Po&nfrt« pla^aiirvgžlgivftfl csnaTOift Leto II. (IX.), štev. 12 Maribor, pondeljek 16. januarja 1928 » JUTRA: « Jihaja razu« nedelj« *n praznikov veak d^« o4 V6. eri R»5«hi pri tak. m*, v Ljubih« tL 11)409 VM|« m«»«tra, prtipmam » mprtirl ati po p*ta 10 Dt«, «—>■<#■« ao deoa pa tt Dta aaama ■BnoEHKSCiMBaMMHN Vuklievlteve teike ure SENZACIJONALNI NJEGOVI UKREPI, DA RESl SEDANJI RE2IM PADCA. DEMOKRATSKI KONGRES IN OST RA KRITIKA VLADNE POLITIKE. Uredn. 440 Uprava 4456 Ur*4r»išVvo in vprava: Maribor, Aleksandrova etsia it, IS OeM pa a* Ogtaai apr^ama w Rotovškem trgu poleg borze dela se je danes preselila v palačo Pokojninskega zavoda. Vhod v čitalnico je iz Verstcvškove ulice. Preselitev mariborske ekspoziture Delavske zbornice ie posledica pogodbe, ki je bila sklenjene med Delavsko zbornico in Pokojnin' -a vodom. — borzni V c C E S K iv K ,r«*ra i% d r i u o r u, diic in. L * crs. Pri RlbnlSkem Jezeru v zim skem sijaju pohorski Pozejdon, Jezernik imenovan, le prvotno samotaril na Koroškem vrh Plešivca v gorskem jezeru. Toda kmaiu so ga od tamkaj pregnali, ko so postavili sv. Urši na čast veliko romarsko cerkev. Glasnega zvonjenja in pa hrušča in trušča pobožnih romarjev in romaric ni mogel prenesti, ker je nad vse ljubil ljubi mir. Tako je pobral jezero in se preselil na sosednje Pohorje na Jezerski vrh; komaj streljaj pod njim biva in sniva sedaj na prostorni, z gostim ruševjem obdani Planici. To je Ribniško jezero. Gorje ti, če vržeš v poletnem času v mirno počivajočo jezersko vodo kamen: Jezernik se razljuti, burja nastane, razburkani jezerski valovi te požro. Sedaj, ko je tudi tu zima, se tega ni treba bati. Led, trd kot pohorski granit, pokriva s prozornim pajčolanom v solncu lesketajočih se snežink zimsko bivališče Jezernikovo, v katero je vklenjen s tisočimi ledenimi verigami. Spodaj se pa po Dravski, Mislir;ski in Savinjski dolini, še bolj pa na Ptujskem polju vse naokrog širi, dviga in vn'ovi nemirno neskončno sinje-svetlo morje, iz katerega kipijo samo tu pa tam ostrorobi, na prvi pogled oledeneli otoki; pod *em ledenim in meglenim morjem kašlja starka zima z nagubanim čelom in upadlim licem. Nad njim pa sije sedaj, sredi zimeL gorko solnce; veje svež in osvežujoč zrak; vlada življenje in pomlad, da se ti kmalu zrudečijo lica. Na jugu dva otoka: Donačka gora in Boč. Kot velikanski orjaki štrle proti nebu nebotični vrhovi Kamniških planin in Karavank. Vesoljna Koroška je potopljena v morju; le tam, kjer že meji na Tirolsko in Sedmograško, žari v solnčnih žarkih Pastirica, ledenik na Velikem Kleku, živa priča poznim rodovom, da so tamkaj v davnih časih slovenski pastirji pasli svoje črede. Nizko ruševje obroblja jezero in dve radovedni okni; vmes leže mahovite in šotne- blazine. Poleti se je tu solnčil, kadar je bil dobre volje, Jezernik, ali pa se je na njih veselo vozil po jezeru. Sedaj je vse to valovito in pokrito, s svetlimi, sneženimi plastmi. Tudi bele breze, ki so se prej svetile nekoliko pod jezerom, so se sedaj pametno upognile, da se ne zlomijo, in poljubljajo sedaj s svojimi vršički mr<-la zimska tla. Neupogljive smreke in jelke pa stoje ponosno z glavo pokonci, ogrnjene v srebrno-svetle plašče, posejane z smaragdi, rubini in jaspisi. Njihove veje in vejice so obdane s trdim ledom, tako da vise kakor bele piščalke navzdol. Ce veter lahno potegne in udarja veja ob vejo, vejica ob vejico, tedaj nastane čudovito lepa melodična pesem. Sedaj se ti zdi, da slišiš iz daljave enakomerno, mehko in lepo ubrano jesensko pesem vino-grajskih klopotcev, in spomniš se dozorevajočega grozdja, drozgov, kosov in drskačev, ki ga obirajo. Potem zopet, ko zapiha veter silneje in zaječijo stara den-la in zajočejo mlade smrečice, čuješ mogočno doneti velike orgije o božiču, ki spremljajo slavnostno cerkveno petje. Da, Pitagora je imel prav, ko je učil, da vlada in se lahko sliši v vsemirju čudovito lepa harmonija. Tu pri Rib-' ‘ šm jezeru se o njej v zimskem sijaju vsakdo brez truda lahko prepriča. Megleni valovi, pljuskajoči ob obronke zimskega Pohorja, so začeli pojemati; morje se umika, požira valove vase in konečno izgine. Tedaj se odpre pogled na ves zimski kras naše in tudi tuje zemlje. Na zasneženih holmih in hribih vabijo bele cerkvice, kličejo zvonovi sv. Antona, sv. Bolfenka, sv. Primoža in še ’" -r>gih drugih svetnikov. Te velikanske šume pa, ki pokrivajo, lesketajoče se v zimskem solncu, celo Pohorje, se zdijo kakor kralj Matjaževa vojska: vojak stoji pri vojaku; sulica se bliska pri sulici, ščit se t^Či ob ščitu, meč se blišči ob meču: vse pripravljeno za osvobodilen pohod. Tam pa, kjer počivajo cele skupine brez ruševja pod sneženo odejo, kralj Matjaževi vojaki še spe ali dremljejo; za nje še ni prišel čas; le kadar solnce topleje pripeka, dvigajo zaspano glave; neko mrmranje gre ..kozi zimo, a kmalu , zopet uriiolkne. Na goli, obli planji Jezerskega vrha so se nepričakovano pojavile tri črne pike. Kmalu se izobličijo: divje koze so. Nekaj redilne trave je tudi za nje še pozimi tu gori. Toda veter vleče od jezera proti njim. Hitro te zavoha njih vodnik in stražar: zabrlizgne in v trenutku, izginejo črez rob v vijoličasto senco. Ko se nagne zima, ko mine njena veličastnost in posuje Vesna v pomladanski ljubkosti s pisanimi cvetlicami hrib in dol in tudi Pohorje, bodo prišli na Jezerski vrh iz doline možje, oboroženi z lopatami in krampi, s sekirami in žagami. Prišli bodo kopat in gradit Škoda bi bila, ako bi pred njimi Jezernik, vajen miru in zimskih spon osvobojen, z Ribniškim jezerom vred s Pohorja pobegnil kam drugam. m Dr. Fr. M. