Klavska enotnost 26. IV. 1978 - ŠT. 16. - L. XXXVII. - CENA 5 DIN i GLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: ; VoJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN Namozavestni ^ j f in prekaljeni — svoje sreče kovači Pet slavimo 1. maj — praznik dela. L. ekoč, v časih kapitalističnega zatiranja, smo na ta dan na b T1 ugotavljali svojo moč in se bodrili za boj, danes, v svo- cšno h ni domovini pregledujemo delovne uspehe in se dogovar- y : j|^0 Za nove naloge ter se podajamo na izlete v naravo. Samo- • ,3 samozavestni, v boju prekaljeni, na svoji poti. 3 ni i h e^0e s>no s hrepenečimi pogledi in srci iskali po svetu dežele, 2 J J6f" j'j- - - - — ... »nj3 ^ črtajo ljudje več zraka in sonca, zdaj si hodijo drugi k nam iz 0(j koncev sveta iskat vzorov za svojo pot. Jugoslavija, včeraj ;r k’ je Atonalnih, socialnih, političnih in verskih razprtij raikro-!ega narodov in narodnosti, država socialnih krivic in nasi- 'kaj delavci, danes dežela milijonov zavestnih in delovnih ' o^uPravljavcev, graditeljev novih proizvodnih in družbenih >'afl1 je °sov med ljudmi doma in v svetu. Velesila miru, demokraci-yeuvrščenosti, vizije novega, še nedoseženega. isk0 ! %e^° prijateljev imamo po svetu. Na naši strani so vsi, ki e ta j je %° in si z muko utirajo pot k svobodnemu soncu, na dru-pttff ; j0 ičre8u pa tisti, ki še naprej gazijo po glavah, grabijo, pobija-Pn 14tl^a naši strani so tisti, ki zro v zoro jutrišnjega dne, na oni di ! ^uc^ie in razredi, ki bi še naprej in večno radi živeli na r£in Žnfev delavcev, delavskega razreda. S i oh °Se8li smo takšno stopnjo družbenega razvoja, da moramo gK | V roke države in njenih organov prenašati neposredno na 1 n. delavski razred. Topa zahteva, <;da morajo delavci še hitreje jemati v svoje roke državne funkcije. Z uresničevanjem ^/e UStave in zakona o združenem delu smo postavili temelje, ^ko začela odmirati država sama in hkrati z njo tudi po-da kdorkoli v imenu delavcev odloča o njihovem delu in G/ ll' vprašanje, o katerem se te dni dogovarjamo na kon-—z njim pa se bomo srečali tudi na kongresu sloven-iiHj ^ndikatov — je torej vprašanje, kako odločanje o delu in ^ delovnih ljudi prenesti neposredno na sam delavski ra-l>0^ na vse delovne ljudi. In to z enim samim namenom: da v resnici postali sami svoje sreče kovači, da bomo uspeli ‘n y °Vad in ohraniti doseženo, da bomo znali ustvarjati novo človeka vredno življenje. \o^: ST 4. U^r'^°dnji številki DE, ki izide dne 6. maja a78, priloga: SINDIKALNI POROČEVALEC Številka 7 ^vard Kardelj: Svobodno združeno delo J' Poglavje: Družbenoekonomske funkcije nu|ega dela v sistemu dohodkovnih od- §tadi nosov) za javno razpravo o organiziranosti sindikatov v Sloveniji Občinski svet Zveze sindikatov Nova Gorica prireja v počastitev praznika dela PRVOMAJSKO SREČANJE PROGRAM: Govor: DUŠAN ŠINIGOJ, član predsedstva RK SZDL; kulturni program: godba na pihala, pevski zbori in folklorna skupina; zabavni program: ansambel OTAVIJA BRAJKA s humoristom Ob dnevu osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnem prazniku dela — 1. maju — želijo vsem delovnim ljudem veliko uspehov REPUBLIŠKI SVET ZSS REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV IN DELAVSKA ENOTNOST DE v središču pozornosti MLADINSKE DELOVNE AKCIJE - EDINSTVENA SOLA SAMOUPRAVLJAVCEV Danes pri nas ni človeka, ki bi vedel povedati točno število naših prostovoljnih delovnih akcij. Od tistih med vojno, ko je na tisoče mladih šlo tudi za ceno življenja na žitna polja, zbiralo pridelke ali hrano, zdravila in orožje, prenašalo ranjence pa do onih, ko je pesem odzvanjala z ruševin, iz gozdov pri spravilu drv, popravilu domov, čiščenju tovarn, popravilu mostov. Dokler niso mladi zavihteli krampe na trasi proge Brčko-Banoviči... To je v bistvu pomenilo prekopati milijon 360 tisoč kubičnih metrov zemlje, prebiti tri tunele, zgraditi desetino mostov. Kljub temu so dvanajst dni zatem, ko so prvega maja zasadili prvo lopato, položili že prvo tračnico. To je bilo med Gunjem in Brčkim. In to kljub temu, da je imelo eno sekiro deset brigadirjev, šest jih je imelo le en kramp in po dva lopato. Brigadirji so z delom nadaljevali v drugi, celo tretji izmeni, ni pa bil redek primer, ko so ostali na trasi dan minu brigadirjev bo za vedno ostal odsek proge 41, na osmi sekciji, ki je bil v respici dolg samo 1500 metrov. To je bila Lašva. Boj s trdo, tudi več kot trideset metrov visoko steno in boj z vodo Bosne, ki je spodkopavala in odnašala vanjo vgrajene opornike in zidovje. Sedem mesecev je potekal ta boj. Dan in noč. Tu so se menjavali najboljši minerji, najhrabrejši brigadirji, večkratni udarniki, posebne brigade... Toda brigadirji celotne trase niso upirali oči v Lašvo. temveč Vsak tretji Jugoslovan je doslej sodeloval v eni izmed delovnih akcij — — Stotine kilometrov železniških prog, tisoče kilometrov cest, električnih napeljav in vodovodov, na desetine jezov, kanalov, novih tovarn, to je le nekaj podatkov, ki zblede ob višjem smotru: edinstveni šoli samoupravljavcev — V čem je tridesetletna razlika med prvo in sedanjo gradnjo proge Šamac-Sarajevo ? Nepravično je meriti veličino nekega gibanja, ki je pomenilo predvsem patriotizem, s številkami in podatki, vendar mimo nekaterih dejstev lene moremo. Predvsem: rojstni dan mladinskih in drugih delovnih brigad je tudi rojstni dan nove Jugoslavije. Delovne akcije so bile in bodo najpopolnejši simbol mladih Jugoslovanov, ker so darovane svojemu narodu, svoji domovini, socializmu. V zadnjih treh desetletjih je na raznih delovnih akcijah sodelovalo več kot dva milijona mladih Jugoslovanov, ki so opravili okrog 80 milijonov delovnih dni. in noč. Zato bodo tem mladincem ostali večno v spominu dogodki pod Majevico, Orlovi soteski ali Kislici, kjer se jim je tik pred zaključkom del odtrgal plaz in jim odnesel 45.000 kubikov nasipa. In prav tam se je začela tudi za današnje pojme nevsakdanja drama: opustili so nasip in začeli kopati tunel. Da bi bila tragedija večja, je začelo snežiti, brigadirji so delali tudi do pasu v mulju in blatu, da bi progo prenesli in izkopali 200 metrov dolg tunel... Kovačnica novih ljudi Mi gradimo progo — proga gradi nas v Vranduk. V greben, skozi katerega je bilo treba izkopati 1528 metrov tunela. Sestavili so posebne brigade, danes legendarne Prvo in Drugo minersko. V začetku ni bilo kompresorjev, naenkrat je lahko delalo na čelu le po 6 brigadirjev, ki so si svetili s karbidovkami, ročno vrtali luknje za razstreljevanje, iz drobovja gore z rokami trgali