Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN , lQejskč TUGO l'n"Zniea Cena posamezni številki Din 1*50. Liubii»na r Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 18. septembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 110. Razmotrronja o računanlu v zlatiš. Rešitev v Sovjetski Rusiji. Diskusija o problemu zlate računske vrednote je postala mednarodna. V vseh deželah slabe valute razmotrivajo o tem bolj ali manj, na Nemškem prav tako, kakor na Poljskem in Ogrskem. Praktično izpeljano je pa računanje v zlatu danes v Sovjetski Rusiji. Tam imajo zlat denar, červonec; uporabljajo ga zlasti v prometu ruske državne banke z ruskimi trusti ali karteli ter javnimi ali zasebnimi gospodarskimi organizacijami ali pa v medsebojnem prometu teh organizacij. Poleg tega rabijo slej kot prej kot plačilno sredstvo sovjetski rubelj stare in nove izdaje. Ta sovjetski rubelj je čisto papirna vrednota z menjajočim se agio napram tujim valutam in červoncu. Ruski državni papirni denar, rubeljske bankovce, izdaja finančni komisarijat, dočim ima emisijsko pravico — seveda precej omejeno — za zlati denar izključno le ruska državna banka. Červonec je torej pravi bančni denar, sovjetski rubelj pa državni bankovec. Dosedanja skušnja je pokazala, da se drži kurz zlatega denarja nekako na pariteti, četudi nismo primorani — kakor niso na Ruskem — zamenjati zlate bankovce v efektivno zlato. Čudno se sliši, a je res, da bi bila ureditev ruskih valutnih razmer lahko marsikaki drugi državi v zgled. Ruska državna banka vodi zlate konte, bodisi v obliki valutnih kontov ali pa v obliki červončnih kontov. Seveda ima zraven tudi še konte v papirnih rubljih. Ker ima emisijsko pravico za červonec le državna banka, mora kriti država svoje potrebščine izključno le s papirnim denarjem, z emisijo sovjetskih rubeljskih bankovcev. Slaba stran tega sistema je ta, da je sicer državna banka obvarovana pred posledicami inflacije, da je pa država zaenkrat prepuščena sama sebi. Nasprotno je pa zopet dobro, da so dobili s pomočjo na zlatu temelječega ruskega državnega bankovca polnovredno devizno nadomestilo, ki razbremeni rusko plačilno bilanco in ustvari gospodarskemu prometu zlato fundiranje. Problem pokritja so rešili na ta način, da prizna državna banka samo menice, izstavljene na červonec. Kritje bankovcev obstoji iz zkita v palicah in pa iz menic, glasečih se na červonec. Nemce vse to seveda zelo zanima in strokovnjaki priporočajo poleg državne banke ustanovitev novega oddelka zlate marke, ki bi vodil izključno le zlate konte; dosedanje posle bi pa v posebnem oddelku vodili po starem načinu na bazi papirne marke. Tega oddelka naj bi se posluževali oni gospodarski krogi, ki se jim dosedaj še ni posrečilo kalkulirati popolnoma v zlati marki. Težkoče dela pač pametna razmejitev med obema vrednotnima in s tem gospodarskima edinicama, a nerazrešljive niso niti gospodarske niti tehniške težkoče. Kolikor moremo dosedaj pregledati, se je računanje v zlatu v Rusiji obneslo. Glede vpliva na gibanje cen ne moremo nič povedati, pač pa vemo, da so imeli brezdvomno uspeh v depozitnem prometu. Ob priliki razgovora o bilanci ruske državne banke zvemo, da je ustvaritev stabilnih červonških bankovcev prinesla bankam večje vloge. Vloge sicer še niso prav posebno velike, vendar nam pa že ta uspeh priča, da se je zopet začel normalni razvoj kapitala. Birokratizem pri pošti. V naši državni upravi imamo ne-bro) prilik, ki jasno kažejo nevzdrž-nost sistema, prav vse centralizirati in kolikor možno utesniti delokrog lokalnih oblasti. Naravna posledica tega postopanja je, da postane upravni aparat neokreten, a stranke pa imajo škodo radi neplodnega čakanja rešitve. P.osebno ostro se kažejo taki ne-dostatki pri prometnih napravah, tako pri brzojavu, kakor pri telefonu. Brzojavni promet se med drugim poslužuje tudi takozvanih šifrova-nih ali tajnopisnih brzojavk. Razločujemo namreč pri brzojavkah dva sloga: odkriti (otvoreni), to je navadni slog in pa tajni slog. Tajni slog more biti zopet ali dogovorjen — po skupinah besed in črk, ki same za se nimajo nobenega pomena — ali pa šifrovani slog, ki obstoji iz skupin samih številk. Trgovske znamke, borzni kurzi, cene itd. seveda nimajo značaj tajnopisnega sloga. Tajnopisna brzojavna korespondenca je bila dolgo časa dovoljena samo v inozemskemu in pri nas le v Prehodnemu prometu. Aprila 1923 se je pa izdala ministrska naredba, ki dovoljuje denarnim zavodom ter trgovskim in industrijskim podjetjem, da se tudi v tuzemskem brzojavnem prometu lahko poslužujejo tajnopisnega brzojavljenja. Vsakdo, ki hoče uporabljati taj-Popis v svojih brzojavkah, mora v smislu člena 55. brzojavnega pravilnika in člena VIU. mednarodne brzojavne pogodbe vložiti najprej pismeno prošnjo na poštno direkcijo ali pa naravnost na ministrstvo. Prošnji je treba priložiti kod (ko-des) in ključ za tajnopisne brzojavke. Direkcija mora to prošnjo poslati ministrstvu, kjer se hrani prijavljeni ključ s kodom vred. Prilično rešitve se prosilca tudi obvesti, da izgubi pravico do tajnopisnega brzojavljanja, kakor hitro bi to pravico zlorabil, bodisi na ta način, da bi svoj tajnopis odstopil drugi osebi, bodisi da bi uporabljal drugačen tajnopis in ne onega, ki ga je prijavil. Pristojbina za uporabo tajnopisa je določena sedaj na 500 Din letno. Za prvo leto se plača razmeroma od dneva prijave pa do konca istega leta, sicer pa vedno začetkom novega leta za celo leto. Stranki, ki radi zlorabe izgubi pravico tajno-pisja, se pristojbina ne povrne. To so torej določila — ali sedaj pa pride praktična stran. Kdor hoče uporabljati tajnopis, mora hoditi dolgo in trajno pot podrejenih