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 16. januarja. Zaprto. Torek, 17. januarja ob 20. uri »Glasba« ab. B. Kuponi. Sreda, 18. januarja. Zaprto. Četrtek, 19. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi« ab. D. Kuponi. ORLOV. Ta, danes povsodi popularna opereta, je doživela lani pri nas 13 predstav. Zasedba glavne vloge Nadje Nadjovske vendar ni bila posebno srečna in je vsled tega izročila gledališka uprava letos to vlogo gdč. Udovičevi. Akoravno se nahaja gdč. Udovičeva še v pričetku svoje solistične karijerc, je vendar dosegla v tej, sicer ne lahki vlogi, prav lep uspeh. Dokazala je svoj vsestranski talent, ki se vidno razvija in od katerega je pri vztrajnosti še prav mnogo pričakovati. Vloga tovarnarja John Waisha je bila podana po g. I) a n e š u zanimivo in s premišljeno označbo osebnih posebnosti. Izpretnembe so bile tudi v zasedbi nekaterih manjših vlog. Predstava je občinstvu prav ugajala in pričakovati je, da bo doživelo delo primerno število repriz. Gledališče je bilo dobro obiskano. H. D. Prispevajte ia spomenik Kralje Petra v Mariboru Naše železnice Pri nas ]e najmanj železničarjev, a se še vedno reducira. V članku »Železnice Male antante«, ki ga je za »Prager Presse« napisal te dni ing. Vlad. Ibl, zvemo o naših žebznicah veliko več, nego smo slišali od prometnega ministra sedaj v proračunski razpravi. Naše železnice so po eni četrtini ozkotirne, dočim je v Romuniji ozkotirnih železnic okrog 6, v Češkoslovaški pa izpod 3 odstotkov. Normalno-tirna železniška mreža je dosegla lani pri nas dolžino 6601 km, v Romuniji 10.330 km, v Češkoslovaški pa 12.959 km. V Češkoslovaški odpade na progo od 100 km 12 km dvojnih tirov. Romunija ima v svoji železniški mreži 2 in pol odstotka dvojnih tirov, naša država pa Še manj. Naša država *rtia 2030 lokomotiv za normalni tir, v Romuniji je takih lokomotiv 3772, v Češkoslovaški pa 4229. Pri nas je 3541 osebnih vozov s 145.087 sedeži, v Romuniji je 2452 osebnih vozov, v Češkoslovaški pa 8605. Tovornih vozov vseh vrst je pri nas 49.418, v Romuniji okrog 70.000, v Češkoslovaški pa 109.227. Posebno zanimivo je pa razmerje železniškega osobja. Na progo 10 km odpade pri nas 75, v Romuniji 109, na Češkoslovaškem pa 123 uslužbencev. V Avstriji je na enako dolgi progi 150, v Nemčiji 135, Italiji pa 105 uslužbencev. Prt nas je torej najmanj železniških u-službencev, pa še se kljub temu vrsti redukcija za redukcijo. Mariborski ia dnevni drobiž Sijajen uspeh peuskega zbora slovenskih učiteljeu u Zagrebu Pred strogo krtikujočo zagrebško publiko je nastopil v soboto prvič, a s sijajnim umetniškim uspehom »Pevski zbor učiteljstva UJU« iz Ljubljajie. Moški, ženski in mešan zbor je z modernimi slovenskimi pesmimi Adamiča, Škerjanca, Lajovica in Ravnika tako navdušil Zagrebčane, da trdijo za Slovence laskavo dejstvo, da po prevratu še niso slišali v hrvatski prestolici tako dobrega zbora. Tudi današnji zagrebški listi so brez razlike polni hvale naših pevcev. Dr. Krenedič piše n. pr. v »Novostih« med drugim: »Uspeh zbora slovenskih učiteljev pod vodstvom g. Kumarja je bil popoln. Pevci so resen faktor v razvoju naše zborne reproduktivne umetnosti. Ako se bo razvil mešani zbor do kulture in zvočnosti svojega ženskega zbora, postane to jak reprezentativni zbor naše kraljevine«. — »Jutarnji list« pravi: »Zbor slovenskih učiteljev se odlikuje z zborovsko in glasbeno disciplino, ki za-divi poslušalca in ki more služiti za vzori., sijajni alti tega zbora so nekaj prav posebnega; plemenitost in mehkoba tega tona deluje z neodoljivo silo. Odlični so tudi soprani, ki niso niti v najvišjih legah vsiljivi. Ženski zbor je v svojem solo nastopu spominjal na godalni orkester. Moški zbor idealno podpira harmonijo in ritem. Zbor slovenskih uči teljev spada v prvo vrsto naših pevskih društev«. Pevci so prejeli tri krasne lo-vorjeve vence; zagrebške novine pa že sedaj vabijo slovenske učitelje na sko rajšen ponovni nastop med Hrvati... K volitvi župana v Mariboru. Kakor se nam poroča iz avtentičnega vira, je med 25 glasovi, ki jih je dobil pri sobotni županski volitvi g. dr. Alojzi Juvatt, tudi glas obč. svet. gosp. Janka Tavčarja. — Za petdesetletnico Otona Župančiča izda »Ljubljanski zvon« v založbi Ti' skovne zadruge poseben jubilejni zbornik. V njem se objavijo poleg številnih člankov in