skalo. Zato so se.mine oglaševale le enkrat v osmih urah, napredovali pa so ped za pedjo, do devetdeset centimetrov na dan. Goro so naskočili z obeh strani, na obeh straneh se je odvijal boj.tekmovanje mladosti in zanesenosti z vero v zmago. Tako, kot je žarel obraz Izvzemajoč akcije mladih v vojnih dneh, ki pa so prav tako rojevale heroje, kot je Marija Bursač, akcije takoj po osvoboditvi, ko je bilo treba do mest spraviti na primer drva za ogrevanje, čiščenje ruševin in popravilo mostov, za začetek delovnih akcij štejemo gradnjo proge Brčko-Banoviči. Akcija se je začela na praznik dela pred 32 leti in bila končana 7. novembra, ko je prvi vlak, naložen s premogom, krenil iz Banovičev v Beograd in vlak, naložen s pšenico, iz Beograda v Banovi-če. 62.268 mladincev in mladink je 22 dni pred rokom zgradilo 90 kilometrov proge. Dne 26. septembra 1946. leta je brigadirje obiskal Tito. Navdušenje mladih je bilo nepopisno. Tovariš Tito je takrat med drugim tudi dejal: »Tukaj se kujejo novi ljudje. Tukaj se kalijo in rastejo iz dela novi ljudje, z novimi pojmi o delu. Ustvarja se delovni kolektiv, ki je ponosen na svoje delo, na to, kar ustvarja z lastnimi rokami...« Danes si je težko zamisliti pogoje, v katerih so mladi takrat gradili progo in ustvarjali prve tovrstne spomenike naše revolucije. Težko je tudi po tridesetih letih oceniti, kaj je bilo težje, viseti na vrvi in s krampom drobiti skale, stati do pasu v vodi in braniti nasip ali golorok vrteti sveder v tunelu pod Majevico, dolgem 400 metrov... Toda mladi so zmagovali in zmagali. Resda so bile okoliščine nevsakdanje, ni bilo strojev, še lopat in krampov ne, saj so morati najprej s prostovoljnim delom obnoviti porušeno tovarno, da so lahko skovali dovolj lopat in krampov, praviloma edino prevozno sredstvo je bila samokolnica, od vse mehanizacije pa šele ob zaključku del komaj dva stara kompresorja... Na prvi vlak, ki je odpeljal iz Banovičev, so brigadirji obesili transparent: »Mi gradimo progo — proga gradi nas«. Ta transparent je izpisan na lokomotivah tudi danes. Kajti po dobrih štirih mesecih, ko so končali prvo progo, so se mladi naslednje leto zagnali v gradnjo druge, še daljše, še zahtevnejše in težje proge. Šlo je za gradnjo proge med Šamcem in Sarajevom, trikrat daljše od prve, dolge 242 kilometrov. V šestih mesecih je bilo treba zgraditi progo po izredno težkem, skalnatem terenu, po dolini bučne in zahrbtne reke Bosne. Izkopati je bilo treba okrog pet milijonov kubikov materiala, zgraditi 17 mostov čez Savo, Bosno in Lašvo. Medtem ko je bil najdaljši most na progi Brčko-Banoviči dolg 75 metrov, so bili ti mostovi dolgi od 90 do 180 metrov. Morali so prebiti 9 tunelov v dolžini 2525 metrov (v prvi akciji le tri v skupni dolžini 600 metrov). Zgraditi so morali še 791 manjših mostov in vanje vgraditi okrog 23.000 prostorninskih metrov betona. Morali so vgraditi 335.000 pragov, ki 'so tehtali 22.000 ton in mednje nasuti pol milijona kubikov gramoza. Za delo so potrebovali tri milijone delovnih ur. HUSEINA HADŽIČA, ki je kot prvi uspel splezati skozi prebito odprtino v tunelu pod Majevico na progi Brčko-Banoviči, so zdaj žareli obrazi minerjev Prve in Druge minerske, ko so 28. junija ob tri četrt na dvanajst prebili zadnji meter skale v Vranduku, da bi dva meseca pozneje skozi tunel zarohnel prvi vlak. Progo so zgradili 13 dni pred rokom. Na velikem mitingu v Sarajevu so brigadirji med drugim poročali tovarišu Titu tudi to, da pri tem ne gre samo za delovno zmago, temveč za izredno šolo mladih. Kajti ti so kljub napornemu delu našli čas za idejno-poli-tično delo, za organizacijo raznih prireditev, za šolanje. Znano je, da je na stotine mladih šele na tej akciji uspelo napisati prvo pismo v življenju, da se jih je na tisoče izučilo različnih poklicev, da se je šele tu mladina usposobila za nosilce lastnega in v dotedanjem svetu neznanega razvoja. Pri gradnji proge je sodelovalo 217.234 brigadirjev. Brigadirsko življenje ostaja isto ršAlO DUGONJIČ, takratni predsednik centralnega odbora USAOJ, je pred začetkom akcije me i drugim zato tudi povedal: »Mi se zavedamo težihe obveze, ki smo jo sprejeli, vendar nas to ne skrbi. Združili bomo voljo in energijo, navdušenost in iznajdljivost ter zgradili progo še pred obljubljenim rokom...« Tudi pri tej, še težji in zahtevnejši akciji, je mlade pestilo pomanjkanje mehanizacije. Na voljo so imeli le 108 buldožerjev, 90 kompresorjev, 27 avtomatskih kladiv, 21 drobilcev in 19 traktorjev. Poleg proge so morali zgraditi še 108 različnih objektov, od železniških postaj v Sarajevu, Zenici, Modriči, Nemili, Semizovcu in drugod, do skladišč in različnih zgradb. Zavedajoč se težine dela je za praznik dela Prva užička brigada predlagala, da bi naj delovni čas s šestih ur, kolikor je trajala izmena na progi Brčko-Banoviči, podaljšali na osem ur. Toda tudi teh osem ur je bilo v resnici samo simbolični mejnik, saj so mladi pogosto delali po osemnajst in več ur na dan. V ilustracijo naj povemo, da so goloroki samo reko Bosno premostili štirinajstkrat! Zgradili so most čez Savo, ki je po dolžini presegal vse dotedanje in nosi še danes naziv: Most ljudske mladine Jugoslavije. Toda najhujši boj mladih s kruto naravo, kamnom in vodo se je ponovil še nekajkrat. V spo- V letošnji, največji zvezni delovni akciji pri gradnji drugega tira na progi ŠAMAC-SARAJEVO, bo 78 kilometrov dolgi odsek med Dobo-jem in Zenico gradilo okrog 250 mladinskih m drugih delovnih brigad, v katerih bo približno 24.000 mladih iz vse države. Brigadirji bodo živeli v modernih naseljih, ki so že postavljena v Doboju, kjer jc glavni štab akcije, v Žebči, Nemili in Zavi-dovičih. Naselja spominjajo na zaključene stanovanjske soseske in bodo pozneje služila za različne namene. Nikjer ni blata, vsepovsod asfalt, v montažnih barakah je največji stanovanjski komfort, kopalnice in skupni prostori, samopostrežne jedilnice z več različnimi obroki hrane. »Res je, da je od prve akcije pred tridesetimi leti preteklo mnogo časa, vendar je ritem brigadirskega življenja ostal v glavnem isti,« pravi FILIP VUKOVIČ, komandant akcije. »Tovariši, brez zamere, čez deset minut moram že drugam, za to ,kar v glavo’... Mladi smo obljubili, da bomo tudi to akcijo končali pred Sead Halebič »i Skica predvidene druge trase na progi Šamac—r01 Letos bodo zgradili 78 kilometrov med Dobojem inf ^ v Vl Glavni štab MDB je v Doboju (800 brigadirjev), v ™J naselje za 1.000, v Zavidovičih za 750 in v Nemil* / brigadirjev. (Skica B. Sotošek) s podtalnico. Na odseku ^ ^ in Zavidoviči Ljubljančani Pr J V91 čajo signalni kabel. Izkop3*11 T jim nenehno zaliva voda. „ J* »Zagnanost v brigadi je oS%i* ?ei) Pogosto moramo brigadirje * 6 J ^ dela v nemogočih pogojih.J ^ dosega že višino pasu. P°zaBv je** cia| ni vse samo v točkah, čepr . J rokom. Čeprav na zunaj kaže, da je že vse v redu, se vseeno srečujemo še s težavami, ki so značilne za prvo izmeno. Kljub temu sodim, da smo uspešno premostili te .porodne krče’, življenje in delo je dobilo tisti značilni brigadirski ritem. Žal te prve izmene še nimajo vsega, kar so brigadirji pričakovali. Tu gre predvsem za interesne dejavnosti, za razne tečaje in uk. Polno pa so zaživele politične šole in šole mladih samouprav-Ijalcev. Za celotno življenje brigadirjev je pomemben samoupravni sistem, ki preveva od četnih do brigad-nih konferenc in skupščin. Prepričan sem, da bo akcija opravičila svoj namen in v resnici ostala kovačnica mladih, kot je bil to že cilj pred tridesetimi leti. Po drugi strani pa sem trdno prepričan, da bo tudi ekonomski učinek večji od naložbe, tako, kot je bilo to že nekaj akcij nazaj...« pričakovali smo več obiskov znamenitih krajev iz NOB in srečanj z nekdanjimi brigadirji ter borci,« potrjuje Andrej Verlič. »Tako pa v prostem času ostajajo v naselju, kjer še tudi ni povsem zaživelo tisto značilno brigadirsko življenje, o katerem smo toliko slišali in katerega poznajo fantje, ki so se že udeležili podobnih akcij.« da so te odvisne tudi od tezay ^ Kako prekositi samega sebe? del. Toda zdravje je prvo. imam občutek, da bomo P » t/ Pt)\ Ob koncu razgovora je komandant Vukovič prosil, da bi naj pomagali pri dostavi časopisov. Iz Slovenije namreč brigadirji ne dobivajo časopisov, s čimer po nepotrebnem dobivajo vtis, kot da so doma nanje pozabili. V Doboju je ena izmed dveh slovenskih brigad te prve izmene in sicer brigada Slavke Klavore iz Maribora, ki jo sestavlja 111 brigadirjev, med njimi je 60 Slovencev iz mariborske, ptujske, ormoške, slovenjebistriške in lenarške občine. Vodi jo 18-letni ANDREJ VERLIČ, učenec pri ŽTP v Mariboru. Mladi brigadirji se največ pritožujejo nad organizacijo življenja v naselju in nad tem, da še niso organizirane vse dejavnosti. Zamerijo, da lahko samo vsak deseti opravi šoferski izpit, da ni vseh poklicnih tečajev, da je življenje v naselju preveč »vojaško trdo«, da nimajo stikov z domačini. »Mladi upravičeno kritizirajo, saj smo pričakovali več srečanj z občani, V Žebči je druga slovenska brigada, in sicer brigada Milana Mravljeta iz ljubljanske občine Šiška. Tudi v njej je le polovica slovenskih mladincev. Vodi pa jo SEAD HALEBIČ, tehnik ljubljanskega podjetja za avtomatizacijo prog v sestavu ŽG Ljubljana. Sead Halebič je prekaljen brigadir, udeleženec več akcij, poleg tega tudi »domačin«, saj je bil rojen v Doboju. »Tudi v našem naselju se srečujemo s težavami, ki so značilne za prve izmene,« pravi. »Škoda, da brigadirji teh izmen nimajo enakih možnosti, kot jih bodo imele poznejše izmene. Brigado sestavljajo zvečine mladi delavci, v njej imamo tudi tri dijake in celo inženirko kemije, zato za nas niso zanimivi tečaji za tesarje, zidarje ali natakarje, kot je to primer v drugih brigadah. Največ težav pa nam povzroča vreme. Nenehno deževje in narasle vode nam povzročajo več preglavic kot žulji, čeprav tudi teh v prvih dneh ni manjkalo. V začetku smo imeli nekaj težav z nekaterimi, ki so si brigadirsko življenje drugače predstavljali. Zato je brigada na neki skupščini odslovila brigadirja...« Prav na dan našega obiska so bili brigadirji trikrat deležni dežja, čeprav so imeli nič koliko preglavic tudi samega sebe, saj je očitno, ^ ^ daleč presegli dosedanje usp15 «^ V soboto jih bodo obisk- ^ V5 dinci iz Emone. Srečanja se Ljfli5 Pri tem tudi oni poudarjajo, . (f j «,! kako in kaj je doma. J In v čem je razlika teh tr* j/ J; let, od gradnje prve proge o ^ ^ Narava je ostala ista. Zag . pridnost mladih tudi. ŽivU®11 k premalo vezi z dom: krajem. Tudi v Žebčo ne ^ slovenskih časopisov in tako n ho. zmere sedanjih brigadirjev ^ ^ primerjati z onimi takra*-^ ^ iir skalo, narasle vode in p' zdaj krotovičijo stroji gra pej djetij. Čeprav je kamen ostal isti, ta ne bo več Prltej’j0 j* J svc zomosti vse domovine, k0 primer pred tridesetimi le*1’ ■ 11 | šest mladincev ob karbid0 limi rokami trgalo skale- ^ ^ Zdaj tam rohnijo stroj' ^ 3 'i>' it kolektivov. Utrip brigadir1* 6 / Ijenja je naravnan na.^jtee^ ■ predvsem pa na vsebinski d :st *' * * * * v t stvene šole mladih. Na š"rl ^0' } zličnih šol, bd političnih1*1 ^ skih do plesne in šole za zi°a poglavitni namen tudi te tpi prav ne gre zanemariti tu •*${ *> . j« V k k* 'a*1 drugega ekonomsicega, 3if t nekoč še sporen. Seštevek P ti stalizira v deležu, ki ga tako darujejo domovini- ^ e JANEZ 5,5 v središču pozornosti ^IljgOVELJSKI RUDARJI OB PRVEM MAJU ŠOPEK RDEČIH NAGELJNOV N>r N tel, °Pač Stane Pintar poriva kom-v sklad premoga in vse nje- H -Jo, napeto kot lok, mu drhti. Dol^o0 ®°*em *lr'3tu 11111 te^e potoček ; ,^Seitel sem se na kup premoga in jjVOCt lc;Vine in Cveto Plevnik, rudniški mi je dejal: & ' ane ti bo veliko povedal o 9P°vskem življenju«. lanovi Poprej ko ''a P° jami, se umikala vagonč-Virio SO Prevažali premog in jalo-stv ’ Eramoz in hlode, lezla po le-I 1 se plazila čez transporterje. a Sem Plevnika vprašal: ^°liko so pa dolgi tile rovi? |Hi!« “je so se pred sto in več leti za-v nedra zemlje, jih prerili L 2 >n počez,- da bi iztrgali njeno sva s Plevnikom nekaj ur Sastvo za svoj napredek, mur rečemo — življenje. 0> čei ta, stj . 0 nekako sem pred osemnaj-ii, J1' *eti pisal o trboveljskih knapih’ ^aecejšen del te moje reportaže je L n°va generacija samouprav-Sl V Pret>'ra'a v Berilu za četrti ra-osnovnih šol,' in se ob njem ’ kakšno je knapovsko življenje. Pakr; iz Dobrne al sem pisal: in ia Rajajo iz Terezije, k9 p abjaka, iz Agneze in Limber-.te'inje in Kurje vasi, Zabukove in iz Lakonc, torej iz bližnje in okolice Trbovelj; kopači in tt| Pomočniki, vozači, gospodarji V^,strelski mojstri in nadzorniki. tine)0 sekire na rame, poberejo sve-Jjtr Sjk vhodu v jamo, hodijo po ^K^ed črnimi skalami, kopljejo, [j ’ ftei,, 'n razstreljujejo, nalagajo Svet °8 na vagončke in ga pošiljajo v f >.ja^ ^an’ v treh izmenah. ;d ^ , člov ^a je zahrbtna in nobenemu f K, e*U prej .ni 1' *k, vai ne prizanaša,« lone je pripovedo-„ . — Mrak, gospodar čela. ^ M smo vsak dan na prvih front-)SUpIfj he tist°ZaP'1 v bojo za premog in za trg3 i ^1, 0’ oemur rečemo naš sociali- k0 ", „ '“otlei ^Ijajn ^°v0rj, sem s trboveljskimi rudarji .v h ^lizm ° tem nji'lovern in našem so- < mU' .avv z nekdanjo gospodo, 1 zvaliti z etaže«, o mezd- t°Vadel ’ V *caterib sta se kalila nji-i/ razredna zavest in tudi le.y.i ^satj, 0 tovarištvo. Pa še o rudar- ;>::>t^avc,h’kizdaj8redtos x \f ,, r°v’ v SV0j0 jamo in ki z °V .