oblasti do centralne uprave v Beogradu, da se mu izda dovoljenje. Navadno pa gre v teh slučajih za trenotno uporabo, kajti sicer se mora plačevati, posebno v inozemskem prometu, ogromne brzojavne pristojbine, ker se ti posli navadno ne dajo opraviti pismenim potom. Hočeš, nočeš, moraš čakati na ministerijelno re- šenje, dočim se izgublja med tem čas in denar. Rešitev tajnopisne vporabe brzojavljenja bi se pač brez dvoma popolnoma mirno prepustilo lokalnim oblastim — v tem slučaju poštni direkciji, ki bi naj od slučaja do slučaja naknadno sporočala izdana dovoljenja ministrstvu. Rešitev bi bila kratka in istotako dobra. Drug enak slučaj imamo v določilih za napravo telefonskih naročniških postaj. Razven samostojnih (glavnih! naročniških postaj razločujemo tudi pomožne centrale (pod-centrale), katere vsebujejo po več vzporednih postaj ali vzporednih aparatov (nuspostaje). Clen 7. telefonskega pravilnika pa določa, da se pomožne centrale, kakor tudi vzporedne postaje za-morejo napraviti samo v tistih prostorih, ki so na razpolaganje prvotnemu naročniku. Izvzemši z dovoljenjem ministrstva, se more dovoliti drugim osebam priključek vzporednih postaj in aparatov preko tujih glavnih naročniških postaj tudi v drugih zgradbah. V takem slučaju določi ministrstvo z ozirom na kategorijo iznos taks in pristojbin. Za presojo tehničnega momenta, so v danih enakih slučajih poklicani itak lc lokalni faktorji. Ako ti spoznajo možnost podano, je izvedba v principu pač njihova notranja zadeva, oziroma doličnih interesentov, ki se jih stvar tiče. Vsako odstopanje takih slučajev v rešitev ministrstvu je samo nepotrebno tratenje časa in zopet cvetka na polju našega bujnega centralističnega birokratizma. Takse in pristojbine menda pa bodo naša lokalna obla-stva tudi zadela. Sicer pa nimamo nič proti temu, da se o zadevi poroča naknadno ministrstvu, ampak da se rešitev zavlačuje s tem mesece, to pa nikakor ni na mestu, ni v interesu uprave in ne interesentov. Za vsako ugodnost in napravo se plačujejo ogromne takse in pristojbine. Naj bi se to trdo stran določil omililo vsaj s točno in hitro rešitvijo, katera pa mora priti od prve instance. Tako postopanje bi ne ozlo-voljevalo prosilce ter jim onemogočalo odpomoči z lastnimi sredstvi vladajoči ljubljanski telefonski mizeriji. D. G.: (Konec.) Mednarodna lesna konferenca v Bratislavi. I. komisija je razpravljala o ure- I ditvi mednarodne statistike, produkcije in konzuma lesa. Predsednikom jo bil izvoljen g. Harsch, predsednik Trgovske zbornice v Karlsruhe (Nemčija). V smislu referata gospoda Karla šimana, generalnega direktorja državnih šum v Pragi, se sestavi resolucija, ki zahteva, da se uvede v državah, ki proizvajajo glavni kontingent lesa v Evropi, sta-tistijka na enotni podlagi, ki naj upošteva obseg gozdov, vrsto lesa, letni prirastek, produkcijo, domač konzum, eksport in produkcijske stroške. H. komisija je proučevala vprašanje enotnih mednarodnih uzanc za lesno trgovino in predvsem uvedbo enotnih mer. Komisiji je predsedoval g. Martinka, gozdarski ravnatelj iz Liptovskega Hradok-a (Slovaška). G. ing. V. Kelemen iz Bafijske Bvstrice (Slovaška) je v svojem referatu predlagal uvedbo meterske-ga sistema v vseh potom delegatov zastopanih državah, ker omogoča le uvedba enotne mere racijonelno izkoriščanje lesa. Nasprotno je g. M. 1. Hoeckstra iz Amstrdama (Holandija) povdarjal težkoče uvedbe meterske mere v Angliji ih Holandiji, glavnih konsumentih lesa v za-Padni Evropi. Tamošnji trgovci se konservativno poslužujejo črevelj-ske mere ter bi vsaka sprememba našla hud odpor. Z ozirom na nasprotujoča mnenja zastopnikov kon-zumentov in producentov sklene komisija, da se začasno izvoli komite, hi bo sestavil enofne uzance in pripravil predloge za uvedbo enotnih mer za prihodnjo konferenco. Resolucija zahteva nadalje ustanovitev mednarodnega razsodišča, ki bi reševalo spore med trgovci raznih držav; tvrdke, ki bi ugovarjale proti razsodbam, pridejo na črno listo ter so izključene od vsakega nadaljne-ga kupčevanja z ostalimi člani mednarodnega udruženja. III. komisija je imela rešiti vprašanje ukinitve uvoznih in izvoznih carin, železniških tarifov in medsebojne pravne pomoči. Predsednikom komisije je bil izvoljen gosp. prof. Vasilj Marcu iz Bukarešte (Rumunija). Referent g. dr. L. Silber- stein iz Tešina je v svojem izbornem poročilu povdarjal važnost mednarodnega kredita ter dolžnost posameznih držav, da omogočijo izpolnitev od lastnih državljanov prevzetih obveznosti ter predvsem, da ne ogrožajo potom naknadnih finančnih ukrepov že sklenjene privatne dobavne pogodbe. Nadalje je nujno potrebno, da se razne izvozne, uvozne in prevozne prepovedi, kakor tudi carine na les ukinejo ter tako omogoči neovirana izmenjava tega prevažnega blaga. Komisija je v bistvu sprejela referat v svojo resolucijo. IV. komisija je razpravljala pod predsedništvom g. ing. Anton Ru-deža, (Jugoslavija) o najvažnejši točki dnevnega reda, t. j. ustanoviti mednarodne zveze lesnih udruženj posameznih držav. Zal so udruženja posameznih dežel imela premalo časa na razpolago, da bi zamogli njih zastopniki na konerenci staviti konkretne predloge glede lega važnega problema. Vsled tega se je enoglasno sprejel predlog g. prof. Marcu, da pooblasti komisija udru-ženje lesnih industrijcev »Carpatia« v Bratislavi, da podvzame isto za ustanovitev mednarodne zveze potrebne korake ter izdela temeljna pravila. Mednarodna konferenca, ki se ima vršiti prihodnje leto v Bratislavi, bo istočasno ustanovna skupščina mednarodne zveze. Konferenca v Bratislavi je prvič v povojnem času zd/užiia j)ri posvetovalni mizi zastopnike lesne industrije in trgovine iz