esejev, ki osvetljujejo pesniko vp delo od raznih strani, tudi bibliograf ski in biografski podatki. Razen tega se priobči v knjigi nekaj zanimive in lite-rarno-Jiistorično važne korespondence pesnikovih mladostnih prijateljev Kette ja, Cankarja in Aleksandrova naslovljenih na jubilanta. Knjiga bo bogato ilustrirana s slikami v bakrotisku in elegantno opremljena. Zbornik bo zlasti dobro služil . predavateljem in šolam. Vsem ljubiteljem Župančičeve poezije priporočamo, da ta zbornik takoj naroče, ker je, naklada knjige zelo nizka. Zbornik bo veljal broš. Din 42, v platno vezan Din 52, poštnina Din 3. — Naročila sprejema Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani, (Prešernova 54) in njena podružnica v Mariboru (Aleksandrova c. 13). — Smrtna kosa. Včeraj, dne 15. t. m. popoldne je umrl v Sv. Lenartu v Slov. goricah v 70. letu starosti g. Ivan D i m n i k, posestnik, trgovec in gostilničar. Pogreb bo jutri, v torek, ob 15.30 iz hiše žalosti na župno pokopališče. Pokojnik je bil splošno priljubljen gospodar in zapušča vdovo ter 8 otrok. Blag mu spomin, žalujočim naše odkrito sožalje! Hotel »Mariborski dvor«. V Mariboru na Kralja Petra trgu poleg državnega dravskega mosta v palači Pokojninskega zavoda smo dobili nov hotel »Mariborski dvor«, ki sta ga vzeia v najem znana gostilničarja Andrej in Mara Oset, ki sta imela svojčas hotel »Balkan« in hotel »Beograd« v Slovenj-gradcu, pred prevratom pa znano podjetje »TolstovŠko slatino« na Koroškem. V hotelu »Mariborski dvor« so se sedaj odpravili vsi uedostatki, ki so začetkom dajali hotelu nekak malomestni značaj. Sedanja oprema hotela odgovarja vsem velemestnim podjetjem. Ima moderno urejene čiste in solnčne sobe, kopalnice, krasne restavracijske ter klubove sobe in autogaraže. Hladilnica in lastna izde-lovalnica ledu. Novi hotel »Mariborski dvor«, ki je res prvovrstno podjetje, leži 10 minut od glavnega in 5 minut od koroškega kolodvora ob avtobus postaji ter ga toplo priporočamo in opozarjamo na inserat v današnji številki, — Mestno kopališče. Ker bo kopališče prihodnji teden radi snaženja parnega kotla zaprto, zato se občinstvu priporoča, da se posluži kopališča v tekočem tednu. — « Ponesrečeno tihotapstvo. Pri Sv. Križu nad Mariborom, kjer je eden glavnih tihotapskih prehodov, je poskusil tudi neki kmet svojo tihotapsko srečo. V denarnih stiskah je upal, da bo dobro prodal svojo kravo v Avstriji in za nočno pot preko meje si je najel tri pomočnike. Finačni stražniki, ki so pred nekaj tedni zaplenili veliko blaga in obstrelili dva tihotapca, so pa budno na straži in tako je tudi gonjačem krave še dober kos poti pred mejo zadonel nasproti klic: »Stoji« — Tihotapska če-tvorica je mislila z nekoliko skoki doseči mejo, a je napravila račun brez — krave. Živinče ni hotelo ali pa ni mogio hiteti po ledeni poti in tudi pretepanje ni pomagalo. Kravo in dva gonjača so stražniki zajeli, dva pa sta se še srečno umaknila preko meje. Mesto dobička je kmet izgubil kravo in še težko kazen bo plačal. — Strašen konec igre s puško. V petek zvečer se je odigrala pretresljiva tragedija v Slovenjgradcu v hiši brzojavnega mojstra g. Kavsa. Osemletni sin se je igral z očetovo lovsko puško ter po nesreči zadel svojega štiriletnega bratca Cvetka, ki je slonel pred malo mizico v kuhinji. Mali Cvetko je dobil strel v glavo ter je bil takoj mrtev. Podjetnost nedeljskih tatov. Včeraj so mariborski tatovi zmernejšega kova izvršili 6 uspelih tatvin, dočim se je enemu izmed začetnikov poizkus na prav dramatičen' način ponesrečil. Jos. Dogodniku je neznan storilec izmaknil iz prenočišča v neki mariborski gostilni črno suknjo, vredno 150 Din, dočim je najbrže isti »strokovnjak« njegovemu sostanovalcu ukradel 500 Din gotovine.— Za sobotni pleš si je France F. pri Francu Vrečku izposodil črno zimsko suknjo, vredno 550 Din. Nastopil je prav kavalirsko, toda negostoljubni prireditelji so mu poskrbeli za nemoteno zabavo v hotelu »Graf«. — Celo psov se tatovi ne branijo. Čevljarju Ivanu Š. so ukradli mladega volčjaka, vrednega 100 Din. — Branjevcu Ivanu Krambergerju so na Glavnem trgu izmaknili žeparji črno usnjato denarnico z dvema bankovcema po 100 in 20 po 10 Din. — Z najboljšim plenom se je vsekakor za« dovoljil dolgoprstnež, ki je segel v žep svečarja Avgusta Gerta in mu neopaženo izmaknil dvokrovno zlato uro z verižico, v skupni vrednosti 7000 Din. _ Niti na drsališču ni človek varen pr:d žeparsko spretnostjo, ki je povsod pričujoča. Ključavničarskemu pomočniku Zmagoslavu Pastemjaku je iz suknje, ki je visela na obešalniku sredi ribnika, neznan rokomavhar ukradel denarnico s 120 Din gotovine in skoraj kompletno zbirko listkov »Sana« čokolade. — Tat v trgovini. Včeraj je imel trgovec Anton L. * Aleksandrove ceste precej neobičajen o-bisk. Zaklenil je vrata svoje trgovine in odšel k poslednji maši. Ko pa se je popoldne vrnil, je opazil na pultu zavitke dinarskih in dvodinarskih novčičev, kar se mu je zdelo sumljivo. Oprezno