-j' .^Ostn: ° Ustvarjalno slo vedno bolj ^ 'J Voie de/10 ’n Pngtimno urejujejo J0 f' , ° m življenje. 10 ' Silo je j ri Me(1 ,e osemnajst let. sd^r i^ki sPet°Veliske knape me je pred eg,.,|; k ''H fK).|Pr,Peijal Cveto Plevnik, ki ia jit Predsednik občinskega \»f (i v t*1 uPfavok SVeta’ zdai Pa ie druž '“oveij^ntlce samoupravljanja >sr \AA i^OVejlg56"1 rudarje: K^tVaria’ *t°'iko socializma ste si ',s [i hJs°biie .VJ6*1 dveh desetletjih in &detjsWotSam°Sanje’ZdajPa td‘ k'PQvepi Snao spomine na tedanje /tr deL1’ govor[llOVcl,skih knaP°v in .gVt k in iiV|je .° ojthovem sedanjem Nekdaj mi je Tone Mrak, gospodar čela, pripovedoval o ekonomskih enotah, ki so jih takrat ustanovili tudi v trboveljskem rudniku, in je rekel, da bodo te enote prinesle nekaj koristnega samoupravljanju, zlasti zato, ker bo »poslej dinar bližji delavcu, ki ga je ustvaril.« Takrat še nismo vedeli, kaj vse naj storimo, da bi o svojem dinarju odločal delavec, torej tisti, ki ga je ustvaril. Rekli smo: »Mi vse odločamo na svetu, zato naj vse bo naša last, zato naj delavcu in kmetu...« in tako dalje naprej. In ta naša oblast, za katero so trboveljski knapi dali tako veliko življenj in garanja, se nam je ta- težavnih obveznosti, ki so jih sprejeli z referendumom. Dogaja se, da se trboveljski rudnik znajde v težavnem gospodarskem položaju, pri tem pa mu družba samo toliko pomaga, da životari, povsem samoupravno zaživeti pa ne more, ker ga morijo tolikšne denarne stiske. O teh denarnih stiskah so rudarji rekli takole: »V upravi so nam pripovedovali: Premoga ni! Še nekaj let, pa bomo jamo zaprli. Potlej so nam rekli, da je v teh hribih še tolikanj premoga, da bo dovolj dela za dve novi generaciji rudarjev, nihče pa ne ve, koliko Jože Ogrizek Mirko Pirnauer Tone Mrak z vnukinjo Matejo krat zdela kot zrel sad; samo utrgati ga je bilo treba. Pa smo ga trgali, tudi v rudnikih. Med rudarji, ki so stiskali pas in s svojimi sredstvi gradili našo industrijo, in takrat smo rekli, da bomo ves njihov prispevek vrnili, z obrestmi vred, ko bomo bogati, ko bo naša samoupravna družba obogatela z delom vseh slovenskih proletarcev. Po mnenju Janeza Češnovarja, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, smo zdaj že »tolikanj bogati, da bi lahko uresničili stare obljube.« Zdaj pa »cena premoga še ni odvisna od knapa; o njej odločajo na tržišču, na katerem ima glavno besedo trboveljska elektrarna. Gre torej za to, da so vsi zasavski rudarji povsem odvisni od »določenih cen«, pri tem pa tudi, vsaj tako se dogaja, ne morejo postoriti novih slojev bodo medtem še odkrili. Čudovito bi bilo, če ne bi morali popravljati starih grehov in pobirati ostanke. Celo tiste izpred vojne, ko so gospodje, ki so tod gospodarili, mislili le na to, kako bi iz jame čim-prej izvelkli čimvečji zaslužek. To pa je hudičevo delo, zdaj pride na moža kakih osem ton premoga na šiht. Ko pa se bomo zažrli v nove sloje, bomo prav gotovo dosegli dvakrat večji učinek.« So ga! Ne samo s kovinskimi podporniki in z novo mehanizacijo, ki je omogočila večjo storilnost na moža (na odkupu v jami in v rudniku), pač pa tudi, ker je ta večja storilnost odprla nove možnosti za večji družbeni in osebni standard rudarjev. Naj knapi spregovorijo sami: Še zadnji pomenek pred odhodom v jamo »Takrat si pisal,« pravi Mirko Pirnauer, »da so ekonomske enote odprle možnosti za bolj učinkovito odločanje delavcev v oblikovanju in delitvi njihovega dohodka. Pa to ni bilo povsem tako, kot smo ti tedaj pripovedovali. Naša želja o takšni delitvi in tolikšni veljavi delavcev se bo najbrž uresničila šele zdaj, ko smo se Mili Pintar na novo samoupravno organizirali in v okviru naše delovne skupnosti zasavskih premogovnikov in termoelektrarne oblikovali 23 temeljnih organizacij; prej pa jih je bilo le 12. Te številke seveda nič ne povedo, toda tiste težnje, o katerih si govoril v takratnem članku, torej težnje, da bi bil dinar bližji delavcu, bomo šele sedaj uveljavili kot vsakodnevno prakso samoupravljavcev.« Mirko Pirnauer je bil štiri leta predsednik sindikata, zdaj pa je predsednik delavskega sveta REK Trbovlje, ki je imela lani 8 milijard starih dinarjev izgube in je terjala še, naj ji »družba« zagotovi dobre 4 milijarde za njen sklad skupne porabe. Jože Ogrizek, namestnik predsednika izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD proizvodnja premoga Trbovlje, je dejal: »Delavci se premalo zavedajo, da so samoupravljavci.« Pa sem ponovno prebral nekdanje zelo razširjeno knapovsko mnenje, da bodo ekonomske enote prinesle več samoupravne veljave delavcu, ker mu bo dinar bližji. In je Jože, ki skoraj dve desetletji dela v tem rudniku in je zdaj, ko je naredil nadzor-niško šolo, gospodar čela, dejal: »Ta pot ni bila takšna, kot smo jo takrat zamišljali; vse težave okrog cene premoga, pri katerih imamo rudarji najmanj besede, nas seveda potiskajo v dokaj neugoden položaj in nam onemogočajo, da bi uresničili vse tisto, kar je bilo nekoč oblikovano v tistih zahtevah, naj delavci sami odločamo o sredstvih, ki smo jih ustvarili. Saj garamo, naredimo več kot poprej, toda vrednost teh naših sredstev je odvisna od cene premoga, ki se oblikuje na našem trgu. Pred osemnajstimi leti je bil njihov odkopni učinek 8 ton, zdaj je dosegel že skoraj 15 ton, na nekaterih čelih, ki so jih tehnično najbolj uredili,pa skoraj 20 ton. Bitka za večji učinek je torej nenehno navzoča v njihovih samoupravnih nehanjih in ni sestanka sindikalne skupine (v trboveljski jami jih je 19) ali zbora delavcev, na katerem ne bi govorili o ceni premoga in tudi o plačah. Nisem napisal, da govorijo »o osebnih dohodkih« prav zato, ker so vsi rudarji govorili o plačah. Tako kot pred mnogimi leti. Tudi nisem zapisal, koliko bi morala družba vrniti knapom za vse tisto njihovo prizadevanje v povojnih letih, ko so ustvarjali našo industrijo. Vem pa, da je na tem področju še marsikaj nedorečenega. Takrat, ko smo se zavzemali za samoupravljanje, še nismo vedeli, kako kompliciran bo naš samoupravni sistem. c »Dostikrat govorimo o samoupravljanja« mi je pripovedoval Milan Murko, kopač, ki je že osem let v rudniku in je s svojim delom v jami in z veljavd v sindikatu kar zadovoljen, saj je član njegovega izvršnega odbora in konference osnovnih organizacij v REK, pa mu to dejstvo prav nič onemogoča, da ne bi dokaj kritično ocenjeval dosedanje delo sindikata. »Takrat, ko sem skočil čez kožo,« kot knapi poimenujemo ta pomemben skok v poklic, »so mi rekli, da se zdaj vsi tikamo, pa smo se tikali, toda dobrih tovariških odnosov v jami in izven nje, pri delu, na sindikalnih in samoupravnih sestankih, še nismo uveljavili.