Kako ie v Beogradul Vi v domačiji nimate niti približ ne slike, kako se godi tukaj v Belgra du. Sedaj zboruje naš državni zbor , ali narodaa skupščina, Une 28. nov . 1920 je bilo izvol'enih 41& narodn^h poslancev. Radič s 50 poslanci splob še ni prišel v Beograd, komuniste (58) so nasilno izgnali in protizakonito raz veljavili njih poslanske mandate. Za Radičem so šli še nekateri drugi-poslanci. Tako manjka v zbornici stal110 120 poslanaev, kateri sijloh ne pridejo nikoli v zbornico. Ocl prcostalih jih zadnji čas prihaja tako malo, da zbornica mnogokrat ni sklepcna. Po litične stranke od vladne večine imajo več kot polovico posJancev doma . Nobene resnosti ni. Poslanci Jugoslovansicega kluba so po večini vedno na ¦ delu. Zanimaio se za vo^aške, davčne, gosiodarske, socialne in še razno druge težave našega ljudstva, Vladna | večina, v kateri so demokrati, radika- j li, muslimani in slovenski samosio.ni, je sestavila tak državni proračun — budžet —, da jili je same sram. se * daj ga na vse viže popravljajo. ln ker proračuna ne more.o v določenem 6asu spraviti pod strebo, pa bodo sedaj skušali sprejeti samo začasni i>roračun za marec in april. Tak prora- "čun imenuiejo v Beogradu ..dvanajstinke." Vse gro tje v en dan brez — glave. Srbijaaci se med sebo* kregajoin prepirajo. Radikali in demokrati se gledaio kot pes in mačka. Komaj Cakajo, da bi kraljeva poroka bila svr šena, da se lahko potem po stari navadi skrešejo. Socialni demokrati igra 0 čudno ulogo. Ko so naši predlagali, naj se zman;ša]o dnevnice ministrom, pa so socialni demokrati gln. sovali z vlado. Rdečkarjj samo radi lepšega niso v v;ladi. Ker jim vlada daja cukrčke, zato so lepo tiho ln si ne upajo tej potratni vladi stopiti na prste. Antoa Kristan zasluži na l«to miliione, ocganizaciie stranke pa so podedovaie komunistične domove ter tiskarne. In zato si ne upajo nastopiti proti vladi VlaJdni hlapci. Vlada in vladna večina še do clanes ni skrpucala niti ene pametne reči za abogo l^udstvo, za kmeta, obrtnika delavca in nastavl.i«nca. Samo na nove davke takse in bremena se dobro razumejo. Ce pa naši poslanoi pridejo s kakim pametnim predlogom, pa ga ne niarajo. Nezadovolstvo ie tudi v 'Srbi;i in drufih krajih ni^d ljudstvom zelo veliko Vse vidi, da tako ne more iti naprej. In že se slišijo glasovi, da bod« vendar troha začefi odlocno misliti na fo, da so strneio v močno zvezo one stranke, ki hofieo Ijudstvu dobro, [a no verižnikorn. Draginja je v Beojiradu in cc)i Srbii neznosna. Revnega, bednega ljudstva ;.e nebrol. Po ulicah vidiA celo trume poloblefieuili, sestrp, danili, zinrzuo 6ih ki išftejo dela ter jela. Srednji .in ubožni človok si tu kaj no raoro kupiti ne oblcko (Odela), ne obuvala.. Matuifakturno in pJatne iio blago jo v Beogradu.dvakrat dražjo kot vMariboru Tmli živila. Kar plaf:aš v Mariboru v gostilni 10 kron, te stano v l'.o,osradu JSO-krjon. Delavci, žolezničarji in nižji uradniki živi;o v veliki bedi. Vsled fega sploSna ne^adovoljnost 311 tarnanje. Samo eno ,ie v Beogradu bolje: Davki nlao tako okrutni, kakor v Sloveniji, Tukaj nimaš ne dohodninskega in ne drugih ,,preCanskih davkov. Za delavce, obrtnike ali seljake se malo skrbi, MaJo organizaoij, ljudstvo .ie po večini prepuščeno samemu sebi, Edino za oficir^e skrbijo. Ti-le imajo svoje lastno skladiš6e živil, obleke in obuvala in vsega kar potrebujejo v, družini. V oJicirskem skladišču dobijo blago za 25 do 50 odstotkov ceneje kot v trgovinah Oficir, posebno general, se slnatra v teh kraiiii kot nekak nadčlovek. Stanovanja se v Beogradu neznosjio draga. Za malo sobico, v kb-teri hima^ druga, nego posteljo, mizico in umivalnik in 1 stol ter omaro plafaš mesečno 200 do 500 dinarjev Tuka'1 ni nobene stanovaniske komi sije ,ali urada. ^To na] bo samo mala sličica političnega in socialnega življenja v nagi prestolici.