se je ozrl po kotih in z velikim začudenjem in strahom zapazil dva čevlja, ki sta diskretno j ’i n-1'-'-' * "“lok!;; > ga in nedobrodošlega odjemalca. Trgovec je nemo odšel skozi vrata In žrtev obsodil na neprostovoljno ječo, ter odhitel po stražnika. Previdno je možakar ob asistenci odprl vrata trgovine, nakar e mož postave lopovu Viktorju Kresniku, ki se je ves tresel, napovedal aretacijo. In zgodil se je čudež: iz Viktorjevih žepov so se vsuli kovani dinarji, bleščeči šilingi in druge valute, ki si jih je hotel prisvojiti. Pri zaslišanju je Kresnik, mesarski vajenec, izjavil, da je nameraval v trgovini celo prenočiti in oditi iz nje z bogatim plenom šele naslednjega ;utra, češ saj je trgovec slep. Vendar je dečko fizično hibo svoje žrtve slabo proučil in se ujel v neprijetno past. Viktor e edini med včerajšnjimi uzmoviči, ki se bo za svojo podjetnost kesal v zaporih. — Zioiln nad otroci ROP DUŠE IN TELESA. — VELIKA PROCESNA SENZACIJA V FRANCI.}!. V nekdanji Avstriji se je večkrat dogodilo, da so izginili otroci premožnih staršev ter so se šele po dolgih letih našli v kakem samostanu. Zlasti f'troci gali-ških Judov so bili v mnogih slučajih na tajnostne načine odvedeni. Tatovi otrok so bili po navadi sorodniki, ki so se na ta način odkrižali tekmecev pri dedščini. V: mnogih slučajih so pa kradli otroke tudi verski fanatiki. Nekateri taki slučaji so se preiskali do kraja, mnogi so pa ostali nepojasnjeni. Ce se je ugrabljen otrok po dolgih letih znašel v kakem samostanu, je preiskava gotovo zaspala pred samostanskimi durmi. Francosko javnost zanima sedaj v največji meri sledeči slučaj: Trgovec Semblat iz La Souterraine je sredi oktobra 1925 prijH-vjl, da se njegova 17 letna hčerka Margit ni vrnila iz Limogesa, kjer je bi'.a na obisku. Uvedii so preiskavo, popis dekleta s sliko je izšel v časopisih, razpisale so se nagrade, a vse zaman. O hčerki ni bilo ne duha ne sluha. Pa že tedaj se je začelo med someščani nesrečnega očeta govoriti, da je deklica mogoče v kakem samostanu. Pol leta pozneje je oče vložil tožbo radi ugrabi jenja-nedoletnega otroka proti neznanim storilcem. Zopet preiskava, zopet. poizvedbe, oklici po listih in — zopet vse brez uspeha. Ko so preiskavo ustavili; je pa sestrična pogrešane deklice znancem pripovedovala, da ji je Margit že začetkom oktobra 1925 dejala, da hoče postati nuna. Ta svoj sklep je utemeljevala tako-le: »Spovednik mi je dejal, da sem za samostan izvoljena, a tega ne smeš nikomur povedati, ker bi drugače duhovnika dolžili, da me je odvedel.« Ko je oče o tem pripovedovanju doznal, je potom svojega odvetnika sam začel zadevo preiskovati in dognal je, da je neki duhovnik, ki je bil gotovo spovednik njegove hčerke, malo prej, predno je hčerka izginila, vodil romarie v Lurd, odkoder se je pa vrnil pozneje, kakor romarji njegovega kraja. Tedaj je trgovec ovadil tega duhovnika. Ker preiskava ni kazala pravih uspehov, je zagrozil, da bo javno v listih duhovnika obtožil in da bo dal o celi zadevi tiskati in širiti tudi letake. Ko so se vesti o tej grožnji raznesle, je pa trgovca posetil eden najbolj gorečih pobožnjakov ter mu prigovarjal, naj stvari ne daje v javnost. Nazadnje mu je izjavil: »Našemu župniku je, najvišja previdnost pokazala sled vašega otroka in lahko vam obljubim, da se vam ho hčerka v kratkem sama vrnila. Župniku je bilo samo to razodeto, Več pa vara ne ve povedati.« Čez nekaj dni — bilo je to lani avgusta — je res prišlo dvoje pisem od Margit in sicer eno na policijo, drugo pa v župnišče. V obeh pismih je stalo, da je dekle samo šlo od doma ter da noče izdati svojega bivališča, dokler ne bo polnoletno. Eni trdijo, da je pisava pristna, oče je pa prepričan, da je ponarejena. Mož je vložil zopet tožbo in sicer proti župniku iz Limogesa, ki mu je poslal obvestilo o svojem »razodetju« in še proti nekaterim drugim duhovnikom iz okolice. Preiskava traja že več mešecev in te dni bo prišlo do razprave. Če se obdolženi župnik ne opere vsakega suma, se bo zadeva V pravcu zadnje tožbe nadaljevala. Francoske oblasti namreč ne obstanejo pred samostanskimi vratmi. Šport O smnčarstvu na Norveškem bo predaval v četrtek zvečer v kina Apollo g. inž. Torleji Hansseh, ki prispe pred svojim odhodom z našimi olimpijci-smučarji v St. Moritz še v Maribor in na Pohorje. Ker se za predavanje zanima razen aktivnih zimskih športnikov tudi mnogo ostalega občinstva, priporočamo, da si nabavijo reflektanti vstopnice že v predprodaji pri Zlati Brišnik ali pri Hoferju. Zagrebške pokalne tekme. Včeraj so zagrebški klubi odigrali serijo pokalnih tekem, ki so končale: Con-cordia-Sparta 8:0 (3:0); Croatia-Mesar-ski 5:1 (3:1); • Derby-Maksimir 7:1 (*2:l); Gradjanski - Slaven 3:0 (2:0); Hašk-Sava 6:1 (2:0); Železničar-Ferra-ria 9:2 (5:1); Viktorija-Pekarski 7:3 (3:2). Zagreb—Beograd. Za medmestno nogometno tekmo Za-greb-Beograd so določili Hrvati naslednjo postavo: Mihelčič; Koch, Dasovič; Hitrec, Premrl, Križ; Babič