami ravna, ^je splošno znano.
Nihče ni nezmotljiv in tedaj tudi ne sodnik, zato so dovoljeni prizivi proti obsodbam na višje inštance, kjer zborna sodišča, sestavljena iz starejših, preskušenih in posebno kvalificiranih sodnikov, sodbe nižjih inštanc vnovič presojajo, jih potrdijo ali pa morda predrugačijo in celo razveljavijo. Iz tega vzroka menda tudi meni ni zabranjeno izreči svojega mnenja o gorenjih razlogih novomeške obsodbe, ne da bi kdo to smatral za nedopustno kritiko. Jaz izrečem torej le svoje mnenje, ne da bi se ne pustil poučiti, da je to mnenje morda vendarle napačno.
3)	Priča J. K. je potrdila, da je bilo prodano vino eno najboljših iz dotične gorice, torej nikako vino povprečne kakovosti, za kakršno pa odločno ne veljajo uradno določene premakljive ravnalne cene.
4)	Tudi obtoženka trdi, da je bilo vino posebno dobre vrste, za katero tedaj ne velja veljavna ravttalna cena. Obtoženka se v svojem zagovoru izgovarja na
velike pridelovalne stroške, kar se pa ni upoštevalo, ker se obtoženka ni zagovarjala, da jo stane pridelovanje enega hektolitra vina nad 300 K. Kaj takega dokazati pa preprosta obsojenka sploh ni zmožna, dasi se je vendarle sklicevala na visoke pridelovalne stroške.
5)	Res je komisija za presojanje cen na Dunaju določila ravnalne cene za vina povprečne kakovbsti^. ne pa za boljša vina, za katera te cene odločno ne veljajo Imenovana komisija pa za podlago določitve ravnalnih cen za vino ni vzela „sedanjo splošno draginjo, ali, kar je isto, zmanjšano kupovalno vrednost denarja, od katere so odvisni tudi pridelovalni stroški". KomHja je marveč vzela za podlago cene, ki jih plačuje vojaška upraya, tržne cene raznih pokrajin in vinske cene na Ogrskem. Splošna draginja ni isto, kar je zmanjšana kupovalna vrednost denarja, ampak je le produkt relacije med denarnim nadomestilom fn med zlatom, ki je pri nas v Avstriji po zakonu edino menjalno blago, ki tvori merilo za cene. Pri plačevanju blaga v zakoniti, t. j. zlati valuti so še danes cene raznemu blagu iste, kakor pred vojno, in morda še nižje. Ugovarjam, da bi bili pridelovalni stroški odvisni od te relacije, kajti silno redki posli in delavci ničesar nočejo vedeti o sedanjih vojnih razmerah, oni hočejo imeti obilo hrane in pijače ter sedanji draginji neprimerno pretirane mezde, češ, kdor nas hoče imeti, pa naj nas hrani in plača tako, kakor mi hočemo! Kje naj se vzame, tega ne vprašajo; če ne da eden, da drugi, in kdor da, k temu gredo.
6)	Obtoženka se je zagovarjala z visokimi pridelovalnimi stroški, ki bi jih bilo seveda šele dognati, k čemur pa obtoženka nikakor ni sposobna, saj nima nikakih beležk od svojega vinogradniškega obrata in tudi ne pozna tistih postavk, ki jih je upoštevati pri rentabilitetnem računu. Sodnik je verjel obtoženki kakortudi priči K., da je bilo vino prav dobro in da je „morda" utegnilo imeti 11 ali celo 12 prostorninskih odstotkov alkohola. Besedo „morda" prezrem Sodnik tedaj v razlogih obsodbe jasno sam prizna, da vino ni bilo povprečne kakovosti, kakor jo definira razglas o ravnalnih cenah za vino, ampak je bilo boljše in torej zanj ne veljajo objavljene ravnalne cene.
7)	Razliko bistva med ravnalno in maksimalno ceno sem v tem listu za naše preproste kmetovalce že opetovano pojasnil. Oni, katerim ta spis v prvi vrsti velja, pa menda takega pojasnila ne potrebujejo. To, kar zapišem v neposredno naslednjih stavkih, ni več moje osebno mnenje, ampak je gola resnica, na kateri se ne da ničesar izpreminjati. S tem, da je sodnik za vino, ki ima 12 alkohola, določil primerno ceno 360 K za hI, je on ravnalno ceno samovoljno izpremenil v maksimalno. Če bi bila osrednja komisija za presojanje cen kaj takega nameravala, bi sploh ne govorila o ravnalnih cenah, ampak kar preprosto o maksimalnih cenah po načelu, da je za vsak prostorninski odstotek alkohola primerna cena 30 K. Na tak način so lansko leto uveljavili maksimalne cene za vino na Primorskem in Tirolskem, navzlic ugovoru vseh veščakov, in izkušnja je pokazala, da so veščaki prav imeli in zato danes noben pameten človek več ne misli v takih vinskih pokrajinah, kakor so naše, določati ceno vinu po njegovi alkobolski vsebini. Kakorhitro ima belo vino več kakur 10 alkohola, ni več vino povprečne kakovosti, ampak ga je v slučaju kake kazenske razprave presojati iz drugačnega stališča in nikakor ne več po množini alkohola, ki ga vsebuje. Naredba o ravnalnih
cenah za vino se res ozira tudi na vina z manjšo vsebino alkohola, s čemer je dano nekako navodilo za presojo šibkejših vin. Sicer je pa to po mojem mnenju iz strokovnega stališča tudi napačno, kajti so šibkejša sortna vina, ki imajo odnekdaj višjo ceno kakor druga in pri katerih se velika moč naravnost odklanja, ker s preveliko množino alkohola izgube na svoji priljubljenosti in logično tudi na svoji ceni.
8) Ne rečem, da je dosežena cena 512 K za hI vina neprimerna, kajti to presoditi ni moja naloga, toda po mojem mnenju njeno primernost ni presojati po vsebini alkohola na podlagi 30 K za vsak prostorninski alkoholni odstotek, ker taka presoja ni po duhu in ne po besedilu naredbe o ravnalnih cenah za vino.
(Dalje sledi.)	_______	Gustav Pire.
Zaradi pomanjkanja semena.
Vsako leto vojne nas spravlja v večje težave. Danes nam manjka že vsega. Manjka nam živine, orodja, gnojil, semena, krme, živeža in vseh gospodarskih potrebščin. Kako naj vzdržujemo naše kmetije, kako naj obdelujemo polje in vinograde, kako naj redimo živino in sebe?
Čas pomladne setve je tu, pa nam manjka potrebnega semena. Na ta način morajo padati naši pridelki. Manjkalo nam bo krompirja za seme, spomlad-nega žita, pesnega, deteljnega in drugega semena.
Bodi to resen opomin, da je treba tudi za seme doma bolj skrbeti. Kupno seme je danes silno drago, je rado slabo ali ga sploh ni dobiti. Tudi v pridelovanju potrebnega semena se moramo osvojiti in postaviti na lastne noge ! Nič ne polaga ! Sicer ostanemo brez semena in brez pridelka.
Marsikomu bo manjkalo letos krompirja za seme, zanaprej pa še bolj, ker bo, sploh manj pridelka. Pomagajmo si v tem slučaju za letos saj deloma s korenjem. Korenje je za naše kraje hvaležna rastlina. Z njo si pomagamo do dveh pridelkov v letu, naj ga sejemo med solato ali bob. Seme korenja se še dobi. V trgovini je pa letos silno drago. Priporočam, da se letos pusti nekaj več korenja za seme in da se semensko korenje skrbno goji in prideluje, ker se da seme tudi prav dobro prodati. Glavno pa je, da ga zase dovolj pridelamo.
Letos nam manjka tudi pesnega semena, namreč semena navadne živinske ali krmske pese. Dobi se le 'še seme bele sladkorne pese, ki rase v zemlji podobno kakor korenje in daje manj pridelka, zato pa bolj sladke korenine. Opozarjam, da potrebuje ta pesa bolj skrbno in globokeje obdelano polje in sploh več oko-pavanja, da bo prav uspela. Prava sladkorna pesa se tudi ne presaja, ampak naravnost seje. Tudi obiranja ne trpi. Kdor je dobil še kaj semena takoimenovane krmilne sladkorne pese, ki je podobna navadni, le da je bela, naj ravna z njo kakor z navadno krmilno peso. Kdor ima pa seme prave sladkorne pese (n. pr. Wanz-lebenške), naj z njo ravna kakor rečeno. 1 kg sladkorne pese velja danes 8 K do K 9 60 in 1 kg krmilne sladkorne pese 14 K.
Skušajmo priti doma do potrebnega pesnega semena navadne pese, ekendorfske, mamutovke ali katere vrste že. Kdor ima kaj semenske pese, naj jo skrbno sadi in skrbno goji,- da pride do več semena. Kdor nima nič semenske pese niti semena navadne, pese, naj skuša priti letos saj do pesnih sadik pri
enem ali drugem sosedu, saj v toliko, da pride do semenskih pesnih rastlin za drugo leto. Na vsak način je pri pesi delati na to, da pridelujemo doma potrebno seme slično kakor pri korenju.
Kolikor manj imamo semena navadne pese, toliko skrbneje je letos pridelavati in vzgajati pesne sadike, da bodo bolj čvrste in bolj rodovitne.
Do zadnjega smo se zanašali preveč na tuja semena. Današnja potreba pa kaže, da moramo tudi v tem pogledu zidati le na lastno moč.
Kar velja o pesnem semenu, to velja tudi o de-teljnem semenu ene in druge vrste, to velja o konop-nem in lanenem semenu itd. Z dolgotrajno vojno in njenimi posledicami smo potisnjeni daleč nazaj z vso našo kmetijo in treba bo marsikaj zopet doma pridelovati, kar smo prej kupovali in kar smo poceni in lehko dobili.	Rohrmann.
Zatiranje trtne plesnobe ali oidija v letu
1918.
V zadnjih letih nam je trtna plesnoba ali oidij prizadjala po vinogradih toliko škode, da se je vinogradniki bolj boje kot peronospore ali paleža.
Ker prezimuje glivica, ki plesnobo povzroča, na trtnem lesu, bati se je, da nam bo tudi v tekočem letu škodo povzročala, posebno, ako-bo poletje primerno vroče in vlažno.
Zato se moramo že sedaj proti bolezni oborožiti, da jo lehko z vso močjo zatiramo.
Ker nam vsled vojnih razmer primanjkuje najbolj izdatnega sredstva proti oidiju, to je čistega, finozmle-tega žvepla, seči moramo po nadomestilih, ki so se pri nas in drugod izkusila in najbolj obnesla.
Taka nadomestna sredstva za žveplo so sledeča:
1.) Natrijev tiosulfat ali salojidin se je že lani pri nas rabil, in sicer z bolj ali manj ugodnim uspehom.
Vsekako ima salojidin le pomen kot bolezen od-vračujoče, ne pa kot bolezen ozdravljajoče sredstvo.
Ker je njegova raba enostavna in ker je poceni, priporočam, da se ga vinogradniki tudi v tekočem letu poslužujejo. Rabi se na naslednji način:
Takoj, ko se pripravi galico za škropljenje trt proti peronospori in ko se je pridejalo toliko apna, da v škropilno zmes pomočen, bel, fenolftaleinov popir močno pordeči, se raztopi v škropilni zmesi še po en kilogram salojidina na vsak hektoliter tekočine. Lani priporočen dodatek pol kg salojidina na hI ga-ličnoapnene tekočine se je izkazal kot premalo učinkujoč.
Pri vsakem škropljenju trt je s to tekočino ne samo listje, ampak tudi grozdje dobro poškropiti. Velika napaka je, da se tekočina grozdnih jagod, kadar se njih površje prevleče z mastno, voščeno plastjo, le malo prime. Zato škropljenje grozdja s salojidinom proti oidiju ne bo vselej zadostovalo in se moramo poprijeti tudi še drugih sredstev.
«2. Sivo žveplo. Drugo sredstvo je sivo žveplo. To je siv prah, ki odpade pri čiščenju svetilnega plina. Sredstvo vsebuje do 40»/0 čistega žvepla, diši pa po žveplovem vodiku in po katranu, zato se ga ne sme prepozno rabiti, ker bi sicer, ako bi prišlo z grozdjem v mošt, dalo vinu lehko neprijeten prikus.
Vsled žvepla, ki se nahaja v tem prahu, učinkuje sivo žveplo proti oidiju podobno, le manj močno, kot čisto žveplo in se ga tudi na enak način rabi.
Trtni zarod, ozir. grozdje se ž njim vsaj trikrat v poletnem času ob lepem, solnčnem in vročem vremenu dobro, ampak le na tenko, popraši. Vendar se ga ne sme rabiti pozneje, kot kvečjemu še v začetku avgusta, da ne pride z grozdjem v mošt. Sivo žveplo se rabi kot plesnobo preprečujoče ali kot njo zatirajoče sredstvo. Dobiva se v popirnatih vrečah po 50 kg in se mora hraniti na suhem.
3. Kalijev hipermanganat je pri nas že znana, v vodi se v vijolčasto tekočino topeča sol. Kalijev hipermanganat je hud strup za glivice in zato tudi oidij na grozdju močno zatira. Njegova velika napaka pa je, da se na zraku hitro razkraja in zato le kratek čas učinkuje.
Zato se ne more rabiti kot bolezen odvračujoče, temveč le kot bolezen zdraveče sredstvo, to se pravi, da se ž njim skuša že plesnivo grozdje ozdraviti, ne pa razvoj plesnobe na grozdju preprečiti.
Takoj, ko zapazimo prvo sled plesnobe v vinogradu, moramo hitro seči po tem sredstvu.
V sto litrih vode raztopimo 150 g hipermanga-nata in 2 kg ugašenegn apna S to tekočino vse grozdje tako močno poškropimo, da od njega kar kaplja.
Po preteku enega tedna škropljenje še enkrat ponovimo.
Na malo plesnjivih jagodah se tekočina precej dobro prime in napravi na njih škrlup, pod katerim se plesnoba zaduši in izgine. Če pa prvo priliko zamudimo in se je bolezen že močno razpasla, je učinek hipermaiiganata že manj zanesljiv. Močno plesnivo grozdje se ne da z nobenim sredstvom več ozdraviti.
Kako bomo tedaj trtno plesnobo v letošnjem letu zatirali?
1.)	Pri vsakem škropljenju trt z galico raztopimo za apnom v škropilni tekočini še po 1 kg salojidina. S to tekočino bomo ne samo listje, temveč tudi grozdje dobro poškropili.
2.)	Kratko pred cvetenjem, kmalu potem ko trta odcvete in pozneje še sredi julija, bomo vse grozdje ob lepem, solnčnem vremenu požveplali s sivim žveplom.
3.)	Če se bo vkljub temu še bolezen prikazala, bomo žveplanje takoj ponovili, ne pa kešneje kot do začetka avgusta.
4.)	Polegtega, ali pa če se bo bolezen šele kešneje kot v začetku avgusta prikazala, bomo takoj vse grozdje dobro poškropili z raztopino 150 5 kalijevega hipermanganata in pa 2 kg ugašenega apna na 100/ vode in bomo po preteku enega tedna to škropljenje še enkrat ponovili.
Na ta način se tudi v letošnjem letu lehko plesnobe ubranimo.	B. Skalicky.
Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
V zadnji številki »Kmetovalca" smo ugotovili razne hranilne snovi v krmi in kako se njih množina določi v raznih krmilih. Preostaja nam še vedeti, kako vrednost imajo sploh ta hranila v posameznih krmilih in kako učinkujejo pri presnavljanju v živalskem telesu. Šele na podlagi tega zamoremo presoditi njih resnično vrednost za krmljenje.