držav, ki so si stale v vojni z orožjem nasproti. In akoravno ni bilo mogoče, da reši konferenca tekom dveh dni definitivno vsa pereča vprašanja, je vendar odstranila marsikateri nesporazum ter omogočila medsebojno spoznanje zastopnikov konsu-mentov in producentov ter obojestranskih teženj. Glavno zaslugo za uspešen potek konference si je pridobilo vodstvo bratislavske lesne borze in predvsem njen agilen predssednik. Vsi zastopniki tujih držav so bili polni hvale nad vzorno organizacijo, kakor tudi nad prijaznim spreje- mom. Čehoslovaška vlada, mesto Bratislava in družba »Carpatia« so se prekašali v gostoljubnosti. Posebno prisrčno so bili sprejeti jugoslovanski zastopniki od g. dr. L. Okanik-a, župana bratislavskega mesta, kateri je navdušen prijatelj našega naroda ter se rad spominja prijaznega sprejema, katerega je našel ob priliki svojega letošnjega poseta v Sloveniji. Nova davčna bremena. Službene Novine z dne 6. septembra 1923, št. 203 objavljajo zakon o ustroju vojske in mornarice, s čigar materijalnim delom sta se na novo uveljavila dva državna davka, namreč vojnica, ki se je pri nas pobirala dosedaj kot vojaška taksa in posebni davek za vojaška vozila, ki se bo pobiral v višini invalidskega davka od vseh davčnih zavezancev. 1. Vojniča. Vojnico bodo plačevale za službo v vojski ali mornarici stalno ali začasno nesposobne osebe, dalje zadruge, premoženja in podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v vojski ali mornarici ali ki vsled zapora ali izgube državljanskih pravic ne morejo osebno služiti. Plačila vojnice so oproščene osebe, ki prejemajo invalidsko podporo ali ki so se ponesrečite v vojni službi in konečno osebe, ki so umobolne, gluhoneme, slepe ali hrome ter nesposobne za katerikoli delo, ako plačujejo manj nego 20 Din neposrednih davkov. Vojnica znaša za osebe, ki so ža službo stalno ali začasno nesposobne, 50%, za vse druge, ki se ognejo ali ki ne morejo vsled zapora itd. osebno služiti, pa 100% vsakoletnega neposrednega davka. Plačina obveznost traja od dovršenega 20. do vštevšega 50. leta. Za plačilo vojnice jamčijo roditelji voj-nici zavezane osebe. V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno poostril ne glede dobe plačilne obveznosti, ki je podaljšana za 5 let, iorej na 30 let, ampak tudi glede odmere podstave. Odmerno podstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh posrednih davkov. Vsled tega se bo krog plačilnih zavezancev izdatno razširil, ker bodo vojnico plačevale tudi osebe, ki so bile plačila vojaške takse oproščene, ako njihovi skupni dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. Nasprotno pa so razbremenjeni roditelji oseb, ki so dosedaj bili zavezani plačevati takozvano roditeljsko tasko, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisane vojnice. Polom na dunajski borzi pred 50 leti. >IT0< Krasno zobovje doseže se le pri stalni uporabi ZOBNE PASTE. 2. Prispevki v remontno - vožarski fond. Za kritje stroškov povodom nabave in vzdrževanja potrebnih konj za topničarsko vprego, jahalnih konj in volov, mornarskih in suhozemskih prevoznih sredstev in drugin potrebščin za Vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki se odvzamejo posestnikom v mirnem ali vojnem času, se bo poleg davka pobiral poseben pribitek za vozila in stekal v posebni remontno - vožarski fond. (Re-montno-komorski fond). Pribitek za vozila bodo plačevali vsi dovkoplačevalci v višini invalidskega davka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, stalni vojaški duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktivni službi, daije pa-robrodna društva in lastniki plovnih objektov (razen luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak pribitek v obliki 5% doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojstvu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Zakon o ustroju vojske in mornarice je stopil v veljavo z dnem 6. septembra 1923. Iz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi se vojnica in novi pribitek začela pobirati v Sloveniji še le od dne 1. januarja 1924, ker bi pobiranje od kateregakoli datuma sredi leta povzročilo tako davčnim uradom kakor aavčnim zavezancem obilo dela in zmešnjav. Predno se začneta pobirati nova davka v Sloveniji, se mora v interesu izenačenja novih bremen v novi finančni zakon poskrbeti za postavno določilo, da se dohodnina, ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v odmerno postavko za vojnico in invalidski davek, ker bi bile sicer pokrajine, v katerih se ne pobira dohodnina (Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora), z novimi davki manj obremenjene nego ostale pokrajine, ki plačujejo na dohodnini več nego znašajo vsi ostali donosni davki. Opozarjamo naše poslance in gospodarske korporacije, da povodom razprav o finančnem zakonu za 1. 1923/1924. poskrbe za popolnitev obstoječih določil glede obeh više navedenih novih zakonov. Strgalke (radirke) THE REX CO., LJUBLJANA. Letos so v Ljubljani ustanovili borzo. Navadno ljudstvo vidi v borzi samo špekulacijsko napravo in prezre popolnoma njen narodnogospodarski pomen. In vendar je ta pomen velikanski. Borza nekako regulira obtok denarja itd. in daje denarnemu življenju delo in varnost. Seveda pa mora biti poslovanje v dobrih rokah, sicer postane borza ravno nasprotno, kar bi morala biti. Na tak borzni polom se spomnimo ravno letos; pred 50 leti je povzročil v gospodarskem življenju nekdanje Avstrije največjo katastrofo. S papirnatimi milijoni se je zrušil tudi tedanji politični sistem in nikdar več ni zopet oživel. Vsi drugi polomi na dunajski borzi, in bilo jih je dosti, so že pozabljeni, polom leta 1873 je pa ostal ljudem