II, Cindrič, Hockman, Pavelič II, Giller. Desettisočl zapuščene čece brez staršev, svojcev in doma se potepajo po ulicah ruskih mest. To je posledica razdejanja ruske rodbine in pa splošnega pomanjkanja. V Moskvi, pre-stplici. Zveze sovjetskih republik, raste dan na dan število teh nersrečnežev, ki so postali po tuji krivdi potepuhi in čijih navala z dežele ne. more preprečiti niti policija. Ti reveži se pomikajo po moskovskih ulicah bodisi v celih tolpah ali pa tudi posamezno in povzročajo kakor kobilice na polju strahovito škodo. Samo v decembru so te ciganske obubožane množice razbile v Moskvi ceilh 20.000 izložbenih šip ter pokradle naj-nazličnejše jestvine. Vsa policijska u-metnost ne more odpomoči tej neznosni bedi! V katerih letih je žena najlepša? O tem problemu se že dolgo prepirajo prizadeti in neprizadeti. Angleški zdravnik dr. Charles M. Kenna je postavil teorijo, da je žena med 25. in 30. letom na vrhuncu razvoja svojih telesnih draži. Proti temu se je oglasila igralka Evelyn Laye, ki trdi, da je žena v 35. letu telesno in drševno najpopolnejša. V teh letih šele se žena zaveda baje, kako se ima oblačiti in kako ji je treba ravnati s svojo največjo dragocenostjo — lepoto. Pod 35. letom po mišljenju igralke žene niso v pravem smislu — ]epe. Laye je namreč ravnokar stara 35 let... Balzac pa je odkril ženo tridesetih let in pravi, da je ta najlepša in najmodernejša... Ljudje, ki nimajo drugega pametnejšega posla! __________ 15 bilijonov mark za navaden most! V nemškem mestecu Singen na š vicarski meji so zgradili pred štirimi leti preko reke Aach nov most in ga imenovali po popularnem nemškem pesniku, rojenem v tem mestu, Scheffelov most. Pred nedavnim je skleni' občinski svet v Singenu, da vzida ha most kamnito spominsko ploščo z zlatim napisom imena pesnika, njegovimi življenjskimi podatki in vsoto, ki je bila izdana za zgradbo mostu. Ker so postavljali most v času inflacije, bodo vrezali na ploščo fantastično številko 15„201.890,926.024. To J>odo gledala bodoča pokoljenja, kaj «e je reklo živeti v Nemčiji leta 1924' Tolažba za starejše roditelje. Neki ameriški učenjak je zbral podatke o poreklu 1028 znamenitih ljudi. Iz te statistike se baje vidi, da so ljudje v življenju naprednejši in sploh duševno višje stoječi, čim starejši: so bili njihovi roditelji za časa njihovega spočetja. Tako so n. pr. zagledali luč sveta Aleksander Veliki, Napoleon, Friderik Veliki, Roosvelt, ko so bili njihovi starši stari 30 let. Mnogo pa je tudi pisateljev, u-metnikov in znamenitih oseb, ki so bili rojeni od 40 letnih starišev, kakor n. pr. Bach, Beethoven, Mendelsohn, Goethe, Shakespeare, Raphael in 'Rembrandt. Potomci 50 letnih roditeljev šo bili znani državniki in filozofi: Konfucius, Crom-well, Bismarck, Gladstone, Franklin, Bacon itd. Najboljši dokaz gornje teorije za neverne Tomaže pa je dejstvo, da je 90odstotkov zločincev vsega sveta rojenih, ko je bilo njihovim očetom manj kot 25 let. Kako dočakaš sto let in več. V Nothinghamu je te dni proslavil svoj 106. rojstni dan najstarejši Anglež W. Walker, ki je še danes čil in zdrav ter poln življenskih sil in najboljšeg* razpoloženja. Walker je izjavil, da ;s doživel deset križev le radi svojega u-merjenega načina življenja; stalno je jedel dobro in obilno, a tudi mnogo in frdo delal ter se pečal s športom« Jubilant vstaja ob šestih in popije dve škodelici čaja; ob devetih dopoldne si privošči skodelico mleka; ob 11, uživa kruh in sir, namočen v pivo; obed se sestoji o-bičajno iz pečenke in pudinga z mlekom; ob 16.30 pije skromni Walker zopet dve skodelici čaja s kruhom in surovim maslom; večerja pa je zelo obilna: mlada svinjetina in mnogo močna!Ji jedi. Ves ostali čas uporabi Walker za gibanje in delo... Čudni štirje mrtvaki. Pri kopanju studenca v okolici Toulona je našel neki kmet Človeško okostje, ki ie bilo pokooano za mizo v sedečem položaju. Policijska komisija je ugotovila, da gre za okostje mlade ženske, ki je bila tamkaj pokopana pred 25. leti. Še bolj zagonetno pa je, da so nedavno v isti občini v kratkem razdobju izkopali še tri človeška okostja, ki so bila vsa v sedečem položaju. Stvar raziskujejo sedaj policijske sodne oblasti, ker gre nedvomno za težek zločin. Dunaj : Pariz 3:0 (1:0). V Bufallo stadionu je včeraj dunajska reprezentanca odigrala medmestno tekmo s pariško reprezentanco, ki je podlegla v razmerju 3:0. Francozi so nastopili z rezervnim srednjim napadalcem in predvedli zadovoljivo igro, zlasti obrambo. Avstrijci so imeli dober dan in prevladovali zlasti v drugem polčasa. Odlikovali so se srednji krilec Hoffman, levo krilo Vesely in desna zveza Jura-nič, ki je dosegel vse tri goale. Sodil je g. Bahvan dobro. Publike 24.000. i Dunajska prvenstvena sezona je bila včeraj otvorjena s tekmo Wacker Simmering, ki je končala v razmerju 3:1 za Wacker. — Rezultati dunajskih prijateljskih tekem pa so sledeči: Nicholson Hakoah 1:2, WAC:Slovan 3:3. Wienna: Avstrija 1:1, Hertha :Floridsdorf 2:1, Ra-pid:Rudolfshiigel 2:1, WSC:Bewegung 10:0. Športna Igrišča v Pragi ogrožena. Mestna občina praška je odpovedala najemninske pogodbe onim klubom, ki so uživali gostoljubje na občinskem terenu. Radi regulacij so prizadeti Sla-vija, Sparta, DPC in drugi klubi, vendar se računa, da bo mestna občina našla primerne prostore za zgradbo novih i-grišč. Praški športniki se že več let o-bupno borijo za stadion, ki bi ga nai zgradila država ali občina in ki bi služil vsem klubom. Doslej vse akcije niso imele uspeha in je ostalo samo pri obljubah — in praški športniki bodo na protestnih manifestacijah lahko zopet kričali: »Le mi in Albanci nimamo stadiona«. Napadalna vrsta Slavije. Praška Slavija je angažirala dunajskega igralca Zdarskega, ki bo že spomladi nastopal za njene barve. Napadalna i vrsta se je izpremenila z njegovim prihodom: Bobar, Svoboda, Zdarsky, Puc, Kratoclnvil. Rekordni tek v lopi. V Brookiynu je izboljšal Lloyd Hahn iz Bostona dosedanji ameriški in svetovni rekord v 880 jardnem teku v. zaprtem prostoru z rezultatom 1 : 53.8. Dosedanji prvak je bil Eli Parsons (1 : 54.6). Plavanje na olimpijadi. Po vseh znakih sodeč se bo bila na olimpijskem plavanju najhujša borba za prvenstvo v štafeti prostega stila na 4 krat 200 m. Pri lanskih tekmah za evropsko prvenstvo v Bologni je zmagalo nemško moštvo Heitmann, J. Radema-cher, Berges in Heinrich postavivši nov svetovni rekord 9 : 49.6 tik pred Švedi, ki so kljub sodelovanju Arne Borga potrebovali 9:50.2. Vsi ti in drugi v Bologni lepo doseženi časi pa ne pomenijo ničesar, če se ozremo malo v Ameriko in Avstralijo, kjer dosegajo plavači pri svojih treningih naravnost bajne čase. Amerika, ki si je priborila na zadnji olimpijadi v Parizu prvenstvo v “‘afetnem plavanju prostega stila na 4 krat 200 m s svetovnorekordnim časom 9:53.4 pred Avstralijo (10:2.2), je postavila za pred-stoječo olimpijado štafeto, ki ji bo težko kos kako moštvo v Amsterdamu. Ti junaki v plavanju so: Johnny Weissmiiller, najhitrejši plavač sveta v prostem stilu, ameriški Čeh Kojac, potem H. Glancy in W. Lauffer, svetovni prvak v hrbtnem plavanju. Po poročilih iz Newyorka je menovano moštvo odpravilo progo 4-. crat 220 jardov (804 m) v naravnost neverjetnem času 9:20.2, kar bi odgovarjalo povprečnemu času 220 za moža! 'Je mnogo slabša je štafeta, ki jo je imenovala avstralska zveza plavačev (Boy Charlton, Henry R., Gree in E. Jones) za olimpijado in ki je dosegla doma zavidanja vreden čas 9.30. Ženski šport na olimpijadi. Te dni se je vršila v Amsterdamu seja odbora mednarodne ženskosportne zveze. Zastopane so bile športnice Francije, ^emčije, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Švedske in Češkoslovaške ter- so zahtevale izpopolnitev olimpijskega sporeda za dame; Po predlogu te seje naj bi-dame tekmovale: v teku na 100, 200, 800 m, v štafeti 4 krat 100 m, v teku 80 m z zaprekami, v metanju krogle, kopja in diska, v skoku v višino ter v skoku v daljino z zaletom. Avstrijsko nrvenstvo na ledu. Na Vrbskem jezeru so se včeraj vr'1'.e dr3::‘.ke tekn,P? %rn ««•***» 1B00 ni ?o se plasirali: 1. Jungblut (WEV) 2:35.4; 2. Urban- (WEV) 2:35.6; 3. Moser (WEV) 2:37.5. Na 10.000 m: 1. Pollaczek (WEV) 18:54.2; 2. Jungblut 19:20.3; 3. Moscr 20:51.4. Sankanje na Semmeringu, Na semerinškem sankališču se je včeraj vršila sankaška tekma, v kateri je zmagal Gradčan Volkmar v času 2:43.6. drugo mest") si je priboril prvak Nemčije Posselt. Gospodje v dvoje: Volkinar-Ders 1:20; Langer-Pillhofer in brata Posselt. Češko smučarsko prvenstvo. češkega smučarskega nrvenstva se je udeležilo 95 tekmovalcev, ki so startali na 18 km pregi. Zmagal je Ner,iecky v času 1:14.7, 2. Wendl i;15.' 3. Donth 1:16.01. \ Sokolstvo Pragersko. V nedeljo, dne 8. januarja*; je imel tukajšnji odsek mariborskega pokola svoj redni občni zbor. Zupo je zastopal br. dr. Kovačič, mariborsko društvo pa brat Hren. Udeležba je bila priii-čno slaba. Ker' so nas tekom leta zapustili najbolj pridni telovadeči člani, — nekateri so namreč šli v vojake, drugi za kruhom, nekateri pa so se preselili, —* ni odsek ustrezal glavnemu namenu. Telovadbe ni bilo. Vsekakor pa je po zadnjem izrednem občnem zboru, ki je bil dne 17. julija 1927 nudil svojim članom dovolj prilike, da so se shajali. Imeli smo tri mesece po dvakrat tedensko plesne vaje, kjer se je vrtelo staro in mlado, priredili Miklavžev večer, zdri~en s proslavo ujedinjenja, in obdarili jstočasno vso navzočo deco ter imeli prav dobro in lepo uspel plesni venček. Žal so še med nami člani, ki prireditve z raznimi izgovori ignorirajo. Upamo pa, da se nam pomalem pridružijo, da bodo čutili v bodoče tudi oni, da smo nerazdružijiva bratska celota! Nov odbor pod ■odstvotn br. Ogrinca in podstarosto br. Zavadlava si bo gotovo prizadeval, nuditi članom vse in nadaljevati pred meseci početo družabno življenje ter poživiti tehnično in prosvetno delo v odseku. Br. Velikonja je prevzel tajniške posle ter bo