« Pripovedujejo: Pero Filipovič, kopač, Franc Matko, strelec, Franc Belak, strelec: »Kljub vsem tistim spremembam v nnši tehniki, o katerih so vam že govorili, še vedno odpiramo stara delovišča in jih čistimo, zavoljo tega smo seveda prikrajšani pri učinku.« Prav imajo. Rudi Kreše je »štajger«, torej nadzornik in predsednik zbora delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Tistega dne, ko sem jih obiskal, je ob dveh prišel iz jame. Takole je dejal: »Nekaj moramo storiti, da bi rudar lahko oblikoval ceno svojega proizvoda. Zdaj tega ni. Pa še moramo storiti — da bi lahko rudar neposredno sodeloval, vsaj toliko kot nekoč, pri oblikovanju svojega dohodka. V jami se je v teh letih, o katerih pišete, marsikaj spremenilo, delo je zdaj spričo nove mehanizacije lažje, pa vendar delamo rudarji še vedno v jami.« Tone Cestnik je že 26 let rudar, ves . čas kopač na čelu in danes pravi: »Takrat, ko ste pisali o našem delu in delitvi je vsak kopač vedel, koliko dinarjev bo dobil, če bo izpolnil svojo normo. Zdaj vsi vemo, za kakšne samoupravne sporazume se odločamo, preberemo gradivo, ki so nam ga poslali naši strokovnjaki in na referendumu — glasujemo.« Tako so nedavno tega glasovali, da bi rudarjem na odkopu občutno povečali osebne dohodke, nihče pa ni pri tem pomislil, kakšne velike razlike bodo pri tem ustvarili, denimo med nadzorniki, katerih osebni dohodki bi že zdavnaj morali biti odvisni od učinka, in tako imenovanimi čelarji. Njihov sistem izračunavanja osebnih dohodkov pa je tolikanj zamotan, da nihče med knapi ne zna izračunati, koliko je zaslužil s svojim delom vsak dan in v mesecu dni. Osebni dohodek je torej še vedno nekakšna plača. Tale pripoved o trboveljskih knapih, ki so ob letošnjem prvem maju spet samokritično pogledali na svoje samoupravno življenje, pa ne bi bila končana, če ne bi povedal še nekaj njihovih zelo pomembnih misli: »Dokler bomo pobirali ostanke poprejšnjih generacij in se ne bomo zarili v nove sloje, ki nam bodo omogočili večjo proizvodnjo za kakih štirideset prihodnjih let, bomo imeli izgubo, ne vemo pa, če bo to dejstvo naša družba tudi razumela.« »Če hočemo uresničiti tisto zamisel, ki smo jo nekoč poimenovali nekako tako, da bo dinar bližji delavcu, potem moramo predvsem zagotoviti takšen sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo temeljil na učinku posameznika, delovne skupine in temeljne organizacije.'v sedanjih brigadah, v katerih je po trideset in več ljudi, naj bi delavci čimprej dobili osebne dohodke po njihovem delu, ne pa tako kot zdaj, da garač dobi prav toliko kot tisti, ki pride samo na šiht.« Še vedno pa se dogaja, da je kakih 20 ali 30 % vseh knapov na bolniški in da imajo zelo veliko »plavih«. Kpt nekoč. Naj povem še to, kar mi je Jože Ogrizek ob koncu najinega pomenka še posebej zabičal: »Stari knapi so skoraj vsi že odšli. Tistih rudarjev, ki so kot tretja ali četrta generacija trboveljskih knapov delali v naši jami, ni več. So umrli ali pa so upokojenci. Naši novi kamerah pa so pretežno iz kmečkih družin in ne poznajo tistih starih bitk za delavske pravice, ki so se v Trbovljah podedovale iz roda v rod.« Zdaj delajo v trboveljskem rudniku novi rudarji. Prišli so od vsepovsod. Med njimi jih je največ iz drugih republik, šele nekaj let delajo v jami in so komaj prijeli za štafeto starih knapov. Cveto Plevnik, nekdanji varnostni tehnik, ki me je pred 18 leti peljal med trboveljske knape, je sedaj njihov pravobranilec, kopač Stane Pintar je pred kakim letom dni umrl, slabo leto pa je užival pokojnino. Njegova žena Mili pripoveduje, da je bilo hudo takrat, ko je hodil v jamo, še bolj pa, ko se je kot upokojenec ponesrečil. Zdaj ima samo še tri otroke, dva sta v rudniku, hčerka pa je v tovarni Peko. Vendar je to izjemen primer. Mili je rekla: »Kdo pa je danes še tako neumen, da bi svoje otroke pošiljal v jamo. Tistih 900 dinarjev, ki jih dajejo kopaču za jamski dodatek, ni dovolj, da bi ljudje želeli delati pod zemljo. Zdaj so plače v jami in v industriji skoraj enake in kolikor jaz vem, se rudarji vedno pogovarjajo, kako in na kakšen način bi se zaposlili v industriji.« Tone Mrak, nekdanji gospodar čela, je zdaj korajžen »mladenič« upokojenec. Vse postori ženi Pavli; njegova hčerka je vzgojiteljica, sin pa elektrotehnik. V jamo ni šel že kakih devet let, pa bi rad obiskal svoje nekdanje kamarate. Ko sem po toliko letih spet prišel na njegovo domačijo, je pestoval svojo vnukinjo Matejo, ki mi je rekla: »Veste, jama je črna, tja hodijo knapi«. Trdno sem prepričan, da bo ob letošnjem prvem maju podarila svojemu dedu rdeč nagelj. Jaz pa sem s tem svojim pisanjem skušal pokloniti šopek rdečih nageljnov vsem trboveljskim knapom. JANEZ VOLJČ Od sklepa do sklepa v Litostroju t, K Vseh sklepov zadnjega kongresa slovenskih sindikatov sicer v razgovoru z litostrojskimi delavci nismo analizirali. Že tisto, kar smo zvedeli, pa nas utrjuje v prepričanju, da so globoko zaorali pri uresničevanju sindikalnih sklepov. Ob dobrih rezultatih pa tudi kritik ne manjka Zapis o delu sindikalnih organizacij sicer ni značilna prvomajska tema, vendarle smo prepričani, da je potreben, kajti prav ta čas v naši družbi razmišljamo o nekaterih organizacijskih spremembah v sindikatu, o novih in boljših metodah dela. Analiziramo skratka pozitivne in negativne izkušnje v delu osnovnih organizacij sindikata in njihovih organov med obema kongresoma. Bili smo v Litostroju, kjer so delavci organizirani v trinajstih osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela in v dveh sindikalnih organizacijah v delovnih skupnostih skupnih služb. Njihova konferenca osnovnih organizacij sindikata le-te povezuje; v njej se dogovarjajo o skupnih nalogah in ukrepih za boljše gospodarjenje in življenje v Litostroju, skratka v konferenci, ki ima še svoj izvršni organ — predsedstvo Karel Gornik — se »zbirajo« skupni interesi osnovnih organizacij, člani se dogovarjajo o teh interesih ter se na tej podlagi odločajo za njihovo uresničevanje v osnovnih organizacijah in v temeljnih organizacijah združenega dela. Z Mirom Podbevškom, predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata v Litostroju, Magdo Kreft, predsednico komisije za socialna vprašanja in družbeni standard pri konferenci, Čedom Milenkovičem, predsednikom osnovne organizacije sindikata v TOZD Obdelava, s članom sindikata v tej temeljni organizaciji Filipom Novakom ter s predsednikom osnovne organizacije sindikata v skupnih službah Ivom Gorcem in Karlom Gornikom, vodjem informativnega centra, smo se pogovarjali, kaj je sindikat storil v zadnjih štirih letih pri uresničevanju najpomembnejših sklepov slovenskega kongresa sindikatov in Zveze sindikatov, ki je bil v Celju. Ne o tem, kaj smo dosegli v naši republiki, koliko se je sindikat (ne)uveljavil kot prava organizacija delavcev, temveč o li-tostrojskem sindikatu je stekel naš pogovor. O tem pa lahko prav v Litostroju mnogo povedo, saj je za ta delovni kolektiv značilno, da je otrok nove povojne družbe, rasel je z njo in z njo se razvija in lahko bi dejali, da je na nekaterih področjih krepko zastavljal svoj korak pred drugimi v razvoju. Seme gre v klas... Boj za boljše gospodarske rezultate, posodabljanje proizvodnje, boljša organizacija delovnih procesov, učinkovito nastopanje na tujih trgih in doma, to je moto, ki velja tudi za prizadevanja sindikata v Litostroju. Prav zato, ker v vseh družbenopolitičnih organizacijah posvečajo tem vprašanjem mnogo skrbi, se Li-tostrojčani lahko pohvalijo z uspehi, ki so jih dosegli doma in na tujem, čeprav skorajda nikdar niso zadovoljni sami s sabo. Hoteli bi še več, boljše... »Res je,« nam je dejal eden, sobesednikov, »litostrojski kruh doslej še nikdar ni bil bel, vendar je bil dober.« Želel nam je povedati, da ne prednjačijo v visokih osebnih dohodkih, saj velik del sredstev namenjajo za prihodnji razvoj Litostroja, v družbeni standard delavcev, ki je tudi dobršen del dobrega litostrojskega kruha. Toda uspelo jim je, da skoraj polovico proizvodnje izvozijo, da uspevajo na licitacijah v tujini, kjer je zelo huda konkurenca, saj se srečujejo s svetovno znanimi proizvajalci. Takšno zado- Ivo Gore voljstvo, ki pa ni samozadovoljstvo, krepi Litostrojčane, spodbudilo jih je, da so se odločili graditi nov Litostroj. Seme, ki je bilo v glavah številnih delavcev, ki so med vojno »izgubili« kovinsko industrijo v Ljubljani, je po njej dobro obrodilo. Sedanji rod Litostrojčanov pa ga pridno zaliva, da bo žetev iz leta v leto boljša. Takšna ocena pa ne velja le za gospodarjenje v Litostroju. Tudi samoupravljanje, ki ga često, večinoma nehote, ločujemo od skrbi za gospodarjenje, poganja v klasje. Zadnji dve leti, pravijo Litostrojčani sta bili odločilni za krepitev njihovih temeljnih organizacij združenega dela. Sindikalne organizacije in komunisti v njih pa tista sila, ki zakon o združenem delu, resolucije partijskih in drugih kongresov, skratka pravico delavca, da sam odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, uresničujejo zavzeto in včasih tudi s prav revolucionarnimi posegi. Revolucionarni poseg!? Miro Podbevšek nam je ob tem dejal, da s tem v Litostroju ne mislijo na občasne spremembe, temveč jim to vedno pomeni intenzivno akcijo vseh subjektivnih dejavnikov, predvsem pa skrb izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, konference sindikata in komunistov v delovni organizaciji, da vprašanja v žarišču pozornosti z mobiliziranjem vseh delavcev čim prej »spravijo« z dnevnega reda ter zadostijo interesom temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, to je delavcev v Litostroju. Prav takšna akcija poteka zdaj v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov po vloženem delovnem prispevku. Že doslej so to pravilo uveljavljali v praksi, vendar kljub vsemu še niso zadovoljni. Natančnejši hočejo biti. Prav zato v zadnjem času posvečajo vso skrb katalogu del in delovnih opravil. »Politika« in strokovne službe V sindikalnih organizacijah Litostroja so se že v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu dogovorili, da bodo pri oblikovanju novih rešitev stalno sodelovali tudi politični delavci, ne pa le strokovnjaki. Ker so sindikalni aktivisti in komunisti stalno povezani z delavci, vedo, kaj mislijo, kakšne bi bile posledice neke rešitve in katero smer morajo pri tem ubrati, da bodo v resnici krepili delavčev samoupravni položaj. Kot smo zvedeli v našem razgovoru, ni Li-tostrojčana, ki ne bi imel možno- Čedo Milenkovič sti biti seznanjen z vsem, kar zadeva gospodarski položaj temeljnih organizacij ali pa delo posameznih samoupravnih in družbenopolitičnih organov. Sistem informiranja je v resnici pester, saj imajo kar deset oblik seznanjanja delavcev. Najpomembnejša, življenjska in tudi verjetno najbolj učinkovita oblika pa so sindikalne skupine, kjer sindikalni delavci preverjajo svoja stališča, vplivajo na spremembe nekaterih stališč in hkrati soočajo širše interese Litostrojčanov z interesi družbe. Ta delegatska baza in takšni kanali medsebojnega vplivanja in obveščanja so za izvršne odbore sindikata zagotovilo, da se opredeljujejo pravilno, dc »vodijo boj« ža življenjska vprašanja delavcev in to hkrati tudi v skladu z interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, Litostroja in celotne družbe. Morda je po svoje najzanimivejše vprašanje — z njim se ukvarjajo tudi v sindikatu — kako izkoristiti proizvodne zmogljivosti. Odgovor ni enostaven, kajti srečujejo se s številnimi ovirami. Povedali so nam, da se lahko mnogo postori v kolektivu z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela, vendar bi proizvodne zmogljivosti bile mnogo bolj izkoriščene, če bi lahko le-te izkoriščali vedno. Pa kaj, ko skorajda nihče več noče delati v drugi izmeni, kaj šele ponoči. Zmogljivosti pa ostajajo neizkoriščene... Sindikalni delavci so se morali usposabljati Že do>Iej smo lahko zaznali, da se sindikat v Litostroju ukvarja z vsem, kar je za delavce pomembno. Kajpak pa za tako zahtevne naloge aktivisti morajo biti usposobljeni. Dobra dva meseca in pol so v Litostroju vsi družbenopolitični delavci v političnih organizacijah, samoupravnih organih in strokovnih službah imeli možnost, da so se dodatno usposabljali za svoje funkcije. Rezultati teh seminarjev so bili dobri, vendar šele v zadnjem času dokaj kritično govorijo o tem, da bi marsikateremu verjetno koristil še kakšen tečaj. Nekateri se jih namreč niso udeležili, kar pa kaže tudi na določeno stopnjo neodgovornosti aktivistov, ki ne poznajo dovolj vsega, kar morajo vedeti kot družbenopolitični delavci. Prav zato so se v Litostroju tudi odločili, da bo usposabljanje aktivistov