Pri presojanju vlada načelo, da se upošteva množina sirovih in prebavnih hranil, naposled vrednost poslednjih kot hrana za živalsko telo. Kot živalska hrana so namreč merodajne samo prebavne snovi; ne-prebavne snovi izloči telo z blatom in vodo ter pridejo v gnoj.	4
Da zamoremo presoditi krmilno vrednost posameznih krmil potrebujemo pa enotnega merila, ki naj nam omogoči smotreno ocenitev vseh krmil na podlagi koristi, ki jih ima živalsko telo od njih. Pri določitvi tega merila si je nemški učenjak profesor Kellner stekel največjih zaslug.
Ta učenjak je najprej z mnogovrstnimi, zelo zanimivimi, pač pa težavnimi poskusi določil, kako vrednost imajo razne vrste hranil za živalsko telo. Za podlago teh si je vzel enotno pretvorbo raznih popolnoma čistih hranil v tolščo in ugotovil, koliko tolšče nastane iz enega kilograma teh čistih hranil pri presnavljanju v živalskem telesu. Pri tem se je izkazalo, da se napravi iz prebavljenih:
1000 gramov škroba....... 248 g tolšče
„ „ sladkorja......190 „
„ „ lesnega vlakna .... 253 „ „ „ „ čiste beljakovine . . . 235 „ „ „ „ navadne maščobe . . . 600 „ „
S tem je bila ugotovljena vrednost, ki jo imajo posamezna hranila pri presnavljanju.
Te številke so nam pa tudi pojasnile marsikateri pogrešek, ki je dotedaj vladal pri krmljenju. Na pr.': prej se je splošno mislilo, da so beljakovine skoro edino, ali pa vsaj najvažnejše hranilo za opitanje živine in so se pitancem pokladala le taka krmila, ki so vsebovala mnogo dušičnatih snovi, medtem ko se na škrob ni mnogo oziralo. Šele navedeni poskusi s krmljenjem čistih hranil so dokazali, da pri pitanju deluje škrob še bolje ali vsaj toliko kolikor beljakovine. S tem je šele bila spoznana prava vrednost različnih hranil.
Nadalje so se uvedli poskusi z različnimi krmili, ki so dokazali, da enoinisto hranilo ne deluje enako v vsakem krmilu, t. j., da ga živalsko telo ne izkorišča vedno v polni meri. V mnogih krmilih, kakor so različne oljnate tropine, žitno zrnje brez plev, krmska moka in podobna,- so pri presnavljanju v živalskem telesu prišla razna hranila do popolne veljave; t. j. prebavljena množina hranil je bila tako popolnoma uporabljena, kakor da se je za te poskuse vzelo enako množino čistih hranil. Taka krmila je profesor Kellner imenoval polnovredna.
Nasprotno imamo večino takih krmil, v katerih se hranila ne presnavljajo tako popolnoma in jih torej živalsko telo ne more dodobra izkoristiti; na pr. v senu, slami, plevah in drugih. To se zgodi najbrž zaraditega, ker mora živalski organizem uporabiti preveč svojih sil, da jih zdrobi, zmelje in izvleče iz njih ono, kar potrebuje v hrano. Taka krmila imenujemo manjvredna.
To svojstvo imenujemo krmilno vrednost in jo je profesor Kellner določil s poskusi za vsako krmilo posebej, kar dobimo označeno v enajstem razpredelku njegovih tabel, kjer je vrednost krmil navedena v odstotkih.
Ker igra čista beljakovina pri presnavljanju posebno vlogo, ki jo druga hranila ne morejo vršiti, je tudi njena prebavna množina navedena v posebnem razpredelku.
Na podlagi teh določitev je profesor Kellner z dolgotrajnimi in zelo natančnimi poskusi krmljenja pri volih preskušal najrazličnejša krmila na njih redilnost in želel doseči take številke, ki bi označile pravo krmilno vrednost krmil in ki bi bile pripravne za vsakdanjo
rabo pri umnem krmljenju domače živine. K temu pa ni mogel rabiti že izračunjenih različnih številk, ki značijo množino posameznih hranil v določenem krmilu, kot takih, ampak treba jih je bilo še prej pretvoriti v bolj prepresto in krajšo obliko. V ta namen si je izbral za enotno podlago škrob: t. j. računil je tako, kakor da vsa hranila v enem krmilu obstojajo samo iz škroba. Pri tem pa je moral prej upoštevati vrednost posameznih hranil pri pretvorbi v tolščo, kar je navedeno že zgoraj. Ugotovil je torej, kako hranilno vrednost imajo posamezna hranila v primeri s škrobom in prišel do zaključka, da velja:
delov škroba
1 del prebavne beljakovine......toliko kot 0 94
1 „ prebavnega lesnega vlakna. . „ „ 100 1 ,, prebavne tolšče: v suhi klaji,
okopavinah in njih odpadkih „ „ 191
v zrnju in njegovih odpadkih „ „ 212
v oljnatem semenu, odpadkih
in v oljnatih pogačah..... „ „ 241
Na ta način je prišel do škrobne vrednote. Ta se izračuni iz podatkov, ki so nam jih prinesli že navedeni poskusi in ki so sestavljeni v posebnih tabelah. Kako se škrobna vrednota izračuni, je ža preprostega kmetovalca manjše važnosti, ker je ta itak že v tabelah označena za vsako krmilo posebej, zaraditega se je opustila razlaga o tem. Omeniti je samo to, da se pri izračunjanju škrobne vrednote krmil mora upoštevati prebavno množino čiste beljakovine, tolšče, škroba in lesnega vlakna ter krmilno vrednost v odstotkih.
Na podlagi teh podatkov, ki so sad dolgoletnih poskusov, je profesor Kellner sestavil seznamek vseh navadnih krmil in najprej kemičnim potom za vsako posebej določil množino posameznih sestavin: vode, sirovih beljakovin, sirove tolšče, škroba, sirovega lesnega vlakna in rudninskih snovi ali pepela. S praktičnimi poskusi je ugotovil prebavno množino v sirovih hra-nilih, in sicer za beljakovine, tolščo, škrob in lesno vlakno. Dalje je preskuša! krmilno vrednost posameznih krmil v odstotkih in vzel za polnovredne največje število 100, za manjvredne pa primeroma manj. Slednjič je še izračunil prebavno čisto beljakovino, ki ji pri presnavljanju pripada še posebna naloga. Na podlagi vseh teh številk je izračunil škrobno vrednoto za najrazličnejša krmila.
Na koncu tega spisa sledi izvleček iz teh Kellner-jevih tabel za ona pri nas najvažnejša krmila, za katera je potrebno, da poznamo njih škrobno vrednoto. Ta je označena v zadnjem razpredelku.
V lažje razumevanje škrobne vrednote pri posameznih krmilih, predpostavljajmo si, da bi morali plačevati vsako vrsto krme po tem merilu, koliko koristi nam da, ako jo pokrmimo naši živini. Vzemimo na pr. škrobna vrednota zelenega pesnega listja je 53, ržene slame pa 106, t. j. dvakrat toliko. Da dosežemo isti uspeh pri živini, moramo pokrmiti ali 100 kg ržene slame, ali pa 200 kg zelenega pesnega listja, kajti to je kot krma vredno komaj polovico ržene slame. Ali povedano to v denarni vrednosti: Ako je 100 kg pesnega listja vredno za krmo 530 K, je 100 kg ržene slame 1060 K. Enaka množina ovsa 5970 K, pše-ničnih otrobov 4260 K, lanenih tropin 71 80 K itd. Omeniti pa moramo, da to niso nikake tržne cene, ampak samo primerjalne številke v denarni vrednosti, da dobimo jasnejši pojm o škrobni vrednoti.
Sestava, prebavljivost in škrobne vrednote najvažnejših krmil.
Krmila
Sirova hranila
Prebavna hramla
Zelena krma:
Trava sladka .	.
Detelja ob cvetju	.
Lucerna„ „
Koruza zelena .	.
Pesno listje . .	.
Krompirjevlca .	.
Drevesno listje (fro-delj).....
Suha krma:
Seno slabo . . .
„ dobro . . .
, najboljše . .
Otava dobra . . .
Planinsko seno . .
Kislo seno (konjina)
Seno domače detelje
Seno lucerne pred cvetjem. . . . .
Krompirjevlca suha
Drevesno listje osu-šeno . . . . .
Trtno listje osušeno
Pesno listje ,
Repno listje ,
Slama:
Pšenična . . . .
Ržena .....
Ječmenova . . . .
Ovsena.....
Prosena . . . .
Ajdova .....
Koruzna . . . . Fižolova . . . . Grahova . . . .
Pleve:
Pšenične . . . . Ržene . . . . , Ječmenove . . ,
Ovsene.....
Prosene . . . Ajdove . . . . Koruzni storži . Fižolovo stročje Grahovo .
Gomolji in korenje:
Krompir srednji. Krmska pesa . .
70 0 79-0
76-0 806 89-0
77-0
57-0
143 14-3
»/o
% °/o
160 13-5
14-8
11-5
14-5 12
130 16-5
16-0 10-0
160 120 14-0 )6'0
7-6 13-5
16-2
94
10-5
11-4 9-1 9-5
14-3 143 14-3 14-3 150 16-0 15'0 18-4
13-6
16 0 143
14-5 13-8 120 132
13-1
15-0
14-0
75-0 880
30
31
3-5 38 4.8
4-8 50 8 1 90
47 35
2-9 5.0 4-8 46
3-5 107
98
0-8 0-7 08
0-5 04
1-0
1-.5
1-5
2-5 30
3-4 3-6 2'4 2'9
l'4 24
30 5-7 0'8 0-7
14-8 9.4 63 104 4-6 10'2
21-7
38-2 41-4 40-4 394 397 37-3 371
31'1 27-0 40-6 26 0
I4'2 8-0
49-3 52-9
34-8	1
35-2	10 2
2-5
9-2 5'9 7'8 5 6 1-6 6'2
9'8
335 26-3 19-3 22'5 23 6 33-4 24-0
35'9 33'2
35-9 35'
36-4 34-6 345 31 0 337
37-1
1-3 29.1 1 5 38.4
41-5
2 2 29 0
1-1	354 0 9 41'3 38-9
2-0	32-5
1*2
33-7
21-0
8-7
%
2 1 1-6 2'2 1-2 2'0 31
3-1
5-0 6'2
7-7
8-4 6'4
6-3 6-0
7-3 11-6
7 0 100
1-1 30-2 28-4
40-8 44-0 39-5 9 28-7
35'2
38-2
39-2 36-0 355
304 44-1 299 267 40'8 43-5
2-0 22 2'7 1-0 1-6 11
4-2
34 5'4 92 69 8-2 38 8-5
12 ( 3-8
62 6'7 38 42
33-5 354
0-7 09
4'8 41
5-4 5'7
6-3 5-2 48 5-4 66
10-1 7 7 12-8
10-5
11-2 2-2 2-3 6'3 5-9
1-1 1-1
°/o
04 10-1
67
5-7 67 3'5
6-1
14-3
19-3
25-7 30'1
26-4
27-0 218 26-0
0'6
11 211
24-4
32 5 34-4 28-4 0-2 29 6
0'2 0-6 09
1-3 1 6
2-2 1-7 40
4-3
1-4 1-1 0'b 1-9 1-7 21 1-6
5-2 4-9
1-1
0-8
0'4
04 0'5 0'5 1-1 0'5
05 0-5 0'7
05 0-4 0-5 0-8 07 0'5 04 10 0-5
13-3 129
19-0 165 200 18-0 17-2
20-5 18'5
5'4 2-6 3-5 31 G-9 2-2
4'4
15-6 15-0 127 14'0 15'1 15-0 11-3
|1'3 96
5-3 3-0 7-5 7'2
17-3
18-9 8-3
20-4 220 213 20'9 19-4 172 235 155 13-7
16 7 14-6 11-3 22 0
144
19-9	13 6
13-6	151
14-8	131 22-2 19-5 211 144
20-2	15-9
0-3
c.Š
i
v a
°lo
32 30
46
43
52 42
47
48
44
74 63 74 79 62 59
49
53
50
100 72
> t« s?
kg
13-7 9"7 8-4 91 53 7-2
3-4 19-2
2*5
18-9
3-8 310
40-6 35-7 38 5 20-9
5-5 31-9
26-5 25-3
37-7 42-5
27-0 32-8
10-9 10-6 190 17-0 223 15-7 203 192 162
24-3 22.0 24-5
4 28-6 19-4 17-8 211 21-8 201
190 63
Krmila
Sirova hranila
%
Sladkorna pesa Strniščna repa Korenje . . .
Papeževa repa (To-pinambur)
Kolerabe podze meljske
Sad in zrnje
Buče .
Divji kostanj svež Želod svež Pšenica . Rž . . Ječmen . Oves . . Proso Ajda . . Koruza . Fižol Grah . . Lan . . Konoplje Solnčnice
75-0 91-5 870
79-6
88-0
890 492 500 13-4
13-4
14-3 133 12-5 141 130 14-3 140 71 8-9 7-5
Obrtni odpadki:
Otrobi: pšenlčni . rženi
ječmenovi
ovseni
ajdovi debeli
„ drobni
koruzni
proseni
Rižova krmska moka
Melasa ....
Sladove kali , .
Pivovarniške ječme nove tropine sveže
„ suhe
Sadne tropine sveže
„ « suhe
Vinske tropinesveže
. suhe
Oljnate tropine:
Bučnega semena Kokosovega oreha Lanene . . Ogrščice . . . Oljkijje . • . . . Palmove . , .
I-3
0-9
1-2
1-5
2-3
09 4-3
3-3 121
II-5
9-4
10-3 10-6
11-3 99
25-4 22-5 242 182 14-2
°/o
21-4 60
93
169 07 7-2 14
6-3 409 363 690 695 67-8 582
3-9 611
13-2 14-3
12-5 105 9-6 15-6 120 125 100 12-6 21-9 .2-0
762
90 80-2 100 70-0 100
9-9 105 110
10-0 11-7 9-7
167 14 8 76
8-0 15-2 9-9 9-1
120
HO-5) 231
51 21-2 0-9 40 3-4 105
2-6 4-4
1-5 1-6
365 326 32-3
4-2 31 36
2-7 1-8 4-5 36 87 120
1-5
361 21-4 33-5 331
17-7
227
8-5 8-6 10-2
72 13-8
8-6
S c
S."