v trajnem spominu; današnji rod misli nanj kot na nekaj strašnega, pravtako kakor Se ga spominja še tisto malo ljudi, ki so ga doživeli. Dogodki »črnega petka«, kakor so krstili tedaj 9. maj, so bili že neštetokrat opisani; propast in obup sta vladala na borzi in v vseh stanovih. Bil je dan obračuna, kakor si ga ne moremo misliti groznejšega; bil je finančni potres, ki ni razrušil samo domnevanega premoženja, temveč je uničil še dosti bolj dragocene dobrine, namreč zaupanje v kupčijsko poštenost, v kredit bank in hranilnic in v gotovi meri tudi zaupanje v državo samo. Akcije, ki so jih preplačevali, so postale čez noč ničvreden papir, trpeli so celo zastavni papirji in tudi železnice, kar se je zdelo ljudem še najbolj neverjetno. Na vsaki borzi nastanejo krize; in kdor spozna za potrebno, da se kupčija z vrednostnimi papirji vrši na javnem trgu, ta se mora pač vdati v dejstvo, da se ta kupčija izrabi in tudi zlorabi v špekulativne namene. A dočim pomedejo na borzi navadno samo z nezdravim agio in ostanejo vrednostni papirji nedotaknjeni, je uničil polom leta 1873 tudi osnovni kapital najbogatejših družb. Kriza leta 1873. je zato tako razsajala, ker ni bila prava borzna kriza, temveč kriza na novo ustanovljenih podjetij. Spričo špekula-cijske vrtoglavosti, ki jo opazujemo danes v vseh inflacijskih državah, nas bo gotovo zanimalo dejstvo, da je bil temeljni kamen tedanje borzne omotice intlacija bankovcev v vojnem letu 1866. Ministrstvo Auer-sperg-Lasser, slabo poučeno od finančnih krogov, je bilo prepričano, da se dajo razne zgubljene vojne najhitreje ozdraviti z umetno vzgojenim gospodarskim razvojem. Sicer misel sama na sebi ni bila napačna, da s hipotekarnim kreditom dvignemo poljedelstvo, odkrijemo zemeljske zaklade in ustanovimo nove panoge industrije, a izpeljava je bila za nič. Očitali so tedanji vladi in je bil očitek tudi upravičen, da je vedela že leta 1869, ko so prvi znaki krize oznanjali previdnost, da nekaj n! prav, da pa vkljub temu ni nič ukrenila. Višek je pa dosegla ustanovitvena vrtoglavost po nemško-francoski vojni 1870/71; v Avstriji so se domišljali, da bo francoska vojna odškodnina oplodila tudi avstrijsko gospodarsko življenje. Vask dan je prinašal uradni list seznam novih koncesij za ustanovitev akcijskih družb, vsak dan so se pojavljali novi papirji na borzi; in ker so šli kurzi takoj skokoma v bajno višino, je možnost dobička privabila seveda vse polno novih igralcev. Obtok bankovcev, ki se je bil skrčil po vojni na 330 milijonov goldinarjev, je narasel naenkrat zopet na 600 milijonov. Nobena stvar se ni zdela ljudem preveč drzna; nove akcijske duržbe so se pojavljale kakor gobe po dežju, banke so nastajale pod vsemi mogočimi imeni in za vse mogoče namene, večinoma z odličnimi osebnostmi na čelu. Celo hanoveranski kralj je s svojim imenom kril ustanovitev neke nesolidne banke. Izdajali so koncesije za ustanovitev hipotečnih bank, ki so na podlagi jako dvomljivega kritja izdajale milijonska zastavna pisma, redili so stavbno sleparstvo s koncesijami, izdanimi neštetim novim stavbnim družbam. Slednjič si lažje dobil kapital za kakšno novo ustanovitev, kakor pa ime. Vse je dirjalo na borzo, število njenih obiskovalcev ie je od leta 1867. do leta 1873. potrojilo in je znašalo nazadnje do-tedaj nedoseženo rekordno število 3400. Kljub inflaciji bankovcev je bilo pa na borzi ravno tako daveče pomanjkanje denarja, kakor je danes. Da privabijo one kroge, ki so imeli denar in ne papirjev, so plačevali ogromne obresti; železnice so nosile svoje dohodke na borzo in so delali z njimi kupčije, celo hranilnice in zavarovalne družbe niso zameta-vale takih kupčij. Nastale so znane zloglasne mešetarske banke, ki so bile pri vseh nečednih ustanovitvah zraven in so postale najbolj nevarne borzne priganjalke. Polom je bil že več mesecev v zraku in nazadnje je treščilo. Svetovna razstava naj bi bila držala trhlo zgradbo kurzov skupaj, dotok tujcev naj bi bilo zdravilno sredstvo v krizi, ki jo sploh nihče ni več mogel ozdraviti. Vlada je videla grozečo bližajočo se pogubo, pa ni bila toliko korajžna, da bi se ji bila ustavila; in ko je katastrofa prišla, si vlada ni znala pomagati in ni mogla nesreče niti zajeziti; finančni minister Pretiš je kar gledal in ni vedel, ne kod, ne kam. Ker se vlada ni ganila, je obup naraščal in nesreča je šla svojo pot naprej. Natančno en mesec po »čr- LISTEK. Gustav Freytag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Okrog njih s© vršeli in šumeli roji izletnikov. Neprestanega izumikanja in pozdravljanja ni bilo konca; kadarkoli pa je segel trgovec po klobuku, se je istočasno dvignilo v zrak tudi vseh štirinajst pokrival spremstva, kar je napravilo čudovito sliko. Ko so se v tem valovju nekoliko časa pomikali naprej, je izrazila Sabina željo, da bi se odpočila. Takoj so skočili gospodje in pripravili mizo. Vsedli so se, in natakar je prinesel orjaško posodo s kavo in primerno število čašic. Zdaj se je pokazala Sabina v vsej svoji spretnosti kot gospodinja. Napram domačim gospodom se je obnašala materinsko, govorila in se šalila z njimi, istočasno vračala pozdrave mimoidočih znanih sprehajalcev, stisnila roko temu in onemu, ki je pristopil k družbi, spregovorila z vsakim par prijaznih besed, pri vsem tem pa ni pozabila paziti na notranjost čašic, katere ji je Anton podajal. To ni bil za njo pravzaprav nikak počitek, in Fink ji je dejal: »Če je ta dan za vas dan oddiha, gospodična Sabina, potem vas nikakor ne zavidam za vaše delavne dneve. Nobena princezinja nima v svoji sprejemnici toliko opravila, toliko se smehljati, pozdravljati in odgovoriti prijaznosti, kot vi. Tamkaj prihaja župan