v poletnem času telovadil z deco. Prosvetar in načelnik je brat Planer, brat Pristovnik pa je prevzel blagajno, v kateri imamo nad 3500 Din čistega Tako poskusimo — prerojeni — še enkrat! Če bi pa do aprila radi pomanjkanja telovadcev ne u-strezali glavni zahtevi naših pravil, moramo likvidirati. Ni telovadnega društva brez telovdbe! Telovadnice nimamo, pač pa ima šola lepo, žal le malo rabljeno telovadno orodje 5fra« % Mariborski V E C E R N I K Jafrrf V Maribora, 'dne 16. T. 1928. Hans Dominik: Oblast treh Od tedaj... tri dni je tega... se nahaja naše brodovje in posadke naših trdnjav v polni pripravljenosti. Dve sekundi po alarmu bodo zagrmele topovske cevi 'Gibraltarja in Cente. Toda takega stanja ni mogoče izdržati mesece dolgo. Moji ljudje se spuste v boj raje danes ko jutri. V štirih tednih pa bodo popolnoma živčno uničeni, če se boj ne bo še pričel. Ob sueškem kanalu tabori brodovje 3U-tlsoč letal. Ne vem, kako naj bi prišel kak nasprotnik v Sredozemsko morje.« Ministrski predsednik je znova povzel besedo. »Gotovo je dobro, če brodovje zavaruje pomorsko pot do Indije. Toda želel bi v interesu države, da bi trajno obvladovali tja tudi pot po suhem. Zakaj smo se pred dvajsetimi leti polastili Carigrada, če poti ne uporabljamo? Ravna črta gre preko Bruslja, Linza in Beograda na Carigrad. Na kontinentu nismo priljubljeni. Rusija je žalibog mnenja, da smo mi krivi vseh nesreč, ki so jo zadele po letu 1904. Nemce obvladuje še vedno čudna ideja, da se proti njim pred 40. leti nismo borili samo za svetost sklenjenih pogodb. Francozi, Italijani in Španci pa so nejevoljni, ker smo jih izrinili iz Afrike. Žalibog moram povdariti, da smo zadnja leta premalo vplivali na razvoj javnega mnenja v Evropi. Bili smo zadovoljni, da se je Rusija polagoma izvila iz boljševiškega jarma. In bilo nam je končno tudi čisto prav, da je Nemčija skupno z okrevajočo Rusijo revidirala versejsko mirovno pogodbo. Pri tem smo pregledali, da mora nastati radi sporazuma med Nemčijo in Rusijo sčasoma velesila, ki bo v odločni premoči napram Franciji. Posledice niso izostale. Francija je bila primorana spo- razumeti se z obema vzhodnima velesilama. Ustvarila se je francosko-nemška industrijska skupnost. Pri nastopu svojega predsedniškega mesta sem smatral za svojo glavno nalogo, čim bolj zrahljati to skupnost Skušali smo razvneti in podpreti razvoj na-cijonalne zagrizenosti v obeh državah. Prav posebnih uspehov tudi tukaj nismo dosegli. Koristi industrijske zveze za obe strani so preveč očividne. Vsled vsega tega sem prepričan, da mora Anglija na vsak način doseči na kontinentu nekaj moralnih pridobitev.« William Chopper, minister časopisja in propagande je prosil za besedo. »Za moralne pridobitve je treba časa. Poleg tega--------------kontinentalno časo- pisje je v trdnih rokah. V Afriki in Aziii lahko vsak dan ustanovimo angleške časopise, kot bo nam prav. Ustanoviti v Nemčiji nemški časopis in v Franciji francoski časopis, pa je za nas zelo težko. Tukaj ne moremo storiti drugega, kot da tukajšnjim poročevalcem nemškega in francoskega časopisja vcepimo naše nazore na tak način, da jih bodo končno smatrali za svoje in absolutno koristne ideje za kontinent.« Lord Gashford je nadaljeval. »Preprečiti moramo vsak sovražni nastop evropskega kontinenta. Mi rabimo vso zmožnost evropske industrije zase. Na celini bodo voljni dobavljati obema strankama. Po najkrajši poti preko severnega tečaja bodo amerikanska )eta'a skušala odvleči iz Evrope ves vojni material, kar ga bo mogla Amerika pokupiti. To moramo preprečiti. Evropska celina ne sme dobavljati obema strankama. Moramo jo na kakršenkoli način zainteresirati na naši zmagi —« Sir James Morrison, prvi lord državnega zaklada, je prekinil tovariševa izvajanja: »Možnost je dana... Vse evropske kontinentalne države ječe na verigi ameriških dolgov. Obljubiti jim moramo čr- tanje teh dolgov." Potem bodo zainteresirani na naši zmagi. Premisliti moramo, kaj da lahko dobimo za to našo obljubo. Dobavljanje vojnega materijala samo za nas. Prost prehod za naše čete. Po možnosti odkrita pomoč... sodelovanje v boju proti Uniji. Po mojem mnenju bi se dalo s to obljubo mnogo doseči...« Seja se je raztepla v živahne pogovore med posamezniki. Predlog finančnega ministra je bil vsekakor dober. Bil je zamišljen in kot vsaka ženijalna stvar čudovito enostaven. William Chopper je prevzel nalogo, spraviti izproženo idejo s potrebno previdnostjo v evropsko časopisje. Treba je doseči, da se možnost evropskih držav otresti se morečih ameriških dolgov, istočasno od zasebnih strani ventilira v tisočih evropskih časopisih. Od treh mesecev, ki jih je minister propagande prvotno zahteval za izvršitev te naloge, je končno popustil na deset dni. Lord Gashford je zopet povzel besedo: »Nesmiselno bi bilo, spravljati afrikan-ske surovine in rude najpreje semkaj v Anglijo in jih šele tukaj predelavati. Mi moramo preko noči ustvariti v \friki sami vojno industrijo. V okolici velikih vodnih elektraren ob Sambesiju in Kongu. Gospodje, jaz smatram za možno, da se bo britanska vlada ob izbruhu vojne preselila v centralno Afriko.