54-8 69-2 48-5 53-7 229 21-1 14-5
52-2 580 57-6
53-8 34-2
615 28-2 452 60-4 436
106
1-7 7-5 41-7 0-7 3-2
2-4 7
13-2 591 11-9 J 361
11-5 38-7 317 279
362
Prebavna hraniia
1-7
2-5 6-8 1-9
1-9
3-9 10-3 8-i 14 4
2-2 71 54 5-5
150 281
102 52 8-a 216 37-6
50 0 11-3
95 32-7
8-0
12-3
51
16-0 4-5 20-5 9-4 282
0-7
0-7 10
11
10
1-9 1-6 1-2
1-7
2-0
2-5
31
3-8 2-8
1-3
32 28
3-8
4-2
3-4
5-9 4'5 50 5-7
2-8 7-0 30 11-3 10-2
72 75
12
4-6 07 32 29 79
14 1
14-7 8-7 111 337 23-8

0-9 0-6
0-8
ro
1-2
07 2-6
2-7 10-2
9-6 6-6 8-0 80 8-5 71 22 1 194 194 13-7 12-8
11-3
12-5 125
3-8
4-8 114
65 64 6-8
5-4 18-5
3-7 151
0-4
1-6 05 1-6
01
20-3
5-5 8-9
15-8
6-5
57 30-3 32-6 63-5 639 624
44-8
45-8 42-3 65-7 44 1 49-9 183 168 10-3
37-1 2-4 42-9
01 12 1-9 1-2 11 19 40 31 1-9 39 1-2 10 34-7 293 307
3-0
3.5 16-7 288 27-4 4-3 15.0
211 8-2 7' 8-: 131 8-3
c >
i o
s 2
is,
> >
-i
o) a
> t«
°/o I kg
495 37-5
1-2 20-9
390 530
7-8 12 0 10-2 36-2 54-9 11 31-8
66 250 9-2 1-6 41 4
4-3 130
05 03
0-7
0-2 0-6
11
0-8 41
09
10
1-3
2-6
2-7
3-5
1-3 41 25 1-8 90 9-4
2-6 1-7
1-7 80 9-4 3-7 32
2-4 20
6-8
20 7-7
0-3
1-3 0-8 21
•6 101
321 9 25 4 1 22-3 19'7 30-8
75 77
87
92 90
100 99 95 9J 95
99 95
95
93
100
97
98
99
96 92
77 79 96
88 70
94
95
77
100 87 75
86 84 92
78 32 32
158 4-6 87
16-4
67
7-4 341 40-4
9 0 71-3 8 7 71-3
61 72 7-4 7-5 66 19-3 169 18 1 12-8 111
91
10 8
720 597 59-7 527 815 66-6 686 119-2 1041 960
42-6 469
11-4 66 0
3-4
4-3 99 57
5-5 60
453 258 55-2 64-7 310 68-4 480 11-4 387
3-5 141
0-3
127
50-3 9-5
1-2 36 6
2-5 75
64 91 4-3 0-9 11-1 14-3
31-4 94 0
163
765
i7'2 718
230 40 14-6
611
564 78-8
	Sirova			hranila			PreDavna h an< a				If	■a	ca o
Krmila	Voda	Sirove beljakovine	4) © V > o h X	& o X	Sirovo lesno vlakno	Rudninske snovi	Sirove beljakovine	Sirove tolšče	Škrob	s a « — ~ o o c > M O M i>	Krmilna vredn (polnovredna -1	Prebavna čista Ijakovina	Skrobna vredn na 100 kg
	%	°/o	°/o	°/o		°/o		^/o	%	°/o		°/o	ke
Podzemeljskega o-reha.....	98	44'5	9-2	'3-8	52	7'5	40-0	83	20-0	0-8	98	38-7	757
Sezamove ....	95	39-8	12-6	20-6	68	10-7	35-8	11-3	11-5	21	97	3f2	71-0
Solnčnic ....	92	.94	12 6	207	11-8	63	35-5	111	147	3-5	95	32-4	720
Semena drevesne volne ....	I0'5	J4-5	6'5	263	25'0	7-2	I8'l	61	13-4	4-0	84	17 1	39-2
Živalski odpadki:													
Krvna moka . . .	90	83'9	25	-	-	42	772	2'0		-	100	68-0	67-7
Ribja krmska moka	10-8	484	11-6	-		292	43'6	11-0	-	-	100	401	64-2
Mleko neposneto .	87-7	35	3'4	46	-	0-8	33	3-4	4-6	-	100	3-3	14-7
„ posneto . .	89-8	4-0	08	46	-	0-8	3-8	0-8	4-6	-	100	3-8	9-0
Siratka sladka . .	927	10	08	4'9	-	06	09	08	49	-	100	09	6-4
„ kisla . . .	93 1	10	02	4'9	-	0'8	09	0-2	4-9	-	100	0-9	5-0
Hrošči sveži . . .	689	209	3'8	-	4-8	1-6	14-4	31	-		100	■ 2-4	19-1
» suhi . . .	14'4	576	105	—	131	4'5	j9'7	87	—	—	100	34 0	529
L.
Garje pri konjih.
L Splošne opazke.
Vojna nam je prinesla mnogo bolezni pri ljudeh kakor pri živini, ki so nam bile sicer znane že v mirnem času, toda niso povzročale take škode kakor sedaj, ker se jih je pravočasno zdravilo in omejevalo njih razširjevanje. Izmed konjskih bolezni so garje tista, ki zahteva med vojaškimi konji največ žrtev in ki se je dandanes razširila že po vseh deželah, kjer divja vojna, v taki meri, da jo bo težko obvladati v doglednem času.
Sicer se je tudi v miru dobilo konjske garje razširjene po celem svetu, vendar so to bili le redki slučaji, ki se jih je kmalu zatrlo in jih je bilo lažje zdraviti, ker se je imelo za konje zadostno tečne krme in dovolj snage. Kajti razširjevanje garji pospešuje posebno slaba hrana, nesnaga in držanje v krdelih, kar ravno v vojski ni mogoče preprečiti, in je vzrok velikemu številu garjavih konj
S prepuščanjem in odprodajo takih konj kmetovalcem se ta bolezen zanaša tudi na deželo; in kmetijska družba dobiva zelo pogosto vprašanja, kako je zdraviti to kugo in kako se je varovati. Zaraditega smo se odločili, jo malo natančneje opisati in podati kmetovalcem nekaj navodil, kako je ravnati pri izbruhu iste.
Garje so nevarna in nalezljiva bolezen, ki spada po zakonu med ti te, ki jih je vsak dolžan naznaniti oblasti in jo sme zdraviti edinole živinozdravnik. Z ozirom na današnje veliko pomanjkanje teh veščakov na deželi, ker se n ih ijajo povečini v vojni službi, je v m.irsikat rem kra,u posestniku arjavi-ga konja nemogoče, praš.ili za svet tak. g t strokovnjaka, ker ga ne d-.bi d.ikč naokrog. Zato si pa mora vsaj toliko sam znali pomagati, v kolikor zamore izkoristiti domače pripomočke in se obvarovati nadaljne škode.
Opozoriti pa moramo, da imenujemo garje bolezen na koži, ki ne napada samo konje, ampak tudi
1 vse druge domače živali ter se spravi celo na človeka. Vendar je povzročitelj te bolezni različen pri konjih, govedi, ovci, kozi, prašiču, psu, mački, kuncih in pri perulnini. Ker pa pri teh živalih ta kužna bolezen dandanes ni tako razširjena kakor pri konjih, hočemo jo opisati samo pri teh, ker povzroča velikansko škodo ne samo vojaškemu erarju, ampak tudi kmetovalcem. Garje imenujemo tudi grinje, ruše, prišč ali srbečico.
2. Po čem spoznamo garje?
Prvo znamenje te bolezni se izraža v veliki nemirnosti konja, ki ima svoj izvor v srbenju na garjavih delih telesa. Konj se gloda in drgne tam, kjer ga srbi, prestopa nemirno in tolče ob tla. Največkrat začne garjavost na glavi ali vratu, redkokdaj ob bedrih ali pa na nogah. Ako se ne zdravi, se pozneje razširi po celem telesu, ali pa ostane omejena le na noge. V začetku čutimo pod kožo napadenih delov drobne mozolje, ob katerih se dlaka sprijemlje in se da lehko izruvati. Kmalu nastanejo večji mozolji, potem kraste in skorje, pod katerimi je koža mokrotna in rdečkasta, deloma krvava. Kraste se širijo in množe, vedno pogosteje odpadajo luskine od njih in ž njimi tudi dlaka. Koža se stegne in napravlja debele gube, ki so posebno vidljive na obeh straneh in na spodnjem delu vratu. Zareze med gubami so večkrat ranjene, krvave in izcejajo gnoj. Ako zanemarimo zdravljenje te bolezni, izpade naposled vsa dlaka po celem telesu, ter se obda koža s krastami in gubami, pod katerimi se nahaja gnojna plast. V takih slučajih konji seveda močno shujšajo in slednjič tudi poginejo.
Garje se hitro množijo in širijo ter se lehko v štirih do šestih tednih razpasejo po celem telesu, ako živali ne čistimo, krtačimo in snažimo. Najbolj se širi ta bolezen med slabo hranjenimi in nesnažnimi konji in se pri starcih živalih v hudih slučajih ne da niti vtč zdraviti tčr moramo take konje pobiti.
Srbenje in s tem provzročena nemirnost živali se izraža mnogo bolj v toploti nego ob mrzlem vremenu in zaraditega je tudi večina vrst garji bolj razširjena v poletnem času nego pozimi. Mnogokrat navidezno preneha garjavost čez zimo, v topli spomladi pa se zopet prikaže. V toplem hlevu trpijo konji mnogo hujše srbenje nego na prostem, postajajo tam vedno bolj nemirni in zaraditega tudi hujšajo.
3. Kaj so garje?
Najjasnejšo sliko dobimo o garjah in njih povzročiteljih, ako čitamo današnji članek v prilogi „ABC, o povzročitelju človeških garji. Temu podobne so pr-šice pri konjih in drugih živalih. Tukaj hočemo na-kratko orisati tiste vrste garji, oziroma tiste pršice, ki navadno napadajo konje. In sicer nastopajo troje vrst pršic; temu primerno razločujemo tudi troje vrst garji, ki jih spoznamo deloma po tem, na katerih delih telesa se ti zajedalci naselijo, kako se razširjajo, kako škodujejo živalim in koliko časa trajajo.
Najnevarnejše so tiste garje, ki jih provzroča pršica, imenovana z grškim imenom sarkoptes, kar po-menja nekako, da reže meso; imenujmo jo podkožno pršico. V to vrsto spada tudi človtški srbeč.
Ta konjski podkožnik spada v vrsto pršic, je zelo majhna živalca, ki jo s prostim očesom komaj razločujemo, kajti, ako postavimo dve samici ali pet samcev podolgem enega za drugim, merijo skupno komaj en milimeter ali tisoči del enega metra. Samice so vedno večje od samcev.
Živalca kaže obliko želve, ima glavo in vrat zaraščeno s telesom, ki je polno ščetin ; v mladosti ima šest, ko odrase, pa osem nog s kremplji. Zarije se v kožo konja tako globoko, dokler ne doseže sočnih plasti vrhnje kožice, kjer se hrani s sokom celic. Na svojem potovanju za hrano napravlja v koži prave rove in na koncu teh položi samica jajca, iz katerih zlezejo ličinke, ki grizejo in sesajo dalje. Te se prelevijo v mešičke in pozneje v pršice. Za ta razvoj od jajčka do pršice je potrebna doba dveh do treh tednov. To nam tudi pojasni, zakaj ne moremo takoj spoznati okuženja po pršici in zakaj traja njeno uničevanje toliko časa. Ako so razmere za razplod tega zajedalca ugodne, se razmnoži zelo hitro. Navadno živi samec ob vhodu v rove, samica pa v njih.
Pršica sarkoptes ali podkožna pršica napade konja navadno najprej na vratu, potem na glavi in na plečali, odkoder se razširi po celem telesu. Ker se zarije v kožo in živi deloma v rovih krast in skorje, jo težko uničujemo ; iz tega vzroka moramo, preden uporabimo kak strup proti njej, prej omehčati kožo in odpraviti kraste in skorje ž nje, da zamore zdravilo učinkovati. Ta vrsta pršic je dandanes med vojaškimi konji najbolj razširjena. Podoba 1. nam kaže samico, podoba 2. pa samca konjske pršice sarkoptes. Obe podobi ste 75krat povečani, kar nam pojasni, kako majhne so te živalce.
Pod. i. Samica pršice konjske garjavosti.
(75krat povečana.)
Pod. 2.
Samec pršice konjske garjavosti.
(75krat povečana.)
Manj nevarne in lažje ozdravljive so garje na-kožne pršice imenovane dermatokoptes, ki živi na vrhu kože in se hrani s sokom, ki ga sesa iz gornjih delov iste. Pri konju nastopi navadno na bolj zavarovanih mestih, ob goltancu, pod grivo, pod šopom, ob začetku repa, ob lakotnicah in na notranjih delih beder. Ta vrsta pršic se navadno naseli zelo na gosto in se drži skupnosti. Ti podatki nam dajo soditi o prvi ali drugi vrsti pršic, kajti s prostim očesom jih ne moremo razločevati, četudi imajo različne oblike, kar nam pokaže drobnogled. Zdravimo pa te garje ravnotako kakor prve, in sicer na ta način, da skušamo s primernimi strupi, ki konju ne škodujejo, popolnoma uničiti te zajedalce Tretjo vrsto garji provzroča pršica z imenom dermatojagus, kar znači, da žre luskine, dlake in kožo. Semkaj spadajo tudi perjevci in kurjevci pri perutnini. Te živali so večje in se spoznajo tudi s prostim očesom. Ta garjavost je najmanj škodljiva in se pojavlja največkrat samo na zadnjih nogah pri konju; v hujših slučajih tudi na sprednjih nogah in na stegnih;
redkokdaj se razpase po celem telesu. Dolge dlake na nogah pospešujejo te garje. Znaki te bolezni so, srbenje po nogah, kar sili konje, da si jih drgnejo in bijejo ž njimi ob tla. Ta nemirnost konj se opazuje posebno ponoči. Sčasoma odpadejo dlake in nastanejo kraste in skorje, ki se širijo do skočnega člena. Ta vrsta garji nastopi navadno pozimi pri težkih konjih, ki so večinoma v hlevu in jih slabo čistimo. Spomladi ob toplem vremenu izginejo sameodsebe. Čiščenje in krtačenje nog obvaruje pred to boleznijo. Če je pa garjavost enkrat tu, zdravi se jo, kakor prejšnje vrste garji.
4. Kako konji nalezejo garje?
Pršice ali njene ličinke in jajca se prenesejo z garjevega konja na zdrave v odpadlih krastah, ako se konj drgne ob konja, ako skupaj vozita ali prideta skupno v isti hlev; dalje, ako pokrijemo zdravega konja s plahto, ki jo je imel garjavec na sebi, ali, ako ga opremimo z opravo takega konja. Naleze tudi konj garje, ako pride v hlev, kjer je bila bolna žival, ali, ako pride v dotiko s človekom, ki je stregel garja-vemu konju, kajti z obleko in tudi z drugimi predmeti se ravnotako raznašajo garje.
Na te raznovrstne načine se lehko zanesejo jajca, ličinke ali grinje na kožo zdravega konja, tam se naselijo, se zagrizejo v kožo, srkajo sok in se potem razmnože. Vendar tudi to razmnoževanje je mnogo odvisno od tega, v kakem stanju se nahaja konj in kako nego ima. Garjavost pospešuje največ nesnaga in nečistost, zanemarjenost konj in slaba krma. V mirnem času smo našli največ garjavih konj ravno pri revnih posestnikih, ki svoje živine ne snažijo in krtačijo in jo k temu še slabo krmijo. Le redkokdaj so se pripetili slučaji garjavosti pri lepo rejenih in čiščenih gosposkih konjih. Četudi je bil morda konj že okužen po grinjah, s krtačenjem in čiščenjem se jih je deloma odstranilo, deloma tako nadlegovalo, da se niso mogle razmnožiti. Zaraditega, kmetje, ki imate konje v hlevu, ne hranite krtače in dobro drgnite in čistite to živino, da se ubranite te hude bolezni.
Ravnotako pospešuje garje slaba krma in ošibelost vsled pomanjkanja, kar nam posebno jasno dokazuje današnja vojna, v kateri smo izgubili že na tisoče konj, ki so vsled nezadostne krme postali garjavi in jih ni bilo mogoče več ozdraviti.