sam, takoj vas bo nagovoril. Zdaj se mi res smilite, z ušesi mBUDQNjl4 c zdu pa je racijonelen. Po knjigi »Die Aeterischen Oehle« od Dr. E. Gildmeister in Franz Iiofmann (Lip-sko 1899) sem izpisal način pridobivanja terpenlinovega olja v Severni Ameriki, Franciji in Avstriji. Pridobivanje ierpentinskih smol v Ameriki. V prvih suhih dneh pomladi navadno v aprilu se ureže v borovo steblo v višini enega do poldrugega čevlja od tal izdolbina — zasek. Dolžina izdolbine znaša 35.5 cm, globina pa 15 do 18 cm, tako da se v njej lahko nabere najmanj liter smole. Ako so bori močnejši, potem se ureže z druge strani debla druga zareza. Čim se začne spomladi cediti sok iz drevesa, zareže se lubje z vsake strani zaseke v 5 cm široki in 20 cm visoki zarezi s pomočjo sekire. Potem začne teči sok v večji ali manjši množini, kakor je pač zračna temperatura in se steka v zarezo. Kakor je toplota zraka in kakršna je množina natečenega soka, se lubje vsakih 14 dni lušči nadalje. Ta procedura se nadaljuje dokler je toplo vreme, navadno do konca oktobra. Zaseka se od začetka tudi pri topli temperaturi povprečno vsakih 14 dni do 1 meseca napolni s smolo, ki se nato iz nje odvzame, ko se je strdila. Prihodnjo pomlad se zaseka nanovo izreže ter se lubje na istem mestu olušči ali pa se to mesto pusti pri miru ter se drugo leto zaseka deblo z druge strani. Farmerji, ki se s tem bavijo, imajo bakrene kotle s kapaciteto 800 galonov (galon je 3.785 litra), torej 30.280 litrov. Kotle se napolni s smolo, katero se v njih razgreje, nato se spusti vanje tanko plast vode in para, ki se pri tem razvija, se odvaja po ceveh, ki se med potjo hladijo. Za tak obrat s kotlom je treba 4000 akrov dobrega gozda Gozd se deli na 20 parcel in ima 10.000 drevesnih zasek. (Dalje prihodnjič.) Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirij'a, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Trgovina. Za trgovce, ki kupujejo v Avstriji. Gremij lrgovcev v Ljubljani je prejel od avstrijskega poslaništva v Beogradu sledeče obvestilo: V Avstriji se je pred kratkem uvedel splošen davek na poslovni promet v izmeri 1%. Poleg tega se od luksuznih predmetov pri podrobni prodaji pobira povišani prometni davek v izmeri 12%. Za podrobno prodajo se smatra vsaka prodaja, pri kateri ne kupi blaga poklicni trgovec v ta namen, da ga v neizpremenjeni ali predelani obliki naprej proda. Ako si hoče trgovec nabaviti luksuzno blago za na-daljno prodajo in si pri tem prihraniti 12% prometni davek, mora v smislu avstrijskih predpisov o davku na poslovni promet dokazati z uradnim potrdilom obstoj in vrsto svojega obrata. Potrdilo se mora pokazati pri vsakem nakupu, ako ni dobavitelj z odjemalcem v stalnih poslovnih stikih in sta mu natanko znana vsebina in doba veljavnosti uradnega potrdila. - Uradna potrdila, ki se potrebujejo, da si trgovec prihrani 12% luksuzni davek, izdajajo avstrijska davčna oblastva 1. stopnje. Inozem-cem izdajajo ta oblastva uradna potrdila le, ako prediože potrdilo katere avstrijskih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic (Feldkirch, Graz, Innsbruck, Celovec, Linz, Salzburg in Wicn) o obstoju in vrsti njihovega obrata. — Zbornice izdajajo potrdila vsakemu inozemskemu trgovcu, ki dokaže, da ic v resnici trgovec. V tem primeru se smatra za zadosten dokaz potrdilo trgovske zbornice, v katerem okolišu izvršuje trgovino, ali potrdilo konzularnega zastopstva lastne države ali pa potrdila avstrijskega konzularnega zastopnika njegovega okoliša. - Da se izogne nepotrebnim zamudam časa in potežko-čam za poslovne kroge v kraljevini, ki kupujejo blago v Avstriji, priporoča avstrijsko poslaništvo gremiju, da opozori vse interesente, da si, predno izvršijo kako nabavo v Avstriji, o pravem času preskrbijo gorinavedeno potrdilo, da si bodo mogli brez odloga pridobiti potrebna potrdila s strani avstrijskih trgovskih zbornic. Avstrijske zbornice bodo s svoje strani napravile vse, da izdajo svoja potrdila z največjo hitrostjo. Trgovina s čajem. Kakovost kitajskega čaja je letos znatno izpod vsakega pričakovanja. Z izjemo Tarry Souchong so se vse le količkaj uporabne vrste prodale na domačem kitajskem trgu. Zbog prevladajoče suše vsebuje letošnji kitajski čaj znatno ru-javo vsebino ter mnogo prahu. Druga in tretja bera čaja so kvalitativno in kvantitativno mnogo slabše od prve. Iz Ceylona se bodo v prihodnjih dneh odposlale neznatne količine. V Javi in Sumatri je bil pridelek v mesecih juniju in juliju zbog velike suše zelo majhen. Ker bo nakupila Amerika velike množine, bo dovoz čaja v Evropo v mesecih septembra in oktobra majhen. V Trst je te dni priplul Lloydov parnik »Eiume«, ki je privozil večje množine čaja. Cene, ki se kotirajo v Trstu za čaj v tranzitu franko skladišče so sledeče: China Souchong, lir it. 12 — 14 za kg. Panyeng Congo, lir it. 12—14 za kg. Moning Congo, lir it. 11 — 13.50; Cey-lon Pekoe, lir it. 15—20 za kg; Ceylon Orange Pekoe, lir it. 19.50—21 za kg. Madžarskh zunanja trgovina. Trgovinska bilanca v prošlem mesecu se je napram prejšnji bilanci izboljšala. Izvoz je znašal 65.9 milijard, uvoz 74 milijard kron, kar pa vseeno kaže pasivo v iznosu 8.1 milijard, t. j. 42 milijona v latih kron. švedska zunanja trgovina. V prvem polletju 1923 je dosegel uvoz v švedsko iznos 500,713.000 kron napram 526 milijonom 760.000 kron v prvem polletju 1922. Izvoz se je povečal na 450 milijonov 051.000 kron napram 423,549.000 kronam v letu 1922. Obrt. Omejitev števila prodaj alkoholnih pijač v Italiji. Italijanski ministrski svet je na predlog predsednika ministrskega sveta na seji dne 12. t. m. odobril načrt naredbe glede omejitve javnih lokalov. V načrtu se je razmerje