postalo redna praksa. Ob tem pa ne pozabljajo, da se mora Miro Podbevšek danjim delom delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih. Njihov glas je bil prešibak, tisto, kar pa bi morali izvajalci opraviti, pa je prepogosto šlo mimo vseh, ki so odgovorni za delo teh skupnosti. Kaj je kultura? »Ne samo obisk v gledališču«, je dejal Milenkovič. Toda prav na tem področju so Litostrojčani doživeli razočaranje, kajti kljub nekaterim dogovorom — tudi plačali so že vnaprej usluge — nekaterih gledališčnikov ni bilo. S tem pa ni rečeno, da v Litostroju niso zadovoljni z abonmaji v Mestnem gledališču, v Drami... Toda to jim ni dovolj. Končno jim je po nekaj letih uspelo, da sami organizirajo vse proslave ob pomembnejših mej- Filip Novak tematski okvir v srednjer^1* načrt razvoja Litostroja. Nis0f* zanemarili. Po svoje pa gov011 \ kulturnosti oblikovalcev s njeročnega načrta razvoja,' tudi ta, za številne kolektive P,f pogosto nepomembna podrod so uvrstili med prednostne n ge. Odveč bi bilo zapisovati.^ vse delajo v Litostroju, da . izboljšali položaj socialno šib^ delavcev, tistih, ki delajo vedno v potencialno »obolel oddelkih v proizvodnji, ali hsl1 ki si ne morejo privoščiti letn£.s oddiha. Morda bi morali op021 riti še na to, da so Litostrojča11 prostovoljnim delom ob sobo1 l prispevali h gradnji svoje a(11^| lante. Čakajo le še na sredstvaj zdravstvene skupnosti, kajti ff1 nijo, da bi vsaj nujno opt6® lahko dobili iz njenih sredstc| Zagotovila še nimajo! PoČSfJ Magda Kreft učinek takšnega izpopolnjevanja poznati pri boljšem delu vseh v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih skupnih služb. Kajpak, današnje hitro spreminjajoče se naloge in vse večje obveznosti delegatov tudi sicer zahtevajo stalno izobraževanje. V Litostroju so še posebej govorili tudi o delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Z rezultati prizadevanj delegatov v družbenopolitičnih skupnostih so zadovoljni, toda sami priznavajo, da morajo predvsem posebnim delegacijam za samoupravne interesne skupnosti posvetiti vso skrb. Pravijo pa, da niso povsem zadovoljni z dose- nikih v slovenski in jugoslovanski zgodovini. Pevski zbor, godba, kino klub, različne razstave in še kaj, vse to sodi v tako imenovano kulturno dejavnost kolektiva. To pa velja še posebej za Litostroj, kjer so spoznali, da je vredno zagotoviti osebni dohodek tudi kulturnemu animatorju. Naši sogovorniki pa so nas še posebej opozorili, da sindikat v Litostroju misli tudi na kulturo dela in medsebojne odnose... To dokazuje, da je litostrojski sindikat tudi pri tem zaoral brazdo v uresničevanju kongresnih dokumentov. Da, tudi razpravam o življenjskih pogojih in številnih vprašanjih, ki zadevajo socialne razlike v kolektivu, se v sindikatu ni mogoče izogniti. Pravzaprav sodi ta „ jfl1' Pog slimo na Litostrojčane —- ‘J0^; dC[) mo, saj je njihova akcija - ^ kako se. ob dobri organi2^,| tct. sindikata da marsikaj poStc,^g % M namesto da bi čakali na n ib. imaginarno družbeno pom01'', % H’[ K Kajpak pa v našem zaf,|, '1>! nismo ?ajeli vsega, kar se do^i’ st*j litostrojskih osnovnih org' ^ s ,yi> tun zacijah sindikata. Niti ^ j, ^ nismo omenili tistih kri1'^, ^ pripomb, ki zadevajo javno pravo o organiziranosti si in Zveze sindikatov Sloveni)® Jugoslavije. Toda nekaj pa vč pte akli": "h darle moramo zapisati za Za ^ ^ ček, kajti za predkongresO1 ^ ^ slovenskih sindikatov se [ zelo pomembno: v Lito5^; stjj delavci že obravnavajo sin kot resnično svojo organizmi) ^ MARJAN HORV H ,1 !*< ffils b It SGP »SLOVENIJA CESTE« splošno gradbeno podjetje »SLOVENIJA CESTE« TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE, n. sol. o. vam čestita za praznik dela 1. maj in vam nudi: kosovno apno za gradbeništvo metalurško apno hidrirano apno živo apno in vse vrste agregatov za betone k Nemara se nismo takoj razumeli. Novinarje, ki ta čas obiskujejo delovne kolektive, bolj zani-'najo številni samoupravni sporazumi, proi-Zvodni uspehi, dohodkovni, delitveni odnosi. Jaz Pa sem se hotela v Saturnusu pogovarjati o vsem fotem, kar prispeva k rasti kulturne zavesti, o ,einji po znanju, ustvarjalnosti, o odnosu do dela, do poklica, do sotovariša, do skupne last-tine, do okolja, do lastne varnosti in zdravja. Po širni deželi se kulturologi še vedno prepira-i°> kaj je »kultura dela«. Človek pa je vendar iz enega kosa, raven njegove kulturne zavesti se ne odrazi le pri delu. 'Nešteto je načinov, kjer to ma-n‘festira, razvija, potrjuje, pa tudi korigira. Podala sem se torej na razgovor o teh, na videz otonj oprijemljivih vprašanjih, v moščanski Saturnus. Ta skoraj šest desetletij stara tovarna z ve-‘iko delavsko borbeno tradicijo, se mi je zdela za tok razgovor zelo primerna, saj so pred vojno v niej delali borci za delavske pravice kot Pepca Kardelj, Angela Ocepek, Franc Leskošek, Tone Dolinšek, Miha Berčič, Lojze Nusdorfer in med vojno Vida Pregare. Pred vojno je delalo v tej tovarni okoli 250 delavcev, danes 1920. Leta 1946 so predelali v tovarni 110 ton pločevine, danes 21.000 ton. Zgradili so nove obrate in sploh se je izredno veliko spremenilo. V tovarni je danes tudi ogromno mladih delavcev, ki bodo v naslednjih desetletjih nadaljevali delo starejših. Imela sem pet zanimivih sogovorcev. Pogovor se je razvijal v najrazličnejše smeri, bil je odprt. Seveda pet ljudi ne more vedeti vsega, kar bi nemara še lahko povedali drugi. Pogovarjala sem se z vodjo kadrovskega sektorja MARJANOM ČAKŠEM, orodnim brusilcem v TOZD orodjarne EDOM ROBIČEM, ki je v tovarni že 32 let, z LADOM SLUGO, varilcem iz iste TOZD, IVANKO ZAJC iz skupnih služb in ERIKOM ZRIMŠKOM, ki je zadnja tri leta poklicni tajnik tovarniške sindikalne konference, prej pa je bil preddelavec v obratu embalaže. tudi po kvaliteti dela. To je njihova etika dela. Potem smo se še pogovarjali o medsebojnih odnosih. ROBIČ: Dosti je familiarnosti, nespoštljivega odnosa do nadrejenih v delovnem procesu. Delavec se zaveda, da ga potrebujemo, da ga ne moremo pogrešati, da lahko dobi takoj delo drugje, pa misli, da si zato _ lahko privošči familiarnost. ČAKŠ: Delovni plani in cilji, sprejeti v samoupravnem sporazumu, niso vedno istovetni z interesi posameznika, to pa se vse pokaže v odnosu do sodelavcev. V TOZD avtooprema je delavec srednjih let udaril preddelavca, ker mu je rekel, naj gre na svoje delovno mesto. Delavci so na zboru ocenili to kot hujšo kršitev in zahtevali izključitev iz delovne organizacije. Kaj pa delavska solidarnost? ZRIMŠEK: Zelo je razvita. Krvodajalstvo ima pri nas že dvajsetletno tradicijo. Vsako leto imamo 220 krvodajalcev, zato je kolektiv prejel zlato plaketo, prejel pa jo je tudi naš delovni invalid Bogdan Tvrdi, ki je daroval kri več kot stokrat. Pred kratkim smo ustanovili aktiv delovnih invalidov. 