Konjska garjavost je nevarna tudi ljudem, kajti prav lehko se jo naleze. Pri človeku se pršica naseli navadno na rokah ali nogah, kjer se zarije v kožo, povzroča mehurčke in pozneje prišč, ki močno srbi. Še mnogo večje postane to srbenje, ko se človek segreje v postelji. Tudi druge živine se rada prime konjska garjavost, vendar pri nobeni ne postane tako nevarna, kakor pri konju.
Konjske pršice se naselijo navadno na tistem delu kože, kamor so bile ravno zanesene. Tam se zarijejo v kožo in s svojimi ščetinami in kremplji, z grizenjem in ujedanjem ter z nekim jedkim sokom, ki ga izcejajo, provzročajo živalim srbenje. Zaraditega pravimo tudi tej bolezni srbečica. Čimbolj se konj drgne, tembolj ga srbi, ker pršice tem več jedkega soka izpuščajo. Očividnih znakov bolezni na koži ne spoznamo takoj, ko je bila žival okužena, ampak šele tedaj, ko so se pršice razmnožile in pojavile v velikih množinah in napravile kraste in prišč.
5. Kako zdravimo garje?
Ko smo dognali pri kakem konju garjavost, moramo ga takoj ločiti od vse ostale živine, da se je ne nalezejo tudi te. Prostor, kjer je stal garjavi konj, moramo razkužiti s kakim razkuževalnim sredstvom ; najbolje je tla, zid, jasli in druge predmete na debelo pobeliti s sveže ugašenini apnom, ki pomori vso gar-javo zalego. Steljo moramo sežgati, konjsko odejo in krtače opariti v lugu, vso konjsko opravo in vse predmete, ki so prišli v dotiko z garjavim konjem, oprati v vročem lugu ali drugače razkužiti, da se pršice uničijo. Oseba, ki streže garjavemu konju, ne sme priti v dotiko z zdravimi živali.
Ostale konje, v kolikor so na videz še zdravi, moramo dobro čistiti in krtačiti ter jih še več časa opazovati, jeli ne kažejo tudi oni znakov garjavosti.
Dasi poznamo troje vrst pršic, ki povzročajo garje, vendar pri zdravljenju te bolezni ne pazimo na njih posebnosti, ampak zdravimo vse po enem načinu. Pri izbiranju zdravil velja načelo, da rabimo take pripomočke, ki zamorijo ne samo vse žive grinje in ličinke, ampak tudi njih jajca. Posebno pri grinji sar-koptes, ki je najbolj razširjena in nevarna, moramo zdravila, mazila ali tekočine, prav vdrgniti v kožo, da pride strup, namenjen tem zajedalkam, v njihova naj-oddaljenejša skrivališča ter jih pomori skupno z njihovo zalego.
Ker je pa nemožno, da bi z enkratnim mazanjem pokončali vse pršice in vso zalego, moramo to delo ponoviti čez 5 do 6 dni, kajti v tem času so zlezle iz nedotaknjenih jajc ličinke in nadaljevale uničevalno delo. Mazanje moramo še tolikokrat ponavljati, dokler se nismo popolnoma prepričali, da konj nima nikakih pršic več. To zdravljenje traja po več tednov in celo po par mesecev, in zahteva posebno pri močno gar-javih in vsledtega shujšanih konjih mnogo potrpežljivosti, natančnosti, dobrega negovanja in tečne krme.
V času zdravljenja potrebujejo konji močne krme, suhe, čiste stelje in vsakdanjega čiščenja. Ko smo jim ozdravili garje, moramo jih opazovati še več časa da se ta bolezen zopet kje na njih ne pojavi, kajti posebno v poletnem času se ta hitro širi. Navadno potrebujejo garjavi konji po ozdravljenju več časa, preden se dodobra ne opomorejo in zaraditega ne smemo od njih zahtevati pretežkega dela.
Preden pridemo k zdravilom in njih uporabi, opozarjamo še enkrat, da so garje taka nalezljiva bolezen-, ki jo je po zakonu treba naznaniti okrajnemu glavarstvu in ki jo more zdraviti le živinozdravnik, ki ima pa tudi dolžnost, ukreniti potrebno za omejitev njenega razširjevanja. Ker so se pa garje razpasle že po vsej državi in se nahajajo živinozdravniki v vojni službi, mora si vsak lastnik garjavega konja znati sam pomagati.
Zato hočemo tukaj navesti nekaj bolj znanih zdravil, ki jih tudi navaden človek po navodilu in receptu živinozdravnika dobi v lekarni in ž njimi zdravi svoje bolne konje. Izmed takih zdravil so najbolj znana : žveplo, pomešano z milom in špiritom;
1 del kreozota na 20 delov olja; dunajski Teerliniment; kreozot s teerom in milom ; kreolin z milom in špiritom; razredčeni lizol z milom; bencin; petrolej;
novejše zdravilo Sozojodol—Hydrargirum, ki se je baje na Nemškem v času sedanje vojne dobro obneslo.
Četudi vlada dandanes veliko pomanjkanje na vseh zdravilih, eno ali drugo se bo že našlo v lekarni ali kje drugje, ker dobra so več ali manj vsa, v kolikor se jih rabi na tak način, da zastrupijo in uničijo pršice.
Preden začnemo rabiti ta zdravila, moramo pripraviti kožo, da postane dostopna za strup. Predolgo dlako moramo ostriči, kožo na napadenih mestih odrgniti in dobro okrtačiti, namazati jo na debelo z milom, da se omehča in odpadejo kraste. Temu milu primešamo malo kreozota, lizola ali karbola. Najbolje je sicer namazati kožo z vazelino, ki jo najhitreje omehča. Žal, da tega predmeta dandanes ni dobiti v trgovini. Tako namazano kožo pustimo 24 ur, jo potem operemo z vročo milnico, odrgnemo kraste ž nje in jo osušimo. Šele tedaj, ko je koža dobro omehčana, postane dovzetna tudi za gori navedena zdravila, ki se dobro nadrgnejo in namažejo, da se vrine strup popolnoma vanjo. Šele tedaj učinkuje zdravilo, ako pomori škodljivce z zalego vred.
Prav preprosto zdravilo je naslednje, ki si ga lehko vsak sam doma pripravi. Vzame se 1/i kg mila i" Vi kg sode ter se skupaj skuha v petih litrih mehke vode, deževnice, dokler se oboje ne raztopi. Ko se ta zmes ohladi, primeša se ji '/i fino zmletega žvepla (žveplenega cveta), da se to v njej popolnoma razprši. Ta tekočina je zelo jedka, zaradi česar je ne smemo mešati z roko, ampak z žlico ali s kako palico. Ako nimamo sode, napravimo si lug na ta način, da skuhamo v šestih litrih vode šest prgišč dobrega (bukovega) pepela ter mu dodamo prgišče sveže ugašenega apna. Ko se je vse skupaj sesedlo, odlijemo lug v drugo posodo in raztopimo v njem milo ter mu naposled dodamo žvepla. Milo ima namen, da drži vso zmes skupaj, da se lažje namaže na kožo. Če ga nikakor ni dobiti, lehko tudi izostane. Žveplo in soda (alkali, tudi apnena voda) razvijajo žvepleni vodik, ki umori pršice.
Ko je zdravilo pripravljeno, je dobro vliti ga v steklenice, da se ga preveč ne razlije in da ga lažje rabimo pri mazanju ž njim.
S tako pripravljeno tekočino namažemo in dobro drgnemo garjava mesta na koži, da se zdravilo usesa v kožo in pod kraste. Bolje seveda je, kraste prej dobro omehčati z milno vodo, da se oluščijo. Ako je konj popolnoma garjav, ne smemo namazati celega naenkrat, ampak polovico prvi dan, drugo polovico drugi dan.
Dobro zdravilo je tudi sledeče, ki ga rabijo na Angleškem proti garjam pri ovcah: Skuhaj 25 delov žvepla (cvetu ali stolčenega), 12 l/a delov žganega apna v 1000 delih vode. S to mažo se vdrgavajo bolni konji tri- do štirikrat po merilu bolezni.
Ob grivi, ali kjer so dlake dolge, se jih ostriže. Sicer pa je najbolj priporočljivo, ako opazimo garjavost na konju, da ga takoj vsega ostrižemo. Čez tri do štiri dni namažemo zopet konja z navedenim zdravilom in ponovimo to še tri- do štirikrat. Potem ga opazujemo, ako se še drgne in grize in ponavljamo zdravljenje, dokler srbenje popolnoma ne preneha. Dobro je tudi, da se ga še parkrat da preiskati po ži-vinozdravniku. Drugače se ravna s konjem tako, kakor smo navedli že v prejšnjih odstavkih.
Splošno pa si mora vsak posestnik konja za-| pomniti: Konj je posebno v današnjih vojnih časih
zelo dragocena žival, ki potrebuje najboljše nege in primerne krme, če ga hočemo obvarovati pred boleznimi in predvsem pred garjami. Suhi hlevi, čista stelja in vsakdanje čiščenje mu je ravnotako potrebno, kakor človeku umivanje. Ne hranimo torej ščeti in štrigla, ampak snažimo ga čim najbolj možno, kajti s tem ga obvarujemo pred garjami in marsikatero drugo kužno boleznijo.	__L.
Kdo se naj še zglasi za državni preživ-ljenski (vzdrževalni) prispevek?
Spisal dr. Lapa j ne, odvetnik v Krškem.
Drž. prež. prispevek ni miloščina, ampak pravica, kakor vsaka druga; zato naj opravičenih nihče ne zamudi, to pravico uveljaviti, in sicer o pravem času, ker mu sicer zastara.
Na goristavljeno vprašanje odgovorim najpopol-neje, ako razložim premalo znane razlike, novega prež. zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak. št 313., naproti staremu s konca 1. 1912. Na take, s 1. avgustom 1917 v veljavo stopivše razlike, naletimo že pri vprašanju :
L Za kom se prejema prež. prispevek?
Za aktivno (prezentno) služeči mi vojaki se do 1. avgusta 1917 ni prejemalo ničesar. Novi zakon je ta razloček odpravil, tako da dobe odslej prispevke tudi svojci tistih, ki bi bili vojaki, tudi če bi ne bilo vojne. Zatorej naj obnove prošnje in zahtevajo prispevke od i. avgusta 1917 dalje vsi tisti, katerih prošnje so bile pod veljavo starega zakona odbite iz razloga, da služi vpoklicani aktivno (prezentno). Aktivna vojaška služba je trajala po zadnjem brambnem zakonu le dve leti (tri leta pri konjenici, štiri pri mornarici). Ako ste te dve leti komu dotekli še pred 1. avg. 1917, se morajo njegovim svojcem prispevki nakazati še po starem zakonu do 1. avg. 1917, po novem zakonu od tega dne dalje.
Tudi za prostovoljno služečimi vojaki dovoljuje novi zakon prež. prispevke v nasprotju k starem zakonu, ki jih je odrekal. Prostovoljcem ni bilo prištevati le vojakov, ki so šli služit, ne da bi bili prebrani, ampak tudi one, ki so bili prebrani za črnovojniško službo, pa so se dali uvrstiti v skupno armado ali deželno brambo. To so storili zaraditega, da s svojo vojno službo odslužijo obenem aktivna leta, ki bi jih sicer čakala v miru. Prostovoljcem pa ni prištevati prostovoljnih strelcev in kolesarjev, katerih svojcem so se še pod veljavo starega zakona prež. prispevki vedno priznavali.
Svojcem rezervnih (črnovojniških) častninov pri-stoji prež. prispevek le, ako ne prejemajo posebnih, zanje po drugih zakonih določenih »rodbinskih pristojbin". Teh postanejo deležne žene in zakonski otroci, in so ti torej od prejemanja prež. prispevkov izključeni.
Svojcem invalidov gredo prež. prispevki ne le za čas vojne, ampak še šest mesecev po nje končanju. Za invalida smatra zakon vojaka, ki se je vrnil iz aktivne vojaške službe z izgubo vsaj petine svoje prejšnje delozmožnosti. Ako te izgube ne izkazujejo vojaška spričevala, jo ugotovi državni zdravnik pri glavarstvu. Ni treba, da je bila izguba delozmožnosti oči-vidna že pri izstopu iz vojaške službe, lehko se pokaže šele pozneje, a kljub temu izvira iz vojaške službe. Invalid ostane v zmislu zakona, kdor je izgubil petino
prejšnje delozmožnosti, tudi če je za drug (nov) poklic popolnoma usposobljen. — Po starem zakonu so prejemali svojci invalidov prež. prispevke le še šest mesecev po vrnitvi invalida domov. Pripomniti pa moram, da nadaljnega izplačevanja prež. prispevkov po preteku teh 6 mesecev za celo dobo vojne (in tedaj še šest mesecev po vojni) ni odredil šele novi zakon, temveč že posebna ces. naredba z dne 12. junija 1915, ki je stopila takoj v veljavo, tako da že od tega dne dalje noben svojec invalidov (ki je potreben in bil od invalida podpiran) ni smel ostati brez prež. prispevka. Naj pregledajo svoje plačilne pole!
Enake ugodnosti uživajo svojci ubitih, po bitkah pogrešanih ter takih vojakov, ki so umrli na kaki v vojaški službi dobljeni ali poslabšani bolezni (poškodbi). Tudi njim gredo prispevki od 12. junija 1915 nepretrgoma dalje.
Svojcem trajno ali na nedoločen čas na dopust poslanih ali od službovanja odvezanih vojakov se prispevki ustavijo. Če se pa pri takem vojaku po vrnitvi domov pokaže, da se ni vrnil zdrav, temveč z izgubo vsaj petine prejšnje delozmožnosti (se često dogodi!), ga je šteti invalidom in treba v zmislu gorinavedenega ustavljene prispevke iznova nakazati.
Dopusti na določen čas, zaradi bolezni ali pod. nimajo na izplačevanje prež. prispevkov nikakega vpliva. Svojcem ujetnikov se nadaljuje izplačevanje, kakor, če bi se nahajali še pri armadi.
Ali se nahaja vojak na fronti, v etapi ali zaledju, ali sploh ni vojak, temveč opravlja le vojne dajatve (po rudokopih, premogokopih, tvornicah do 55. starostnega leta), je za prejemanje prež. prispevkov brez važnosti, ter pritičejo tudi svojcem zadnje imenovanih (voj. delavcev) enake ugodnosti, kakor svojcem živih, mrtvih ali invalidnih vojakov.
Ako ima kdo več svojcev pri vojakih (starši več sinov, žena moža in brata) ter je potreben, in je bilo njegovo preživljanje odvisno od vseh (oba sinova sta n. pr. pomagala na domu, ali ženo je podpiral poleg moža njen brat), mu daje zakon svobodo, za katerim teh svojcev zglasi prež. zahtevek, vendar more prejemati prispevek le enkrat. Zglasil bo zahtevek za tistim, za katerim bo po zakonu prejemal dalje in več n. pr. za padlim vojakom dalje, kakor za živečim, za možem (navadno) več, kot za bratom. Ako se mu je za enim svojcem (n. pr. zaradi vrnitve) prispevek ustavil, se mu mora iznova nakazati za drugim, ako glede tega še obstoje zakonski pogoji.	(Dalje sledi.)
VOJNE ZADEVE in NAREDBE. Zopetni nakup izločenih vojaških konj.
(Odlok c. in kr. vojnega ministrstva z dne 21. januarja t. 1., odd. 3/R. št. 14.381 ex 1917.)