med številom obratov za prodajo vina, piva in drugih alkoholnih pijač in številom prebivalstva, ki je dosedaj znašalo 1 : 500, t. j. 1 obrat na 500 prebivalcev, spremenilo na 1 : 1000, t. j. 1 obrat na 1000 prebivalcev. Dovoliti se sme tudi obrat pri številu prebivalstva izpod 1000, nikakor pa ne izpod 500. Sedaj že obstoječe nadštevilne obrate se mora ukiniti postopno, ko nehajo ali vsled smrti dosedanjih lastnikov ali vsled drugih razlogov, predvidenih v zakonu o koncesijah v občinah ali v frakcijah občin, kjer bi se ugotovilo večje število obratov, nego je dovoljeno po zgoraj navedenem razmerju. Koncesije so veljavne izključno samo za osebe in prostore, ki so v njih navedeni, so striktno osebne in se jih ne sme prenesti na druge osebe brez dovoljenja oblasti in upoštevaje gori navedene omejitve. Oddaja provizoričnih koncesij v katerisi-bodi obliki je prepovedana. Denarstvo. Uradna objava ministrstva trgovine in industrije napram tendencijoznim vestem o »Jadranski banki«. Ministrstvo trgovine in industrije objavlja preko presbiroja: Zaradi časopisne kampa-nje, ki je naslala glede občnega zbora delničarjev »Jadranske banke« v Trstu, je ministrstvo za trgovino in industrijo na prošnjo upravnega sveta »Jadranske banke« d. d. v Beogradu odredilo, da je njegov posebni odposlanec izvršil pre-gted »Jadranske banke« d. d. v Beogradu. — iz dobljenih poročil se uz-vidi, da so glasovi, razširjeni bodisi po časopisih, bodisi z anonimnimi pismi, deloma pretirani, a deloma neresnični in tendencijozni. Tako postopanje v svrho pretvezne zaščite interesov delničarjev, ki ni v skladu z zakonskimi predpisi, zasluži strogo obsodbo, ker se s takim postopanjem povzroča škoda ne samo delničarjem, temveč splošnim gospodarskim interesom. — Z ozirom na navedeno in na prošnjo uprave Jadranske banke bosta tudi dva poverjenika »Narodne banke« pregledala stanje in poslovanje tega zavoda in tako spopolnila poročilo odposlanca ministrstva za tr- govino in industrijo. Uspeh revizije bo svojčas razglašen, da bodo delničarji, vlagatelji in ostali zainteresirani krogi čim točneje obveščeni o pravem slanju stvari. Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. septembra smo imeli za 5.842.8 milijonov Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje pomnožilo za 123.5 milijonov papirnatega denarja. Carinski aggio v Nemčiji se je s 15. t. 'm. pričel dvakrat tedensko menjavati in določevati i. s. carinski aggio od sobote po tečaju dolarja od predhodnega pondeljka in lorka, a carinski aggio od srede po povprečnem tečaju dolarja preteklega četrtka in petka. Davki. Dogovor med našo državo in Italijo za preprečitev dvojnega obdavčenja. Konferenca, ki naj sklene dogovor, kako bi se preprečilo dvojno obdavčevanje enih in istih davčnih objektov in dohodninskih virov med našo državo in Italijo se je proti prvotni nameri, da se sestane v Ljubljani, po časopisnih vesteh sestala dne 15. t. m. v Rimu. Konferenca bo trajala nekoliko dni. Kakor znano, je bil za našega delegata določen na tej konferenci že svoječasno nominiran član glavne kontrole g. Hilarij Vodopivec. Nov predlog zakona o neposrednih davkih predloži finančni minister narodni skupščini še tekom oktobra t. 1. Finančni minister hoče, da se ta zakon uveljavi že izza dne 1. januarja 1924, ker bi bil sicer primoran vstrajati na tem, da se tudi v letu 1924 pobirajo izredni davčni pribitki. Davek za ponočni obisk gostilen in kavam v Ljubljani. Mesini magistrat ljubljanski je prodal davčnih listkov za ponočni obisk gostiln in kavarn: v marcu 33.100 za gostilne in 36.400 za kavarne, v aprilu 31.300 za gostilne in 26.500 za kavarne, v maju 14.900 in 32.600, v juniju 47.750 in 43.900, v juliju 42.800 in 46.450, v avgustu 47.800 in 29.000. Promet Dopolnila in pojasnila k členu 21. telefonskega pravilnika. Zasebne in telefonske naprave. V pojasnilo k svoji odredbi št. 2769 z dne 22. jan. t. 1. razglaša ministrstvo to-le: Privatna telefonska naprava, ki je napeljana čez tuje zemljišče, naprava sama pa je v kraju, kjer imajo državno centralo, mora bil z enim svojim delom v zvezi z državno centralo tudi tedaj, če je lastnik te privatne naprave že reden telefonski naročnik. Zasebna telefonska naprava je lahko zvezana z državno centralo neposredno, lahko pa tudi posredno, torej preko njegove državne naročniške postaje. Ce ima kdo potemtakem v kakšnem kraju, kjer imajo državno centralo, po več telefonskih naprav, ki so napeljane preko tujih zemljišč, a so vse v zvezi med seboj, je dovolj, če so samo enkrat zvezane z državno centralo. Ako pa niso zvezane med seboj, potem mora biti vsaka teh naprav v zvezi z državno centralo. Prometne ukinifve. 1. Sprejemanje pošiljk drv za postajo Budapest duna-parti teher palyandvar je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo pošiljateljem na razpolaganje. — 2. Sprejemanje pošiljk starega železa v vozovnih nakladih na naslov: »Budapesler Eisen und Walzwerke A. G.« za postajo Budapest AngyaIfold, je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se iztečejo. — 3. Prometna omejitev za postajo Budapest Lipotva-ros, razglašena dne 28. avgusta 1923 se razveljavlja. Trgovsko šolstvo. Komercijalni tečaji na trgovski akademiji se vršijo kakor lansko leto tudi v tekočem šolskem letu in sicer od 1. oktobra 1923. do konca marca 1924. Predavalo se bo: knjigovodstvo v dveh oddelkih: v prvem za začetnike, v drugem za interesente iz prakse, korespondenca, narodna ekonomija, irgo-vinstvo, irgovsko računstvo, trgovsko-obrtno in menično pravo, carinska in davčna zakonodaja, stenografija in strojepisje. Dostop imajo interesenti s primerno predizobrazbo. — Vpisovanje se vrši 24., 25. in 26. septembra od 18. ure dalje na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2,1. nadsfr. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev Ljubljana, razglaša: Sl. občinsivu in trgovslvu naznanjam, da so uradne ure Gremija irgovcev v Ljubljani od 17. t. m. nadalje sledeče: od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 5. popoldne. — Fr. Stupica, predsednik Gremija trgovcev. Razno. Petdesetletnica delovanja guvernerja Narodne banke. Včeraj se je vršila na zelo svečan način v univerzni dvorani 501etnica uspešnega delovanja industrijca in guvernerja Narodne banke Gjorgja Vajferta. Svečanost se je pričela ob 11. uri dopoldne. Prisoten je bil kralj Aleksander, člani vlade in patrijarh Dimitrije, kakor tudi številni zastopniki trgovine, obrti in industrije. Tudi Slovenci so se udeležili v večjem številu te proslave, med njimi predsednik »Ljubljanske kreditne banke« dr. Karl Triller in tajnik Trgovske in obrtniške zbornice dr. Fran Windischer. Predsednik centralne zveze ind. korporacij g. Bajloni je imel slavnosten govor. Poseben odbor je slavljencu izročil srebrno rudarsko kladivo. Nj. Vel. kralj je osebno častital slavljencu k njegovi 501etnici. Italijani zasedli Reko. Dne 17. t. m. zjutraj se je nenadoma in tiho izvršila izprememba v reški mestni upravi. Vlada dr. Depollija je podala ostavko, faši-stovske organizacije pa so pozvale generala Giardina, da prevzame oblast, ker je ministrski svet odobril. Tako je sedaj Reka zopet v rokah službene Italije. — Agenzia Stefani objavlja, da je prejela Italijanska vlada od podpredsednika reške konstituante Depollija pismo, v katerem naglaša žalostne razmere, ki vladajo na Reki in trpljenje prebivalstva. Zato podaja ostavko in izjavlja, da je mesto izgubljeno, ako ne vzame italijanska vlada njene usode v svoje roke. Ministrski svet se je bavil z vsebino tega pisma in jo vzel na znanje, ter je imenoval senatorja generala Giardina za vojaškega guvernerja Reke in mu poveril nalogo, da zagotovi red v mestu in da skrbi za upravo. Ta sklep se je sporočil vladi v Beogradu in vsem ostalim silam. — Vest, da so Italijani zasedli Reko je vzbudila v Beogradu splosno ogorčenje. Pripravljajo se protestna zborovanja. Naša vlada je v po-mirjenje prebivalstva izdala na večer sledeči komunike: Italijanski odpravnik poslov Summonte je danes opoldan sporočil v imenu svoje vlade zunanjemu ministru, da imenovanje generala Giar-dinija na Reki ne pomenja nikake izpre-i^embe glede sedanjega statusa guo tega mesta ali prejudiciranje eventuel-nega sporazuma, marveč da se mora smatrati kot nujni korak v svrho zavarovanja proti mogočim izpadom skrajnih elementov, katerih aktivnost je zadnje dni postala zelo velika. V tem smislu je dobil zatrdilo tudi naš poslanik v Rimu. — Vsak lajik uvidi, kaj namerava Italija in da je s tem faktično že izvršena aneksija Reke. Red je na naši vladi, da i\a ta ukrep Italije tako odgovori! Konvencija o Solunskem pristanišču. Prometni minister dr. Velizar Jankovič in trgovinski minister dr. Kojič sta takoj po končanih svečanostih v Bitolju odpotovala v Solun, kamor sta včeraj prispela. Na licu mesta si ogledata položaj svobodne naše cone, na kar bo takoj zaključena konvencija o solunskem pristanišču z grško vlado. O južni železnici je naš list že dosti pisal in opozarjal na mogoče eventu-alitete, ki nastanejo, ako prevzame železnico država. V razumevanje pride-nemo še nekaj malenkosti. Naša država je prevzela v svoje obratovanje omrežje 530 km; italijansko omrežje, ki meri 456 km, je že od konca vojne sem v državnem obratu. Ostane v lastnem obratu železnice še 1254 km od teh jih je v Avstriji okoli 700, na Ogrskem pa 550. Ker so to naši mejaši, je vsekakor tudi za nas važno, kdo bo tam obratoval, ali se bosta tudi ti dve državi odločili za lastno obratovanje ali ne. Na vsak način so to važne določbe, ki jih vsebuje znani rimski dogovor glede ureditve prometa v posameznih državah. V členih 18. do 23. se določa, da se sestavi v upravnem svetu komite iz zastopnikov držav in da ima ta komitč skrbeti za mednarodni promet, posebno s tem, da določa direktne tarife. Pri določanju delokroga tega komiteja so pazili zlasti, da se nikakor ne omejijo suverenitetne pravice udeleženih držav in da ni mogoče prisiliti nobene države, da bi se vdala tarifni politiki drugih. Lokalne tarife določajo v vsakem slučaju države; če obratuje družba sama, jo morajo poprej vprašati. Države se zavežejo, da bodo na omrežju družbe vpeljale direkine tarife za prevoz oseb in blaga. V delokrog omenjenega komiteja spada še: vpeljava direktnih tarif z reduciranjem lokalnih tarif do 300 odstotne izmere, kakor sploh dovolitev tarifnih olajšav za direktni promet in pa črtanje manipulacijskih pristojbin za tranzitne proge do 75 odstotkov, £a prejemno in oddajno progo pa do 50 odstotkov; slednjič določa komite pogoje pri dogovorih za mednarodni promet z drugimi železnicami, ako sta udeleženi vsaj dve tretjini omrežji. Za odločbe komiteja je potrebna soglasnost zastopnikov udeleženih držav. Sadna razstava v Novem mestu. Ker je letos veliko lepega sadja na Dolenjskem, ki bi se lahko prav lepo v denar spravilo, priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Novem mestu, v prostorih državne kmetijske šole na Grmu razstavo zimskega sadja, ki se bode vršila v dneh 29. in 30. septembra ter 1. oktobra t. 1. Razstava ima namen: 1. da pokaže kupujočemu občinstvu kakšno zimsko sadje se dobi na Dolenjskem ter kje in v kaki množini je istega mogoče nakupiti; 2. da pokaže producentom, kake vrste zimskega sadja jim je gojiti, kako je sadje obirati, spravljati in pa opremljati. Razstava bo združena s predavanji o