« Mučen molk je sledil tem besedam. Angleška vlada naj bi zapustila britanski otok, zapustila London? To bi bilo po vseh političnih tradicijah nekaj nezaslišanega. Lord Gashford je dobro videl zadrego navzočih in je smatral za svojo dolžnost, pojasniti jim svoje besede. »Našim vohunom se je posrečilo razkriti nek načrt naših nasprotnikov. Ne morem ga označiti drugače, ko Ta si ga je izmislil izvržek pekla. Diktator je opremil del svojega zračnega broc^-^a z bombami, ki pri padcu raztrosijo po zraku kužne in kolerne bacile.« Z glasnimi vzkliki so pokazali ministri svoj gnus in zgražanje. »To je vredno Stonarda«, je rezko dejal Vincent Rushbrook. »Da bi njega samega kuga vzela!« Sele po nekaj minutah je mogel lord Gashford nadaljevati: »Če si ta načrt pobližje ogledamo, n\ tako nevaren, kot se zdi na prvi pogled. Ml vemo popolnoma natančno, kateri oddelki amerikanskega zračnega brodovja so opremljeni z G-bombami. Naša bojna letala se morajo pri začetku boja takoj vreči nanje in jih uničiti, predno bodo mogli okužiti britanski otok. Če se kljub temu posreči doseči kakemu letalu naš otok, bo treba za okuženi okraj izdati pač posebne sanitetne odredbe, ki so že pripravljene. In še eno, gospodje« — predsednik je govoril sedaj počasi, povdarjajoč vsako besedo —, »v tem slučaju ne bo mogoče preprečiti, da se epidemije prenesejo tudi na celino.« »Right or wrong, my country«, je polglasno zamrmral Rushbrook in ostali so ponavljali te besede za njim. Lord Gashford pa je počasi in s povdarkom nadaljeval: »Skupno trpljenje vstvarja trdne vezi! Gospodje... pšica se bo odbila nazaj s strelca... to sem še hotel povedati.« Tri ure pozneje so se v evropskem kontinentalnem časopisju pojavile prve razprave o možnosti, da bi se Evropa otresla ameriških dolgov. Aparat '7i’.li-ama Chopperja je že deloval s polno paro. MaNoflMl kichtiij«* po«r#-dcY«ln« mi »ocijaln« namaiM otoiinatra: vaaka baasda 30 p. Bajmanjii znaaak Din 5-— Mali oglasi: ŽanMv«, dopfeoiwi|e ta 0(1«. trgovaksga aR reWnw»g» značaja: vaaka b*a*da 60 MjfMnjtl p.a tO’ Zgodovinski roman Serenissima ff ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim razkošjem Sienki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku »ljubljanski Zvon 1928“ Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom in električno razsvetljavo se odda v Cankarjevi ulici. Ponudbe pod »Soba 6« na u* pravo lista. 115 (ščem 3 do 4 sobno stanovanje za takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovec« 22 Vajenca, kateri ima veselje za krojaško obrt, se takoj sprejme. A. Marčinko, krojač, Maribor, Stritarjeva ul. 18. 116 Hiša z dvemi stanovanji in vrtom takoj na prodaj. Kralja Matjaža ul. 34, Studenci pri Mariboru. 117 Prvovrstne prekajene slaniki, rusi, marinirana jegulja, prekajeni losos (Laks) in vsakovrste ribje konzerve ter vse vrste sira nudi najceneje delikatesna 118 trgovina Uhler, Glavni trg • 1 2 prvovrsten in v Mariboru dobro vpeljan prodajalec se spre jme s 1. aprilom pri tvrdki Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10. Točilnica z delikateso in manjšini stanovanjem se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj*. 70 ♦ ♦ Kavarna »Evropa* od 16. lanuarla 1.1. dnevno pred-i stave z iako zanimivim sporedom j ♦ ui ; « ♦ Žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče, stric, ozir. tast, gospod IVAN DIHNIK posestnik, trgovec In gostilničar danes, dne 15. januarja 1928 ob 16. uri (4. uri pop.) v dobi 70. let po dolgi mučni bolezni, previden s svttotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. • ?re^ Pre(fral?e£a rajnkega se bo vršil v torek, dne 17. januarja 1928 ob pol 16. uri (pol 4. uri pop.) iz hiše žalosti na župno pokopališče v Sv. Lenartu v Slov. gor. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne ll januarja 1928 ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Sv. Lenartu v Slov. gor. Sv. Lenart v Slov. gor., dne 15. januarja 1928. Marija Dimnik Rajmund, Maks, Adolf, Karol in Franc, Mtrlja, Ivana In Amalija soprog«. 5inovI. hče(ke> Alojz Šafarič, Anton Jurgec Alojzija, Albertina, Neža, Ljudmila, Marija in Johana »nah«. Vouki, vnukinje In ostal sorodniki. ESC Jzdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdajatelja in urednik: Fr a Prevzela sva hotel »MARIBORSKI DVOR41 pri državnem dravskem mostu. Hotel »Mariborski Dvor" ima 20 moderno urejenih *ob. Solčna lega. Več kopalnic v hotelu. Avtoga« raža, Klubove sobe. Najlepši restavracijski prostori. Prvovrstna vina in izborna kuhinja. Vsak četrtek domači praznik. Godba. Avtobus postaja. Avto pri vsakem vlaku. Zbirališče potnikov. Telefon 302. Priporočata se AdiM in Mara Osel. O <0 OO Q'.QiOIO'Cb O OiOO'< o Brozovifiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. dL, predstavnik Stanko D e ♦ e I k v Mariboru.