Glasom gorenjega odloka se bo pri živinskem štetju pri konjskih klasif.kacijah itd. odslej postopalo s konji, ki jih je vojna uprava izločila kot za vojno službo nesposobne in jih licitacijskim potom prodala privatnikom — ravno tako, kot z drugimi, nabornemu zakonu podvrženimi konji.
Take izločene konje morejo naborne komisije zopet pokupiti, ako bi bili za vojaško službo sposobni. *
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na e. kr. kmetij iku družbo kranjsko ali na uredništvo ^Kmetovalca", se ničelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, »e uvrste med „ Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana 8 celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj i dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj iell odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki ntso kmetijsko - gospodarska, ■e ne odgovarja v ,,Kmetovalou", amp-.k le pismeno, de Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 34. Ravnalna cena za vino povprečne kakovosti je 300 K za hI, po kateri ceni pa jaz kot gostilničar nikjer ne morem dobiti vina, ker vsak vinogradnik veliko več zanj zahteva. Če kot gostilničar moram v sili vino čez ravnalno ceno kupiti in ga potem vsled obratnih stroškov znatno draže prodajati, vprašam, ali S8 sme V takem slučaju gostilničarja tožiti in kaznovati zaradi navijanja cen pri vinu? (F. S. v D.)
Odgovor: Na podobno vprašanje odgovori dr. H. Herbatschek v letošnji 3. številki dunajske »Allgemeine Wein-Zeitung« takole : »Proti cesarski naredbi o navijanju cen se le tedaj pregreši, če se zahteva očitno previsoka j cena ali če se nad uradno določeno ceno ponudi višja. Bistvo ravnalne cene je v tem, da ona vobče varuje pred zasledovanjem po § 20. ces. naredbe z dne 24. marca 1917, če se je pri kupčiji drži, dočim njeno prekoračenje samo-nasebi še ni kaznivo. Ravnalna cena je le nekako merilo, ki bodi podlaga pri določitvi dejanske prodajne cene. Pre-sojevalnica cen more ravnalne cene predrugačiti. Če Vi dokažete, da niste mogli vina ceneje kupiti in če poleg nabavnih stroškov in stroškov za režijo vzamete še primeren dobiček, potem Vas ne gre naznaniti in obsoditi zaradi navijanja cen pri nadrobnem točenju vina v Vaši gostilni.« — Vsled zmede, ki sedaj vlada pri vinski kupčiji, so imeli avstrijski vinotržci predkratkim zborovanje na Du-naiu in tamkaj je zastopnik vlade izrekel, da gostilničar ne more biti zaradi navijanja cen kaznovan, če je vino draže plačal kakor je ravnalna cena, oziroma kakor je primerna kakovosti vina, če ga ceneje sploh ni mogel dobiti. Ta naš odgovor pa seveda ni merodajen, ker ima vsak sodnik pravico razsoditi po svojem prostem preudarku ter ste zato lehko vseeno obsojeni, če sodnik gori omenjenih okoliščin ne upošteva. Seveda imate v tem slučaju pravico priziva na vzklicno sodišče. Dokler se kakovost vina po veščakih ne določi, pa sodnik sploh ne sme obsoditi.
Vprašanje 35. Kot gostilničarka, ki vodim gostilni-čarsko obrt v odsotnosti svojega soproga, ki je v ruskem ujetništvu, sem kupila na Goriškem precej vina na podlagi mi poslanega vzorca, in sicer visoko nad ravnalno ceno. Poslano vino pa nikakor ni tako, kakor je bil vzorec, se noče učistiti in tudi ni čistega okusa. Obenem Vam pošljem vzorec tega vina. Ker moji gostje tega vina ne marajo, so izostali, preti mi zato velika škoda in vprašam, Če je prodajalec vina dolžan povrniti škodo, ker poslano vino ni tako, kakor je bil vzorec? (M. S. v K.)
Odgovor: Vi bi morali poslani vzorec vina pravilno shraniti in ker poslano vino ni bilo iste kakovosti, kakor vzorec, bi ga morali prodajalcu takoj dati na razpolaganje. Ker tega niste storili, ste zamudili tisto, kar bi Vam utegnilo pomagati v slučaju pravde, ker se prodajalec ni držal kupne pogodbe. Vi imate pa vendarle še danes priliko prodajalca vina terjati za povračilo škode, oziroma kupčijo razveljaviti. Ravnalna cena za vino povprečne kakovosti namreč znaša 300 K za hI ter je smatrati tisto vino pov-
prečne kakovosti, ki je brez hib z ozirom na barvo, duh in okus in ki ima kot belo vino 9 do 10 prostorninskih % alkohola v sebi. Vzorec vina, ki ste ga nam poslali, pa nikakor ni smatrati kot vino povprečne kakovosti, kajti ono ni čisto, nima prave barve, ni čistega okusa ter ima po naši površni preiskavi komaj 8 prostorninskih odstotkov alkohola v sebi. Zahtevajte od prodajalca vina, da Vam ceno primerno zniža in mu zapretite, da ga drugače naznanite zaradi prestopka navijanja cen po ces. naredbi z dne 24. marca 1917. Če se prodajalec Vaši zahtevi ne pokori, ga tožite zaradi navijanja cen, ker vino ni povprečne kakovosti, potem stopi v veljavo točka 5. § 20. imenovane ces. naredbe, ki slove : »V slučaju obsodbe ima oškodovanec pravico voliti, da se kupčija razdere ali pa cena primerno zniža. Obsojenec mora v vsakem slučaju oškodovanca popolnoma odškodovati.« — Preden pa prodajalca vina naznanite, dajte vino preiskati Deželnemu kmetijsko-kemijskemu preskušališču ter v to svrho vzemite iz soda pred pričami steklenico vina, ki jo zopet pred pričami zamašite in zapečatite. Če bo kmetijsko - kemijsko presku-šališče izreklo, da vino nima vsaj 9 prostorninskih odstotkov alkohola v sebi, in da tudi nima prave barve in okusa, potem šele prodajalca ovadite.
Vprašanje 36. Ali res ni dobro rabiti les za stavbo od drevja, v katerega je strela treščila, ker je pri nas razširjeno mnenje, da tak les strelo nase vleče ? (A. L. na G.)
Odgovor: Razne snovi različno dobro vodijo električni tok. Električni tok vzame vedno najkrajšo pot in izbira pri tem tiste snovi, ki ga najlaže vodijo. Zato električni tok dostikrat preskoči od slabih voditeljev na dobre ter se pri taki preskočitvi pokaže iskra. Pri nevihti se nabere v nekaterih oblakih veliko elektrike, ki doseže tako napetost, da se sproži in gre potem elektrika po najkrajšem potu iz zraka na zemljo. Zrak električni tok slabo vodi, zater preskoči iz oblaka na najbližnji predmet na zemlji, pri čemer se naredi ogromna iskra, ki jo imenujemo strela. V gorah so najbližji predmeti skalnati vrhovi ali vrhovi tamkaj rastočega dre\ja. V ravnini so pa taki predmeti posamezno stoječa drevesa, visoke stavbe,kakor n.pr. cerkveni zvoniki. Če je treščila strela v kako drevo, se to ni zgodilo zaradi kake posebne lastnosti lesa tistega drevesa, ampak zato, ker je bil vrh drevesa najkrajša pot za električni tok, t. j. za strelo. Da bi les od strele zadetega drevesa, če se porabi za kako stavbo, vlekel strelo nase, je tedaj popolnoma prazna vraža. Seveda, če se potem porabi tak les za kako visoko stavbo v vasi ali za kako na samem ležečo stavbo v ravnini, je vsekako nevarnost, da vanjo trešči, pa ne zaradi lesa, ampak ker vrh tiste stavbe leži najbližje oblaku, iz katerega strela šviga.
Vprašanje 37. Ali so res konjske kosti kot zdravilo boljše kakor goveje in prašičje za potrte krave, ki imajo kostolomnico in, ali je kako drugo dobro zdravilo zoper to bolezen ? Pri nas je namreč mnogo krav, ki so tako potrte, da gredo komaj iz hleva in med ljudstvom je razširjeno mnenje, da so najboljše zdravilo konjske kosti. (A. L. na G.)
Odgovor: Kostolomnica pri goveji živini prihaja od pomanjkanja rudninskih" hranilnih snovi v krmi, zlasti če manjka apna in fosforove kisline. Fosforovokislo apno, iz katerega so stvorjene kosti, pa stoji pri presnavljanju v nekaki zvezi z beljakovinami, t. j. žival mora dobivati v svoji krmi ne le dovolj rudninskih snovi,' ampak tudi dovolj redilnih beljakovin. V pokrajinah, kjer ima zemlja že od narave v sebi malo fosforove kisline in malo apna v taki obliki, ki ga rastline lehko zaužijejo, potem se na iz-črpanih tleh in na močvirnati zemlji prideluje seno, ki daje
prav slabo klajo in se zato v takih krajih kostolomnica pri goveji živini splošno pojavlja. Ker je vsako bolezen laže preprečiti, nego jo zdraviti, zato je v takih pokrajinah najprej odpraviti vzroke kostolomnici. To se doseže z zadostnim gnojenjem, z rabo fosfatnih umetnih gnojil, z gnojenjem z apnom ter z osuševanjem močvirnatih tla. Dokler zemljišča niso na ta način izboljšana, je goveji živini pokladati dovolj močnih krmil in še posebej redno klajnega apna, ki obstoji i? fosforovokislega apna. Da so krajevne razmere kostolomnici vzrok, je najboljši dokaz, ker se bolna živina iz takih krajev drugam pripeljana hitro popravi in tuja, dokupljena živina pa zboli za kostolomnico. Kostolomnica se zdravi s pokladanjem dobre redilne klaje in s pokladanjem klajnega apna. Klajno apno pa največkrat ni ničesar drugega nego kosti, zmlete v prav fino moko. Kostno moko pa more goved le tedaj kaj prida prebaviti in presnavljati, če je prav fino zmleta, kar pri domačih napravah ni mogoče, ampak le v tvornicah, ki imajo v to svrho posebne stroje in site. Psi in kokoši so pa seveda sposobni pre-bavljati tudi dobelejše kostne drobce. Da bi bila moka od konjskih kosti boljša kakor od govejih ali prašičjih, nikakor ni res, ampak je vsaka kostna moka enako dobra, ker se gre edinole za kemijsko sestavo kosti. Vedite^ da se zlomljena kost pri konju ne zaceli, dočim se pri govedi ali prašiču, celo pa pri ovci prav rada zaceli. Iz tega stališča bi tedaj moka od konjskih kosti bila še slabša, kar seveda ni res, ker vzrok, da se zlomljena konjska kost ne ozdravi, tiči drugje.
Vprašanje 38. V »Kmetovalcu« berem, da repa ni posebno dobra krma za močno breje krave, ki imajo kmalu storiti. Vsled pomanjkanja sena nam letos repa veliko zaleže in zato ne vem, kako naj s krmo izhajam, ako naj repe ne pokla.dam tudi brejim živalim. Da breje krave ne oslabe, morajo tudi dobiti kaj k rezanici, zato vprašam, ali ne bi kazalo pokladati brejim kravam kuhane repe, in sicer v oblodi pomešano z rezanico ? (M. B. v B.)
Odgovor: Ne da se tajiti, da repa ni prav prikladna klaja za breje krave, ker lehko povzroči izvrženj§. To pa le tedaj velja, če se brejim kravam poklada repa v prevelikih množinah. Na take reči je moral živinorejec paziti v časih, ko je bilo vsega dovolj, a sedaj so izjemni časi in je živinorejec prisiljen marsikaj narediti, kar bi bilo drugače bolje opustiti. Majhne množine repe morete tedaj brez skrbi pokladati brejim kravam. Nikakor pa repe ne kuhajte, ampak pokladajte jo sirovo, drobno razrezano med rezanico, kajti sirova repa veliko ugodneje vpliva na mlečnost in na zdravje hlevske živine, nego kuhana. Na redil-nost repe, ki ima v sebi dobrih 90°/c vode, pa ne dajte veliko, kajti 100 kg repe je toliko, kakor 4 '/a kg čistega škroba, dočim je 100 kg rezanice od jarega žita toliko, kot 17 kg čistega škroba. Slama ima torej povprečno 4krat tako veliko hranilno vrednost kakor strniščna repa.
Vprašanje 39. Ali sme mlinar, ki nima ribolova v najemu, pri svojem mlinu ribe loviti? (I. K v Č.)
Odgovor: Glasom kranjskega deželnega ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888 nima mlinar pravice do ribolova pri svojem mlinu, ampak tisti, ki je lastnik ali najemnik ribolova na dotičnem vodotoku. Mlinar ima kvečjemu pravico do ribolova v kaki njegovi umetno narejeni strugi, če je imel to pravico, preden je stopil v veljavo imenovani ribarski zakon.
Vprašanje 40. Pri nas deli tekoča voda dve različni politični občini. Ena občina je dala ribolov v tej vodi v najem, druga pa ne. Ali sme na emmk ribolova loviti tudi ribe na bregu nasproti ležeče občine, ki svojega ribolova ni dala v najem? (I. K. v Č.)
Odgovor: Po kranjskemu deželnemu ribarskemu zakonu, ki ga v prejšnjem odgovoru omenjamo, se je ribarska pravica v celi deželi uredila. Ribolovna pravica gre v vsaki tekoči vodi (reki, potoku) le enemu, in tisti ima pravico ribolov po določilih zakona zvrševati na obeh bregovih. Ribolov v tisti vodi, ki teče med dvema občinama, more tedaj biti le last enega samega in je sploh vprašanje, če ima katera od obeh občin pravico do ribolova in če ga morda nima kdo drugi. Pa naj bo tako ali tako, ribolov v dotični vodi ima samo eden in ta ga sme zvrševati na obeh bregovih.
Vprašanje 41. Pri nas vlada prepričanje, da brez lužnega kamna pač ni mogoče napraviti dobrega in trpežnega mila, ali pa, da je to mogoče le tedaj, če imamo boljše maščobne snovi na razpolaganje. Iz lastne izkušnje vem, da milo, napravljeno brez lužnega kamna, razpade v kratkem času kakor tropine. Kmetijska družba napravi ljudstvu veliko uslugo, če objavi, kje se dobi lužni kamen ? (I. B. v D.)
Odgovor: Lužni kamen ni ničesar drugega, kakor vrsta zgoščenega in osušenega luga, ter se je nekdaj na-pravljal edinole s kuhanjem bukovega pepela, kateremu so dodali nekaj ravnokar ugašenega živega apna. Dandanes pa ga tvornice podelujejo kemičnim potom iz rudnin. Ako je lug dobro napravljen, kakor je označeno v navodilu »Izdelovanje mila za dom«, potem izpremeni maščobo v milo ravnotako, kakor da smo rabili* lužni kamen,^ kajti ponavljamo še enkrat, raztopljen lužni kamen ni nič drugega, kakor zgoščen lug. Kuhajte presejan bukov pepel, ki ste mu dodali prgišče ravnokar ugašenega živega apna, v mehki vodi, deževnici, pustite, da se goščoba sesede na dno in odlijte ali precedite čisti lug v drugo posodo, pa dobite enako raztopino, kakor je lužni kamen raztopljen v vodi. Dobrota maščobe vpliva pač več ali manj na duh mila in tudi na bolj ali manj hitro podelavo tega, v kolikor se maščoba prej ali slej pretvori v milo ; na trpežnost in splošno kakovost pa ne vpliva mnogo. Lužni kamen je dandanes popolnoma pošel in se ga niti v tvornicah ne dobi več. Morda ga ima še tupatam kak trgovec v mali množinah v zalogi, ki ga pa prodaja po pretiranih cenah kar pa družbi ni znano..	.L.