sadjarstvu in o vporabi sadja. Vabimo vse pridelovalce sadja na Dolenjskem, ki imajo lepo zimsko sadje (jabolka) na prodaj, naj pošljejo najpozneje do 27. t. m. na naslov državne kmetijske šole na Grmu najmanj po 12 plodov od vsake vrste z navedbo imena in množine, ki je na razpolago. Najboljše je, da v vsakem kraju en vnet sadjerejec sadje od pridelovalcev nabere in pripelje ali franko odpošlje. Sadje mora biti v papir in drobno otavo zavito, da se ne obtotče. Vabimo dalje vse kupce, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kako sadje in kje je na Dolenjskem mogoče kupiti. Vabimo končno tudi vse napredne kmetovalce in sadjarje, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, katera vrsta sadja gre najbolj v denar in katere sadne vrste je treba najbolj gojiti. Za odbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu, dne U. septembra 1923. — Predsednik: B Skalicky, kmetijski svetnik Registracija rapallske pogodbe. Dne 14. t. m. so jugoslovanski delegati pri Zvezi narodov obvestili italijansko delegacijo, da nameravajo pri generalnem tajništvu Zveze narodov izvesti registracijo rapallske in santamargheritske pogoaoe ter so predlagali, naj bi se ta korak izvršil sporazumno. Po kratkem obotavljanju in potem, ko je dobila in-sirukcije od svoje vlade, je italijanska delegacija pristala na to zahtevo. Registracija je izvršena. V krogih dele-datov vseh držav je to dejstvo izzvalo globoko zadoščenje. Evropski državniki vidijo v tem koraku ugodno znamenje za Skorajšnjo rešitev jugoslovansko - italijanskega spora, posebno ker je z registracijo obeh pogodb v vsakem konkretnem slučaju na prošnjo prizadetih kompetentna glede ureditve in izvedbe pogojev Zveza narodov. Jadranski kongres. Beograjska trgovska zbornica je nedavno sklenila, da skliče za mesec oktober v Beogradu Jadranski kongres. K sodelovanju so povabljene vse trgovske zbornice in priprave za kongres so v polnem toku. Poleg trgovcev in industrijalcev se bodo udeležili kongresa tudi zastopniki tehnike, znanosti in umetnosti. Razprava se bo vršila v glavnem o povzdigi Dalmacije. Reševala se bodo vprašanja: o jadranski progi, o gradnji pristanišč, o povzdigi dalmatinske privrede, o ribolovu, vinogradarstvu, brodarstvu, hotelski industriji itd. Splitčani nameravajo ob tej priliki priredili v Beogradu dalmatinsko razstavo.________________________________ Hmelj. XXIV. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo: Žalec, Savinjska dolina, dne 15. septembra 1923. Najhitreje se bo koncem tega tedna pri najugodnejšem vremenu tudi končalo obiranje poznega hmelja, kateri je najboljše kakovosti, lepe barve, če tudi rast kobul ni povsem enaka. Pridelali bodemo letos več hmelja, kot smo pričakovali in se ves letošnji pridelek ceni na 6000 met. stotov, katerih vrednost znaša najmanj 60,000.000 Din. Danes se plačuje za t kg od 105 — 110 Din. Od vsega pridelka je dobra tretjina že prodana po 100 — 120 Din za 1 kg. Inozemski kupci pridno kupujejo naš izboren hmelj, od katerega so prvi vagoni že na potu v inozemstvo. Večji hmeljarji pa še čakajo s prodajo. — Društveno vodstvo. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 79—80 kg, 2 odst., 2 vagona 345, sremska, 79—80 kg, 2 odst., 5 vagonov 340—342.5, srbijanska 78 do 79 kg, 2—3 odst., Beograd, duplikat kasa, 4 vagoni 335—327.5. Ječmen: baški, 64—65 kg, duplikat kasa, ponudba 260, baški, 69, 1 vagon 360, sremski, 64 do 65 kg, 1 vagon 267.5. Oves: baški ponudba 250. Koruza: baška, 9 vagonov 265—270, baška defektna, vagon 175. Fižol: beli, baški, 1 vagon 500. Moka: baška »0«, 2 vagona 557.5—562.5, »2«, pol vagona 490, »6«, pol vagona 390. Otrobi: baški v jutinih vrečah, ponudba 150, banatski v papirnatih vrečah, 1 vagon 135. Zagrebška blagovna borza (17. t. m.) Oves: bosanski, rešetan, franko Prije-dor, 1 vagon 235. Koruza: baška, blago 272.5, sremska, franko Mitroviča, blago 280, sremska, franko Zagreb, 1 vagon 300. Moka: baška, franko Crvenka, na bazi »0«, 2 vagona 555. Tendenca čvrsta, promet znaten, ponudba koruze velika. 0 0 g 1 g g g g g o o o g o o 0 o g o g g o o o g g o o o o g o g o o o g o g B 5 5 g o o o o o o o železne^ stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, mlajša moč, z dobrim priporočilom, dobi takoj ali s 1. oktobrom stalno, dobro službo v eni večji trgovini z železom v Mariboru. Ponudbe na upravo »Trg. lista« pod: Dober prodajalec. Veletrgovina LJUBLJANA priporoča špecerijsko, kolonijaino blago in vsakovrstno žganje Zahtevajte cenike! Telefon 24 G. B raso! avle e : Grellč ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leop. TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in inštalacijskega materijala. Nažrte in proračune na zahtevo. Otroški vozički: več vrst. Dvokolesa raznih p modetov, najnovejši motor-čki amerikanskega tipa ■ „EWANS“. Velika zaloga ■ pnevmatike in delov po J najnižji ceni. — Sprejemajo ■ se tudi vsa popravila, emaj- p liranje in poniklanje. p TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Jj ■■■■■■■■■■■■■■■■ Priporočamo: ■ i H Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 = Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malol Koledarje Tiskarna „Merkur“ OkrožnicelzWf*uie H v Doljani 11 Simon Gregoričeva ul. Telefon 552 0 Q 0 5- 0 0 I g 0 8 o o o o g o o o o o g o o o g o o o o o o 0 S 1 Q 5 i o o o o o o g 0 1 | o Naj popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka TELEFON 268 USTANOVLJENO LETA 1906 Ljubljana Gradišče št. 10 Zagreb Duaa ulica 32 Tisk tiskarne »Merkur«, trflovsko-industrijske d. d t aahiik in izdajatelj: »Merkur*, traovsko-industrijsko d. d., l.iubljano. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.