Vprašanje 42. Jaz sem kmetovalec z razmeroma zelo majhno kmetijo ter doslej še nikdar nisem plačeval osebne dohodnine. Sedaj mi je pa predpisana precej visoka dohodnina, češ, da sem imel lansko leto vsled prodaje živine tako visoke dohodke, da sem podvržen dohodninskemu davku. Moj ugovor pri davčnem referentu, da prisilna odprodaja živine ni nikak dohodek, ker imam zato prazen hlev in ne morem pravilno naprej kmetovati, ne drži. Ali je predpis osebne dohodnine v tem slučaju upravičen? (P. S. v K.)
Odgovor: Predvsem Vam in vsem kmetovalcem nuino priporočimo, še enkrat prav natančno prebrati spis „Kmetje, pazite na davčne napovedi!'1, ki smo ga objavili v prvi letošnji številki »Kmetovalca«. Sicer so pa državni poslanci v državnem zboru glede takega slučaja, kakor je Vaš, in-terpelirali in so zahtevali, da se živina smatra kot del premoženja in da se skupiček zanjo ne sme prišteti k dohodkom. Finančni minister je v seji državnega zbora 19. t. m. na to interpelacijo takole odgovoril: »V kolikor gre šteti živino k nepremičninam kmetijskega posestva, je odprodajo posameznih komadov živine smatrati kot odprodajo enega dela premoženja in taki dohodki po § 159. zakona o dohodnini ne spadajo med dohodke, od katerih je plačevati dohodnino ali davek od vojnega dobička. Dohodki odprodaje pitane in mlade plemenske živine so pa podvrženi
dohodninskemu davku. V komisiji gosposke zbornice za J davčne zadeve se je pa ta izjava še dopolnila, da namreč med dohodke, ki so dohodnini podvrženi, ne gre šteti sku-pička za mlado živino, ki se jo je med vojno prodalo, a ki se. je redila zaradi kmetijskega obrata samega ali za domačo spodrejo. Finančni minister je končno izjavil, da so se izdala navodila v tem zmislu na podrejene davčne oblasti, ki naj jih upoštevajo in ki naj se nanje pri davčnih predpisih ozirajo.« — Iz tega ministrovega odgovora mo-^ rete posneti, da je ta Vam predpisana dohodnina krivična in se zato v predpisanemu roku pritožite na deželno davčno komisijo. Pravico do pritožbe pa imate le tedaj, če ste svoje dohodke poprej ustno ali pismeno pri davčni oblasti naznanili (fatirali).
Vprašanje 43. Posedujem zemljišče, ki je popolnoma zaraščeno s praprotom. Ker nameravam iz njega napraviti travnik, prosim pojasnila, kako zatrem praprot na travniku? (J. Š. v S.)
Odgovor: Navadna praprot, ali pravilno orlova praprot (Pteris aquilina) je deloma koristna rastlina, ker nam daje zadostne stelje posebno v krajih, kjer sejejo malo žita in imajo malo gozdnega listja. Je pa tudi škodljiva tam, kjer hočemo imeti namesto brezkoristnih ali slabih pašnikov dobre travnike. Ako hočemo zemljišča, zaraščena, s praprotom, izpremeniti v rodovitne travnike, moramo najprej ta plevel uničiti. Orlova praprot ima debelo, črno plazečo in zelo obširno korenino, ki na zadnjem koncu trohni in gnije, na sprednjem pa rase in pošilja posamezne visoke liste na dan. Kar navadno imenujemo praprot, je samo list, ki pozimi pogine, korenina pa učaka mnogo let. Zaradi dolgih korenin jo je težko zatreti. Ako jo hočemo polagoma odpraviti, zadostuje, če jo več let zaporedoma maja meseca pokosimo, nakar pogine samaodsebe. Ako ne moremo čakati toliko let, populimo jo s koreninami vred iz zemlje, ko je tako močna, da\ se ne trga več. To delo se vrši najlažje po dežju, ko je zemlja mehka. Lehko tudi preorjemo pred zimo, da korenine pomrznejo. Ali pa preorjemo ali prekopamo celo zemljišče in korenine zberemo in sežgemo. Če na tako zemljišče posejemo oves na gosto, uniči tudi še ostale korenine v zemlji, ker jih ta rastlina zaduši. Dobro učinkuje tudi gnojenje s Tomasovo žlindro in kajnitom.	L.
Vprašanje 44. Imam kravo, ki je imela že v jeseni dve trdi buli, kot drobno jabolko debeli, eno na plečih in drugo med prvima nogama. Te so se predrle sameod-sebe in Iz njih je tekel gost rumen gnoj. Niso se te dve še pozdravile, ko prične rasti tretja na vratu v bližini prejšnje rane. Ta se veča že od oktobra in je že kot srednje debela repa. Ta bula se ne drži ne mesa, ne kože, ampak se lehko z roko premika semintja. Prej, ko sem kravo tipal po buli, je ni bolelo; sedaj se mi pa zdi, da jo malo srbi. Krava je drugače zdrava, žre in pije ponavadi.
Kako naj zdravim podkožne bule pri kravah? (K.
L. v Dr.)
Odgovor: Opisane bule spadajo v vrsto živčnih oteklin in nastanejo navadno pod kožo na koncu kakega živca. Njih vsebina sestoji deloma iz vezne tkanine, deloma iz živčnih niti, ki se začnejo v poznejšem razvoju razkrajati in gniti. Ker niso vezane ne na kožo in ne na mišičevje, se lehko pregibljejo pod kožo, ne da bi pri tem provzročale živalim boječine. Ker se taka bula vedno bolj širi in veča, postane tudi koža na enem mestu tanjša in se tam tudi malo nagnije, gnoj, ki se je medtem napravil v buli, jo prodre brez človeške pomoči. Ko gnoj izteče, se bula izgubi in rana se polagoma zaceli. Na ta način se bula samaodsebe ozdravi in izgine. To naravno in seveda
počasno zdravljenje zamoremo pospešiti s tem, da prisilimo bulo do hitrejšega gnojenja, in sicer s toplimi obkladki, ki j<h večkrat menjamo. Posebno navodilo za hitrejšo ozdravitev pa zamore dali edinole. živinozdravnik, ki ima primerno izobrazbo. Ravnotako zamore tak veščak določitj dobo, kdaj se sme bula prerezati, in kako se naj potem zdravi. Ako se je bula odprla samaodsebe in je gnoj polagoma iztekel iz nje, je dobro spirati rano s kamilično
vodo ali z arniko.	L.
•
Vprašanje 45. Vjel- sem dihurja v past, ki mi je delal škodo. Sedaj pa zahteva najemnik lovišča, da mu moram izročiti kožo, češ, da je ta njegova last. Ali je dihur lovska žival? Če je, smem 11 zahtevati povračilo škode, provzročene po njem? (I. R. v R)
Odgovor: Dihur ni lovska žival, ampak samo lovna, ki po zakonu ne uživa varstva, to je, sme jo vsak in vsak čas pobijati. Je pa last najemnika lovišča, ki mu jo zato morate izročiti, živo, mrtvo ali kožo, drugače ste krivi lovske tatvine. Najemnik lova je dolžan povrniti škodo le, ako so jo provzročile lovske živali, nikakor pa ni odgovoren za škodo po lovnih živalih. Ne morete torej zahtevati nikakega po\račila škode, ki Vam jo je prizadjal dihur. L.
Vprašanje 46. Kupil sem večjo množino belega vina, ki je imelo primerno barvo in okus. Posoda, v katero se je polnilo, je bila snažna in zažveplana. Pri polnitvi sem bil sam zraven in nisem opazil nič sumljivega. Se istega dne sem doma dal posodo na pipo in pri tem opazil, da je vino postalo črno, vsled česar mi ga ni mogoče točiti. Iz tega sklepam, da je bilo vino bolno že pfej. Ali je prodajalec dolžan vzeti vino nazaj in povrniti kupnino ter stroške prevožnje? (L. M. v R.)
Odgovor: § 932. drž. zak. pravi: »Ako je pogrešek pri taki kupčiji tak, da ga ni mogoče več popraviti in da izključuje uporabo predmeta, more kupec zahte ati, da se kupčija razveljavi in da povrne prodajalec vse stroške, ki jih je kupec pri tem imel. Ako se pa zamore pogrešek odpraviti, ali pa, ako je malenkosten, da se navzlic temu lehko spravi predmet v porabo, sme zahtevati kupec le primerno odškodnino ali povrnitev stroškov, ki jih je imel pri popravi tega predmeta«. Počrnelo vino ni nikak tak pbgrešek, da bi se ga ne dalo več odpraviti, ampak z umnim ravnanjem in primernim kletarenjem in pripomočki se ga lehko omeji in vino izboljša. Počrnenje vina nastopi, če se v njem železov okis kemično spoji s čreslovino v črnilo. Vino počrni le tedaj, če je v njem raztopljeno železo v obliki železnatega okisa ali železnate soli, in sicer tem rajši, čim več čreslovine in čim manj kisline je v njem. Zračni kisik pospešuje zelo črnenje, zaraditega nastopi ta pogrešek navadno ob pretakanju vina, ko pride to v dotiko z zrakom. Dalje, ako vino več časa stoji odprto na zraku. Kako se tako vino popravi, dobite nasvet v gospodarskem navodilu »Počrnenj^vina«, ki ga dobite pri družbi za 40 v.	L.
Vprašanje 47. Nasadil bi rad parcelo, na kateri sem posekal drva, z akacijo, da bi mi služila za kolje. Bi se li prijeli nevkoreničeni podtaknjenci tega drevesa, ali pa moram saditi vkoreničene sadike ? Kako sadim in pomnožujem akacijo? (I. K. v S.)
Odgovor: Akacija je zelo razširjeno drevo, ki rase tudi na najslabši zemlji, le mokrote ne prenese. Kjer se je enkrat vgnezdila, je ni več lehko zatreti, in posebno v bližini vinogradov nam s svojimi koreninami in poganjki dela dovolj preglavice. Je pa zelo hvaležno drevo, ker hitro rase in imamo od nje v najkrajšem času koristi. Najhitreje se pomnoži s koreničnimi poganjki, ki se hitro primejo v zemlji. Nevkoreničeni podtaknjenci, pa niso tako
gotovi, da bi pognali korenine, in nasadi s temi kažejo navadno velike pomanjkljivosti. Pomnoževanje akacij v večjih množinah se vrši potom semenja, ki se ga seje v drevesnice. Iz teh vzrasle rastline potrebujejo pa najmanj dve leti, preden se jih more presaditi na mesto. Primerne sadike za posaditev na mesto, dobite tudi pri gozdarskem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani.	L.
Vprašanje 48. Imam nekaj stolitrov doma žgane slivovke, katera je postala bela. Ne vem, kaj je temu vzrok. Žganjarški kotel gotovo ne, ker sem v njem že večkrat kuhal žganje. Slivovka je bila že pri kuhanju bela in do-sedaj se še ni učistila. S čim učistim belo in motno slivovko? (F. D. v Št. I.)
Odgovor: Vaša slivovka je prešibka, t. j. ima premalo prostorninskih odstotkov alkohola in preveč vode v sebi, zaradi česar je bela in motna. Vzrok belini je sadno etersko olje, ki je raztopljivo samo v alkoholu ali pa v taki tekočini, ki ima vsaj določeni odstotek alkohola. Ako ima žganje premalo špirita, t. j., ako je preveč razredčeno z vodo, postanejo eterične snovi v njem neraztopne in se kažejo kakor bela megla. Kotel seveda ni kriv takemu nedostatku, ampak le nepravilno ravnanje pri kuhanju žganja, in ste najbrž pri tem delu premočno kurili, pri čemer se je z alkoholom zgostilo preveč vodene pare. Na ta način ste sicer pridobili več slivovke, zato pa slabše in motne, ker so se iz raztopine, ki je imela premalo alkohola, izločila eterična olja, Ta pogrešek se odpravi z dodatkom finega čistega špirita. Ker pa tega dandanes ni dobiti, Vam ne preostaje drugega, kakor da slivovko še enkrat previdno prekuhate, ne da bi pri tem delu prer močno kurili.	L.
Vprašanje 49. Imam tele, ki je dva meseca staro. Odstavil sem ga, pa noče žreti. Napenja se močno in vetrovi gredo od njega. Kako zdravim napenjanje pri odstavljenem teletu? (F. S. v S.)
Odgovor: Ker bolezni pri teletu ne opišete dovolj jasno, Vam tudi ne moremo dati natančnega pojasnila. Da odstavljeno tele napenja in da je zaprto, je lehko več vzrokov. Skoro gotovo pa je krivo, nepravilno krmljenje in slabo odstavijenje. Telečje bilo najbrže prehitro odstavljeno, tako da se njegov želodec ni mogel še navaditi novi težki krmi. Prvi del želodca, ki mora krmo dobro prežvečiti, preden pride v naslednje dele želodca in v čreva, ni zadostno razvit, ne more vršiti svoje naloge, krma ostane neprebavljena, začne gniti in se kisati, pri tem se razvijajo plini, ki povzročajo napenjanje in zaprtijo. Če je torej to domnevanje pravilno, morete ozdraviti tele samo na ta način, da mu nudite lehko prebavno krmo, kakor je mleko, posneto mleko, obloda in podobna krmila. Pri odstavljanju teleta morate na to paziti, da se vrši isto le polagoma: prvi teden pustite ga samo dvakrat na dan sesati, drugi teden samo enkrat na dan, tretji teden pa mu samo vsak drugi dan pokladajte malo mleka. Pri tem mora imeti pred seboj vedno kaj suhe klaje, dobrega sena ali rezanice iz detelje, potrošene z otrobi, da se igraje navadi na tako trdo krmo. Ko je popolnoma odstavljeno, dajte mu močne krme, otrobe, oblode, zdrobljenega ovsa ali podobna krmila. Prehod od ene vrste krme na drugo se mora vedno vršiti le polagoma.	L.
Vprašanje 50. Ali se govedi sneti rog zopet prirase, če še ga takoj nazaj natakne? (J. P. v S.)
Odgovor: Če se govedi po nesreči in s silo rog sname, ne pa vsled kake bolezni ali poškodovanja, vsled katerega se je pod rogom gnojilo, se hitro nazaj nataknjeni rog zopet prirase. Pogoji so, da so vsi ranjeni deli popolnoma čisti, da se delo razume in da se ima na razpola-
ganje potrebne obveze in priprave za pritrjenje roga. Kakorhitro se pa z nataknjenjem toliko časa odlaša, da se meseni deli rane napnejo, je izključeno, da bi se rog zopet nazaj prirasel^Pri razmerah, ki so na kmetih, ni takorekoč nikakega upanja, da bi se sneti rog zopet nazaj prirasel, in je najbolje niti ne delati kakega poskusa, marveč je rano takole celiti. Navadno na koščenem čepu, na katerem je rog priraščen, zrase nov majhen krnjev rog. Goli koščeni čep, ki močno krvavi, je temeljito osnažiti z 1 °/0 li-zolovo vodo, razdrapane mesene konce je s škarjami ali z nožem porezati. Ko je krvavenje ponehalo in je koščeni čep dobro osnažen, ga je poštupati z zmesjo od 1 grama jodoforma in 5 gramov tanina. Tako poštupan koščeni čep, je tesno poviti s povojem, namočenem v mizarskem kleju. Tak posušen povoj se strdi, ki pa žival nič ne tišči. Obveza naj ostane na čepu 6 do <S tednov.
Vprašanje 51. Vsled eksplozije municije nam je bila povzročena ogromna škoda, katero povrniti se pa vsi branijo. Za povzroči no škodo se ni hotelo zmeniti vojaštvo, na okrajno glavarstvo vloženo prošnjo so preprosto odbili in tukajšnji notar trdi, da noben zakon ne veleva tako škodo povrniti. Kam in kako bi bilo vložiti novo prošnjo za povrnitev škode, ki je nastala vsled eksplozije municije? (R. B. v G.)
Odgovor: Na podlagi zakona za vojne dajatve res ne gre zahtevati kake odškodnine za tako povzročeno poškodbo, vendar se je škoda pripetila takorekoč skoraj v bojni črti in je na vsak način v najožji zvezi z vojnimi operacijami. Tako nastale škode država sicer ni dolžna povrniti, vendar bo država kolikortoliko odškodovala poškodbe na Primorskem, ki so v tesni zvezi z vojnimi operacijami. Prosite, oziroma zahtevajte, da se tudi Vam da odškodnina na ta račun. Prosite posredovanja kakega Vašega državnega poslanca. Odškodovanje takih škod se bo pa vsekako zelo dolgo zavleklo, morda tudi več let, zato Vam nujno priporočimo, prositi županstvo, da sestavi v večni spomin zapisnik, v katerem bodi popisano, kako in kdaj je škoda nastala, kateri vojaški oddelek jo je zakrivil in koliko cenijo tamošnji občinski cenilci povzročeno škodo. Zapisnik naj podpišejo župan, nekateri občinski odborniki, cenilci, odškodovalci in morda še nekatere ugledne priče. Tako sestavljen zapisnik dobro hranite, ne dajte izvirnika iz rok in če ga potrebujete kot prilogo za kako prošnjo, ne priložite izvirnika, ampak le poverjen prepis izvirnega zapisnika.
Kmetijske novice.
Oddaja sena in slame. Stranke, ki so naročile pri Deželnem mestu za krmila seno, naj čimpreje sporoče, če so zadovoljne, da se jim pošlje slamo namesto sena; to zaraditega, ker dobiva imenovani urad v zadnjem času skoraj samo slamo namesto sena in ne more vsledtega zvrševati naročil na seno. Obenem je vzeti na znanje, da imenovani*urad ne more sprejemati nobenih novih naročil več, ne na seno in ne na slamo, ker ne dobi več blaga in je za dobavo določena množina že s prvimi naročili prekoračena.
Naročila na otrobi in močna krmila. Pri otrobih je nastopilo tako pomankanje, da ni mog9Če zadostiti vsestranskim in obilnim naročilom. Županstva hočejo po več tisoč kilogramov za posamezne občine, deželno mesto ima pa za celo deželo komaj par tisoč kilogramov na razpolaganje, tako da v zadnjem času sploh ne more županstvom več dobavljati kakor po 300 kg. Če ni blaga, ga ni mogoče deliti. Drugih močnih krmil je pa sploh zmanjkalo. Vsled-
tega ni dobiti nobenih oljnatih tropin, ne lanenih ne makovih ali rapsovih. Županstva naj nastali položaj in to stisko upoštevajo in naj ne zahtevajo takih množin otrobov, ki jih ni mogoče dati.
Družbene vesti.
Ta številka ».Kmetovalca'* je dvojna, t. j. obenem 4. in 5. letošnjega letnika, ker vsled prometnih ovir na železnici ni prišel pravočasno tiskovni popir za izdajo 4. št. z dne 28. februarja t. 1., zato jo izdamo združeno s 5. št. z dne 15. marca 1918.
„ABC kmetske in kmetijske izob-brazbe" je naslov novemu listu, ki ga pričnemo dodajati kot redno prilogo družbenemu glasilu ^Kmetovalcu", in katerega 1. številka je že tu priložena. Kaj je namen tega lista, je iz njega samega razvidno. Snovi za ta list je obilo, njeno potrebo in raznovrstnost bo videti šele po izdaji večih številk, zato prosimo, počakati s sodbo. Vobče je tožba, in to tudi v Nemčiji, da so kmetijski listi za kmete preučeno pisani, kar koli-kortoliko tudi velja za našega „Kmetovalca", dasi se trudimo po možnosti poljudno in razumljivo pisati. Če se najde kmetijski list preučeno pisanega, pa niso vzrok samo urednik in sotrudniki, ampak tudi bralci, ki vsled nezadostne izobrazbe v ljudski šoli ne morejo vsega takoj ali vsaj lehko razumevati. Pomanjkljivi pouk in teoretično predpripravo za kmetijstvo v ljudski šoli nadomestiti za sedanji naraščaj in sedanji rod bo skušal v majhni meri nadomeščati „ABC in to v nadi, da bodo izkušnje sedanje vojne poklicane kroge prisilile preosnovati in zbotjšati pouk v naših ljudskih šolah, česar bo pa deležen šele poznejši rod.
Oddaja in razpošiljanje drevja iz družbene drevesnice. Naročila na sadno drevje, ki se morejo le po železnici zvršiti, se razveljavijo, ker železnica ne prevzame prevoz sadnega drevja. Tisti, ki morejo priti po pravočasno naročeno sadno drevje s svojim vozom v Ljubljano, dobe nakaznico na drevje v družbeni pisarni v Ljubljani, Turjaški trg št. 3., drevje pa le proti nakaznici v družbeni drevesnici v Ljubljani, Poljanska cesta (podkovska šola), in sicer od 20. marca do 6. aprila t. 1.
* Amonijev sulfat, izborno učinkujoče dušičnato umetno gnojilo. To gnojilo, ki ga družba nepričakovano vendarle nekoliko dobi za letošnjo spomladansko gnojenje, izborno učinkuje pri vseh rastlinah in na vsakovrstni zemlji. Amonijev sulfat je raztresati ob setvi, oziroma ob saditvi, ali tudi pozneje, ko so rastline že obzelenele, n. pr. tudi za gnojenje po vrhu slabo uspeli setvi žita. Posebno izborno učinkuje amonijev sulfat pri krompirju. Na ha ga je vzeti 100 kg, na ar 1 kg ali na štirjaški meter 1 dkg. Kdaj dobi kmetijska družba za kranjsko deželo odkazani amonijev sulfat, še ni znano; zaradi oviranega železniškega prometa je vsekako računiti z velikimi zamudami, zato naj se rabi kesneje došli amonijev sulfat tudi za gnojenje
po vrhu že obsejanih, zasajenih in že ozelenelih njiv. Tudi gnojenje s tem gnojilom na slabih deteljiščih in na travnikih sploh je silno priporočeno. Naročila na amonijev sulfat sprejema c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani po 50 K za 100 kg brez vreče, dokler je kaj zaloge in si pridrži pravico, došla naročila primerno skrčiti, da so tega gnojila kolikor se da enakomerno in nepristransko deležni družbeni udje v celi deželi.
* Delovanje kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano. Kmetijsko društvo, ki je zadruga, ima 105 članov. Načelstvo je v 20 sejah potrebe vrejevalo ; nadzorstvo je računske knjige 5krat pregledalo. Zadruga deluje z mlatilnico, katera žito trikrat čisti, s slamoreznico s pihalom, s krožno žago itd. Goni jih elektro- in bencin-motor. Pohvalno in ceno deluje elektro - motor, točen je v delu, ima mirni tek, se lehko oskrbuje in kar je v sedanjem času posebne važnosti, potrebuje primeroma k bencinmotorju malo olja za mazanje. Z bencin-motorjem delamo v vaseh, kjer nimajo elektrike speljane. Vsled pomanjkanja se ni moglo toliko dela opraviti, kar je člane zlasti sedaj v vojnem času, zelo obtežilo in zamudilo. Z motorji se je zaslužilo 3.180 K 14 h, od tega se je 1.823 K 06 h dolga na strojih plačalo. Vrednost inventarja znaša 10.864 K 07 h. Dolga na tem je še 2.068 K 16 h, preostaja nam čistega imetja 8.795 K 91 h. To imetje se je izplačalo z delom motorjev v desetih letih. Leta 1907 smo dobili bencinmotor, ki je ne le zadrugi veliko koristil, temveč so imeli člani tudi velike gmotne koristi in hitro, olajšano delo. Elektromotor deluje 5 let. Oba motorja delujeta v splošno zadovoljnost in v veliko pomoč kmetovalcev.	(Nadaljevanje v inseratnem delu.)
Uradne vesti č. kr. kmet. družbe kranjske.
Oddaja tobačnega izvlečka za pokončavanje škodljivcev*
C. kr. kmetijsko ministrstvo je sporspumno s finančnim ministrstvom za dobo pomanjkanja tobaka in vsledtega tudi zmanjšanega izdelovanja tobačnega izvlečka omejilo oddajo tega in popolnoma ustavilo prodajo potom toba-karn in glavnih zalog, oziroma vsem tem odtegnilo prodajno dovoljenje za tobačni izvleček. Edino dovoljenje je bilo izdano kmetijskim korporacijam v deželi. Za Kranjsko ima samo c. kr. kmetijska družba kranjska dovoljenje za prodajo tobačnega izvlečka v kmetijske svrhe, t. j. za po-končavanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki ga bo oddajala vsem tistim, ki ga potrebujejo v to svrho. V druge namene se ga ne sme uporabljati.
Oddaja pujskov za rejo.
Glasom razglasa »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Ljubljani« bo to nakupilo izven Kranjskega nekaj tisoč pujskov za rejo, ki jih bo potom svojih zaupnikov razdeljevalo po vsej deželi. Posamezni pujski, ki bodo kakih 10 do-»15 tednov stari, se bodo oddajali povprečno po kakih 120 K. Kmetovalci, ki žele kupiti enega ali več takih pujskov, naj se zglase pri krajevnem zaupniku »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine«, katerega ime se izve pri pristojnem županstvu.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske dražbe ^tirapls^ za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/, strani 60 K, na '/, strani 30 K, na '/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Družabnikom 20 '/„ popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Tuijaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
lu^VLji^^	XXXV.
JVIala naznanila.
la vsako besedo Je naprej plačati 6 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štlrlvrstno objavo, tičoco se gospodarskega prometa. Upravciitvo ne prevzame posredovanja.
Hnnicbn iimn Od 15 cm dolgo, naprej odrezane Dailjanu 4IIIIU in skupaj vezano, kupujem po 14—18 kron kg. Pošiljatve na Ivan Svetec, posestnik, Rudolfoto, Dolenjsko.	227
Carina rlnoilDcra i.S. hruške žlahtne in za mošt, uaUIID UrCUBaba orehe, divje kostanje in vseh vrst pritlikavce imam naprodaj. Naroči se lahko pismeno ali ustmeno pri Jakobu Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž, p. Škofjaloka Gorenjsko.	240
Sadnega drevja
precepljenega, ki je bujno rasteče in dobrih vrst, 1. s. Baumanova reneta, zlata renela, štajerski ma-šančkar, jesen, tafelni, ki se zdrže do junija, štajerski moštar Paier Hubert zelo rodov. Žalostinke Elisa Radke. Hruške večina moštnice, tudi žlahtne Klapovke Napoleonovke i. dr., tudi nekaj pritli-kovcev, in divjakov eno- in dveletnih, ima naprodaj po primerni ceni Andrej Hafner, pos. in sadjerejec, Dorfarje št. 14, p. Škofjaloka, 11
Bencin ■ Motor sljfv in^rpežen, se^aracihipe-
Ijave elektrike proda za 2500 K. Nove motorje od 2PS naprej, krušne peči, parilnike, gnojnične sesal-ke, tehtnice, cirkularne in druge žage, domače mline ter vse kmetijske stroje priporoča Jos. Božič, p. Grafenstein, Koroško.	22
Nehaj drevesničnih pomočnikov S™
delo sprejme oskrbništvo drevesnic c. kr. kmetijske družbe. Plača po dogovoru aH pa naj se stavijo tozadevne ponudbe naravnost oskrbništvo drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59.
'_23_
Samostojen delavec SH,?
lenladnem vrtu, se sprejme v stalno službo na dež. vrtu in drevesnici v Črnomlju in Metliki. Pismene ponudbe s spričevali naj se pošiljajo do 15. februarja 1918, na naslov: Kulturni oddelek dežel, odbora v Ljubljani. Nastop službe najkasneje 1. marca 1918. — Prednost imajo samci. — Vpoštevali se bodo tudi zmožni in vešči invalidi. — Plača po dogovoru.__24
Virtnania za vrtna dela sprejmem takoj. Plača ■ rlllllljn po dogovoru. Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko, Hrvatska.	25
Min Ta Iti» samostojnega delavca za vinograde ■ lllbnlJUi sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko, Hrvatsko.
26
Vino
rdečo in belo kupi in prosi ponudb A. Oset, p. Guštanj, Koroško.	29
Nnbai elamn škopov aH rženih otepov kupi n&ltnj Oltllllti c. kr. kmetijska družba v Ljubljani za vezanje sadnih drevesc. Ponudbe na upravništvo drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59.	31
flilliabo za pomladno cepitev — 100 kom. hru-UIVjnnB škovih in 100 kom. od jablan dobro ukoreninjenih za visokodebleno Arenja, kupi kmetijska podružnica v Gorenjah pri Postojni. Ponudbe naj se pošilja na Ivan Jurca st., Gorenje 5, p. Postojna.	32
več tisoč 3-4 in 51etne v lastni drevesnici, prve po 10 K, II. po 12 K, III. po 14 K, tisoč dalje okoli 1500 mecesnovih sadik, 100 komadov 2 K v drevesnici, proda in sprejema naročila Ivan Jurca st., Gorenje 5, p. Postojna. Za zavijanje in pošiljatev na pošto ali kolodvor v Postojno se računa 1 K za tisoč. Vse blago je jako lepo in zanesljivo dobro.	33
Carinvna rillPllia večjo množino : pet-in štiri-□ auiieyn UFCVJO letnihjabolk več vrst in hrušk žlahtnih in tepk, imam naprodaj po primerni ceni. Luka Cegnar, pos. in sadjerejec v Dorfarjih št. 8., p. Škofjaloka.	40
Smrehope sadike
Več dobrega, hlevskega gnoja
mesta kupim, v zameno odstopim tudi blat
v bližini _ _ Novega kupim. V zameno odstopim tudi blago, živila in svečavo. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. __44
Malo ali srednjeveliko posestvo kujii
v primerni legi na Dolenjskem, ne predaleč od železnice, priletna gospa, ali pa hoče pomagati zadolženi vojni vdovi ali invalidu s tem, da plača dolg in si za to izgovori eno prazno sobico za poletno bivanje in toliko živil, da bi s tem bile plačane zelo nizke obresti. Na ta načii si more družina
pogodniku Ijejo pod n
ijejo pod naslovom' „J. M." na: Upravništvo »Kmetovalca" v Ljubljani, Turjaški trg 3.	45
Rotlje za žganje kuhati,
na dve cevi, dobavi po pošti trgovina L. FUrsager v Radovljici. Gorenjsko.	47
30 do 50 litrov vsebine, s kapo
Panilnp bntlip od 50 -400 /, tudi pocinkane ruriinii nulljl Štedilnike, krušne peči do 30 hlebov velike, s katerimi se prihrani več kot polovica kurjave in časa, dalje tehtnice, bencin - motorje, male kurilne, transmisije, domače mline, ter vse kmetijske stroje priporoča Jos. Božič, p. Grafenstein, Koroško.—Bencin motor z 6 konjskih moči, malo rabljen, zanesljiv in trpežen, je za zmerno ceno oddati.	48
Dva usnjarska pomočnika JESUŠŠ!
in stanovanju sprejme takoj Jože Novak, usnjar, Trojane.	40
Napolkrito kočijo, LtTo^nll^^:
dam ali zamenjam za lahko enovprežno. 600 kg ajdovih plev in 1500 kg repe zamenjam za seno in slamo. Albin Koman, pos., Vižmarje 33, p. St. Vid nad Ljubljano.	53
Laheh, enovprežni voz, ^fVzamS
za špecerijsko ali manufakturno blago in prosi tozadevnih ponudb Lovro Hafner, trgovec, Preska, p. Medvode.	(jo
Dva prašiča
Škofjaloka.
o tri mesece stara, ima naprodaj 'eter Jenko, v as Lipica, pošta 61
Pnvnn I Ze!im kupiti kozo, in nekaj kuncev. rU£Ur ! Ponudbe Herman Detiček, Poljčane 13, Štajersko.	62
Prodam dveletno žrebico, SŠTŠŠifc
govoru. Janez Doies, Slavina, pošta in postaja Prestranek.	63
7m>hirn pincavske ali mešane pasme, v starosti
arCUlllU Od;i0. mesecev, kupi Mai......
sestnik, Zbilje št. 6, p. Smlednik.
lartin Kozjek, po-64
IvriDluiem nlio iz vsakovrstnega semena, n. pr. MUBIHJGIII Ulji lanenega, bučnega, solčnega, itd. V delo vzamem vsako množino. Ivan Erlah, mlinar in posestnik na Mlinem št. 28, pošta Bled.
_65
enega ali dva, zamenjam za ajdove pleve. Anton Globo-čnik, posestnik v Mošnjah, p. Radovljica. 66
Velika Pratiha za leto 1918
znižani ceni za 30 vin en komad (namesto 40) pri Rihard Mihelčič, Zagorje ob Savi.	70
Prodam SO hektolitrov vina,
vipavskega. Cena po dogovoru. Resni kupci naj se blagovolijo oglasiti pri lastniku Vekoslav Lokar, veleposest, Ajdovščina, Vipavsko.	71
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. fi, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
l| O 4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.	(3)
Velika zalogo vsakovrst-nih poljedeljskih strojen
»iiigiili iz najslovitejših avstrijskih tovarn.
Zastopstvo za p»me kotle znanih ftoraic „HELSIJ".
Le racijonalna
reja perutnine
kot glavna ali postranska panoga potom naših najboljših	g
Tr©,lLlXL L3S OTT
donaša vsakemu gospodinjstvu ceno
m e so in j a j ca!
V 7. do 8. tednih zakolno perutnino!
Nickerl & Co., G. m. b. H.
podjetje za racijonalne rejo perutnine in drobnice
Inzersdorf 119 pri Dunaju. (66)
Jajca za valenje
od treh priznano najboljših plemen sedanjosti in najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca .Viktor", ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši so stale po 1200 K). Jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K 2'90 komad.
Jastrebškl Plym»uuth - Rocks
lep v obliki in znakih, ameriški iraport, najboljša mesnata žival innajpridnejša zimska jajčarica. Jajca za valenje za K 2"90. Jajca belih pekinških rac po K 2 90. Jamstvo za svežost in 100 °/0 oplojenje.
I. Perutninarski zavod
Frančišek Vodička, Smržice na
Moravskem.	(13)
za pravočasno dobavo zanesljivega semena trav in detelj ! Mešanica zanesljivih travnih semen
ki sestoji jamčeno z : 15 % semena domače detelje,
8 °/0 „ nemške lucerne ali sedemletne detelje, 18 % „ hmelske lucerne, 17 °/0 „ francoske pahovke, 17 °/t „ angleške ljulike, 25 °/t „ mačjega repa oddaja e. kr. kmet. družba kranjska v Ljubljani svojim udom po 8 K kg.
Kmetovalci I Mešanico travnega semena si nabavite šele, ko poznate množino in kakovost posameznih pridejanih vrst in ko na tej podlagi izračunate vrednost mešanice.	(22)
lm Poštne hranilnice raian štev. 828.406..
Ur/	Telefon štev. 183.
D Uit»ss»Ues« <882.
Kmetska posojilnica
refflatr. cadm(t s u«Mj. zaves«
• v LJUBLJANI s
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4 '/4 °j0	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilni«* »asa sa ricScifc-
Sprejema tudi vloge v tekočem računu 9 mvesi s čekovnim promzimt ter jih obrestuje od dne vloge in do dne dvigm.
Stanje hranilnih ylog 23,000.000 kr««
= Stanje [rezervnih zakladov: 1,000.000 kron.	=
Z Dunaja smo prejeli: Za letošnjo pomladno gnojenje so bile žal le zelo omejene množine umetnega gnojila na razpolaganje. Razdeljevanje teh množin je končano. Nadaljne prijave posameznih kmetijskih korporacij in kmetovalcev se torej ne morejo vpoštevati. C. kr. poljedelsko Ministrstvo pa tudi ne more posameznim prosilcem podati posebnega sporočila glede morebitnih prejšnjih prijav.
* C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Seme lucerne detelje ogrske provenience, jam-čeno brez predenično in skrbno čiščeno po K 16.— kg.
Seme domače ali črne detelje, istotako čiščeno s strojem »Cuscuta« jamčeno brezpredenično in največje kaljivosti pri odjemu 50 ali 100 kg in več po K 10'—, pri manjšem odjemu po K 12'— kg.
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dveletna rumena detelja stane pri družbi 5 kron kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lahkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k travnim semenskim zmesem.
Travna semena: Mačji rep .... K 6'— Angleška ljulika „ 6'— Francoska pahovka „10'— Travna mešanica „ 8'—
Vreče za semena trave in detelje morajo udje naročniki po možnosti družbi obenem z naročitvijo dostaviti. Le koder to nikakor ni mogoče priskrbi družba udom sama primerne močne vreče. Te vreče so pa sedaj j ako drage in jih mora družba po nastopnih cenah računati, ne da bi jih za te cene potem nazaj jemala:
pri pošiljatvah do 10 kg stane vreča K 3— » » „	„ K 4
„ ,, 20 „	„ K 5
» „ 25 „	„ K &—
večje vreče stanejo vselej primerno več.
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane ■pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 20 h na razpolaganje.
Žvepl enokislo glino namesto galuna, kot primes galičaemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v Mopčičih po 2000 gr po K 12'— kg.
Manila trakove za vezati, v klopčičih po 2500 gramov po K 16'— kg. Ta izborni motvoz je kanadskega izvora in je najboljše in najcenejše nadomestilo za rafijo, ker se ga ob vporabi lehko predeli v tri trakovne dele.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za goved z gobčnim lesom po K 29'—, z žično cevko za goved št. 3466 po K 15'—.
Mlečne čeri iz kosti, šter. 3561 po K 1*40.
Klajno apno, 38—42%, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po K 1*10.
Eponit, s katerim se vzame rinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec ^>rez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, */» kg za K 9'50, 1/i kg za K 5'50, Vb kg za K 3'—, 50^ za K 1'60.
Semena trav in detelje naj udje-kmetovalci skupno naročajo najmanj poštni zavitek za 5 kg, ker družba malenkostnih naročb po 1/l kg ali 1/i kg vsled poman-kanja osobja ne more izvrševati. Udje ob skupnih naročbah tudi ceneje izhajajo, ker se poštnina in drugi stroški zmanjšajo.
*	Jaro semensko Žito. Od izvenkranjskih občin prejemamo vsak dan veliko število prijav za jaro semensko žito. Tem prijavam so mnogokrat priloženi posestni listi. Kmetovalci nam tudi pošiljajo denar na račun in prazne vreče, da bi v njih napolnili prijavljeno množino semenskega žita. Ker pa žal ni skoro nobenega upanja, da bi naša c. kr. kmetijska družba kranjska od Dunajske centrale dobila sploh kaj žita, še manje, da bi ga v tem slučaju mogla dati kaj izven dežele, zato priporočamo dotičnim županstvom, da ljudem ne podpišejo in da družbi ne pošljejo več uradnih potrdil glede resnične potrebe žita. Stem prihranijo kmetovalcem le stroške, ki jih po nepotrebnem imajo s pošiljanjem vreč ali denarnih zneskov.
*	Modra galica. Množina, ki jo je c. kr. poljedelsko ministrstvo za letos obljubilo naši družbi v svrho razdelitve, je vsled dosedanjih prijav, ki so družbi na podlagi njenih opetovanih razglasov došle iz vse dežele, že čisto izčrpana. Novih prijav zato nič več ni mogoče upoštevati. Naša dežela pa bo tudi letos, ko doidejo obljubljene pošiljatve, z galico zopet zadostno preskrbljena in le tistim korporacijam bo treba naročitve skrčiti, ki so nad določeno množino (35 kg na hektar) naročili. Po izvršeni razdelitvi se jim bo morebitni prestanek vplačila vrnil.
*	Na poštne denarne nakaznice naj udje, ki družbi kak znesek nakažejo, tudi napišejo v kratkih besedah, zakaj dotični denar pošljejo. Na odrezke teh nakaznic naj udje kratko napišejo tozadevna pojasnila, ki bi družbi poslovanje dokaj olajšala, kajti dopisi, ki jih udje navadno obenem z denarjem odpošljejo, nikakor ne dospa tudi obenem z denarjem. Ločeno naj se nakaže denar za udnino, za drevesca, ali za blagovni oddelek, naslov vplač-nika naj bo natančen in čitljiv. Na željo pa pošlje družba naročnikom svojo poštno položnico (št. 8175), da denar lehko brez stroškov nakažejo.
Gozdne sadike*
Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na spomlad 1. 1918 prodajale, dokler bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik;
Smreke......4—5 letne pa 7 K
(presajene) . 5 „ „ 8 „
„	ii	.	6\ „ „, ^
črni bori..... 3: letni „ 7 „
kanadski topoli 2—3 »t visolia drevesca 10 „.
Cene veljajo za 1000 sadik oziroma 100 komadov drevesec z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško postajo. Naročila naj se pošiljajo	(52)
c. Hr. dež. gozSnesii nadzoriištvu
v LJubljani.
Jelšov, hrastov, bukov,
les -v*
okrogel ali rezan, iš£em v nakup.
Cenjeneponudbe naj se naslovijo na
Wilhelm Herbatschek
Wien, VII 3
m
Vabilo
na
hranilnice in posojilnice t Boh. Srednji vasi
ki 9e vrši
dne 7. aprila 1918 t. j. na belo nedeljo popoldne ob 3. url v uradnici.
TSPORED s
1.	Čitanfe iu odobrenje zapisnika lanskega obi.
zbora.
2.	Poročilo načelstva.	(24)
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje rač. zaključka za poslovno leto 1917.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob označeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim vsporedom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
Načelstvo.
! Pozor*!
pri pomladanskem obdelovan ju.
Korenine od pirnice.
Centrala za krmila kupuje osna-žene in suhe korenine od pirnice (perenike, ornice ali železne trave) po 25 K za 100 kg na bližnji železniški postaji.
Pismene ponudbe je poslati z naslovom:
Fnttermittelzentrale.Ersatzfatter-Abteilnng,
Wien, I., Trattnerhof I.
(25)
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela koncem 1.1917 vlog . K 66,800.000' hipotečnih in občinskih posojil „ 27,000.000'
rezervnega zaklada......„ 2,000.000'-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje
I>o 4%	(i)
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno tarna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0,12ven Kranjsko pa proti E 7A obrestim in proti najmanj 1 % oziroma V/o odplačevanju na dolg.
o br t n Pk o »"'m m lista n o v II en o Kreditno drUŠtVO.
Ra nebi grajščini
na Dolenjskem
se sprejme v službo
paznika
ki bi bil obenem tudi
gozdni čuvaj
Priglasila na uprav-
ništvo tega lista. Sprejemajo se tudi vojni invalidi.
(23)
Manolirn leP° sadno drevje, ima naprodaj Ivai HKIFGlIMi, Piber, vrtnar na Bledu.	72
Pr*MI i Glavarstvo epčine Veprinac, Oprovizaciia I Ožili'i Ičiči, kupi 5 do 10 kg pravega, ^Oate«g kapsovega semena in prosi xa ponudbe. 18
Pncoctnn z gozdom (smrekovim), s par njivaai ruatsaivu ter travniki, hišo ter malim goapodar-skim poslopjem na soinčnem, suhem kraju Kranjske, želCse vzeti v najem ali kupiti. Ponudbe M 1. F. lekarna Sternbach. Opatija.	74
Poljedelski stroji!
ročam p. n. kmetovalcem nakup zelo pripravnega parllnega kotlja „Welsia" I I. Komatič v Ljubljani, Gradišče štev. 11.	75
n.- srednje postave, rujave barve, izvrsten čuvaj ion, 4 leta star proda za ceno po dogovor« Herman Detiček, Poljčane 13, Staj.	78
Runi CD bnann dobra mlekarica, proti koncu nujJl a K nravil, breja ali s teletom. Ponudb na A. Sušnik, trgovec v Ljubljani, Zaloška cesta. _77__
Seme visoke špinače
v Ljubljani, Tržaška cesta 21. — Seje se med drugo zelenjavo zgodaj spomladi in je vsako seme potisniti za 3 cm v zemljo v razdalji do 1 m, ker zraste košata rastlina nad 1 m visoko, napravi do 10 cm velike, sočne liste ki so okusnejši od navadne špinaie, Liste je odtrgavati celo letno sezijo, ker sproa rastejo drugi. Ta na naših vrtovih malo pozna«« rastlina je zelo hvaležna, ne zahteva razun obsi-pavanja nikakega truda; lani sta dali samo dre rastlini 20 K skupička.	(78)
(14)
BOO KRON.
Vam plačam, če Vam moj ,Ria Balsam" tekom treh dni ne odstrani brez bolečin Vaših toa-jih očes, bradavic In roženic. Cena ene posodice z jamstvenim, pismom K 275, tri zaklopnloe K 5 50, šest zaklopnic K 8"80. Stotine zahvalnih dopisov. Ke-meny Kaschan (Kassa), Postni predal 12 (Ogrsko) 975.
kr.
KMETIJSKA W DRUŽBA
je dala naslednja	10
»GOSPODARSKA NAVODILA"
posebej ponatisniti iz „Kmetovaica" in jih oddaja komad
MT po 20 vin. "p;
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
11.	Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
14. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20.	Čiščenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih živalih.
23.	Kisli (Srviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
29. Vnetje vimena ali volčič na
vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrelka.
34. Trtna plesnoba.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo .ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
Vsako množino
čistega čebelnega voska
■r kupi -m
in prosi ponudeb
Ciiemische Fabrih
G. m. b. H.
Komorau
pri Opavi.
(21)
Konjsko - žimo -
vsako množino
kupuje
Mihael Mihelič,
ščetar v Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 1,
nasproti Kazine. (17)
Vabilo
na
redni občni zbor
Zadružne centrale
V Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zarezo
kateri se bo vršil
t četrtek, dne 21. marca 1918
ob 2. ari popoldne
v zadružnih prostorih
Miklošičeva cesta št. 8.
DNEVNI RED.
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1.1917.
5.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Dopolnilna volitev nadzorstva. (19)
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčea ob navedenem času, se vrši čez eno ur« drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal n* glede na število navzočih članov.
Načelstvo.