76 jih je in poskrbeli bodo, da bodo invalidi dobili ustrezna delovna mesta in dajali bodo pobude za urejanje statusa delovnega invalida. V občini se med prvimi odzivamo vsem humanitarnim akcijam. Ob potresu v Furlaniji in na Tolminskem so delavci predlagali, da delamo za solidarnost na prosto soboto, še preden je prišel poziv od zunaj. Tiste, ki so v bolniškem staležu več kot dva meseca, njihovi sodelavci obiščejo. Sindikalni poverjeniki dajejo pobude za solidarnostno pomoč bolnim. Sindikat izbira delavce za brezplačno okrevanje, za korektivno za družbeno lastnino, toda z vztrajnim delom vodstvenih kadrov v TOZD bi se ta odnos lahko izboljšal. ROBIČ: Če mu tega nista privzgojila dom in šola, kaj lahko storimo v tovarni? Precej smo že govorili na sestankih delovnih skupin, da so to naloge preddelavcev. ZRIMŠEK: Tudi v zvezi komunistov smo razpravljali, da bomo morali organizirati samoupravno izobraževanje neposrednih organizatorjev proizvodnje. Malomarnega odnosa do družbene lastnine je precej, ni pa namerno povzročene škode. Kje se čuti v tovarni ženska roka? SLUGA: Od 1920 zaposlenih je 1130 žensk. Zavedamo se, da smo odvisni od teh naših pridnih žensk. Pri nas tako pravimo: kolikokrat bo J^aj sta T^cavničarja postala s^jnar in pravnik smo morali začeti pogovor, ga začeli pri znanju. A: V petnajstih letih je kar mojih sodelavcev iz re- I Sf. j1® orodjarne doštudiralo. Preu-®Tl s° se: kovinostrugar je postal tiS|. ni delavec, ključavničar novi-Haj rug ključavničar pravnik. Zelo v,l0 je doštudiralo in napredo- iST Ivi -p SVoi' prvotni poklicni usmeri- (V° je slabo. kA- ' 'et AKŠ: Pridobivanje novih učen- Ijll' Po- ““Pendistov, študij ob delu, to razv°j naše delovne orga-a ■: (L. Je. Stalno štinenrliramo štu. liZi** aod' ^je. Stalno štipendiramo štu-tetj na strojni in ekonomski fakul- ’na srednjih šolah strojne in eko- He ’(|elu smeri. Študij naših delavcev ,0Č. Pji^111 Pa je bil doslej res bolj plod zap'** sr ’ " SDV'^ ^eUa Is01 usmerjanja de-jogfi1 shja 0rganizacije. Danes pa že po-gjItJ' ,IPpa?Snovn' moto ne lel kdo študira, ^ tudi, kaj študira. Vseskozi se . .Ji SntrUd™° pridobivati učence za 111J Sl ars^e >n grafične poklice. Žal 0 j) Ut- Radino ni dovolj interesa. • if Ne 'e ma'° bolje. Pomagala je lije Vr*Valna akcija izobraževalne a ^ nekaj smo storili tudi mi akif Vir . Cj' 2onase občine. Zdaj je že nekaj M m .... l^Jl r1(Nis 'Ck' fakulteti, na TSŠ 10 dvi,.,,. ut v osnovnih šolah z ob-bčine. Zdaj je že nek rtir *5lt|r v Prijav, prijavljanje pa še ni " kj Ceno. sem konkreten: imamo 4 r|0rh„i . e na strojni in 4 na eko-in na 3 štipendiste. Z začenjajo TOZD S^k, srednji $U nJ'm N letom 11J Za štipendiste. Sporočili so tjjj■ h bodo razpisali 5 novih šti-'V na strojni in 5 na ekonomski Pspdj61’’ * štipendijo za fiziko, 5 šti-'brrSjS STŠ in 2 na srednji eko-S|e 1 J*°b. Seveda je vprašanje, V . 0 odziv. Lani smo za 4 razpi-1S|j |1Pendije na strojni fakulteti \'sk'5f ' kandidata, za 2 na eko-Spg' akulteti tudi samo enega, za p na ekonomski srednji šoli e 1 kandidata. Delavci, ki Caioya poklicu. JNanjs kako si razlagajo, da ni a Poklicno izobraževanje Iv'*61’- boš 50 rekH’ČC ne 505 L^^i, N de^ayec. Danes smo de-^'osarfa^jo. ee ne boš priden. ROBIČ: To je vprašanje odnosa do fizičnega dela. O naših inovatorjih nisem nič čital___________________ Kako pa je kolektiv naklonjen inventivni dejavnosti? ZAJC: Pred dvema letoma smo sprejeli pravilnik, izbrali tajnika in odbor za inovacije, vse pa je nekako zamrlo. Lani smo sicer izplačali tri nagrade za inovacije: Dušanu Goljatu iz TOZD avtoelektrika, brusilcema BOJANU HIRŠMANU in Janezu Rometu iz orodjarne in Stanetu Bogataju iz obrata za vzdrževanje avtoelektrike. ROBIČ: Imamo sposobne ljudi, nismo pa ustvarili prave klime. SLUGA: Delavec, ki je sposoben predlagati tehnične izboljšave, bo težko napisal zahteven elaborat o svoji inovaciji. ROBIČ: O lanskih inovatorjih nisem čital v našem glasilu nič, pa bi bila to dobra spodbuda drugim. Potem se pogovarjamo o izletih, tovariških srečanjih. Lado Sluga: »Organizator in animator kulturnega življenja bi bil res potreben...« dobil, a tudi kaj bo videl, kako bo preživel izlet tudi v naravi. Tudi pri srečanjih z upokojenci ni poglavitna pogostitev, ampak da jih seznanimo z našimi dosežki. Nekateri mlajši delavci sicer včasih godrnjajo, češ zakaj - je to potrebno. ROBIČ: Mladi pogosto vidijo samo materialno plat teh srečanj. Nekateri godrnjajo, drugi si prizadevajo za etiko dela Delovna organizacija je zelo hitro rastla, zelo je pomlajena. ROBIČ: Delam tako rekoč med samimi mladimi. Pa jim pripovedujem, v kakšnih pogojih je pred vojno v tej naši tovarni 26 let delala moja mati Marija Robič, kako so delali takoj po vojni, kot mi je mama pripovedovala. V predvojnem Saturnusu je vse stroje poganjal en parni stroj, vse je bilo prepreženo z jermenjem, delo nevarno. Malokateri teden je minil, da ne bi bila kakšna ženska ob Marjan Čakš: »Moto naše delovne organizacije postaja, kaj kdo študira, ne le kdo...« In kako je s kulturo varstva pri delu, pa z zdravstveno kulturo? ČAKŠ: Prav zdaj potekajo tečaji iž varstva pri delu, ki bodo zajeli 1500 zaposlenih in bodo maja končani. Gre za to, da delavec spozna, da je tudi on soodgovoren za varnost pri delu in da ustvarimo splošno klimo za to varnost. Nesreč na delu je na srečo vedno manj. SLUGA: Toda varnostni tehniki so še premalo v obratih. ZRIMŠEK: Predpistlna zaščitna sredstva večina uporablja. Velik problem pa je zaščita proti ropotu. Imamo tampone, ljudje pa se jih izogibajo. Osnovno je. da izboljšujemo delovne pogoje, ne pa da bi ta problem reševali z dodatnimi dopusti. Potem smo se pogovarjali o zdravstveni kulturi, med drugim tudi o tem, da so že imeli predavanja iz higiene za nove delavce, ki jih bodo zdaj'še obnovili. Edo Robič: »Pripovedujem mladim, v kakšnih razmerah je v tej tovarni delala moja mati in njene generacije delavk...« Ivanka Zajc: »Delovne razmere so se zelo popravile, a ne tudi za skupne službe...« Erik Zrimšek: »V humanitarni! akcijah se naši delavci vedno med prvimi odzovejo...« SLUGA: Ljudje hočejo sodelovati, biti soodgovorni. Recimo, pri organizaciji izleta. Izlete organiziramo za skromen denar, ljudje pa prav s svojim sodelovanjem pomagajo, da izlet čim bolje uspe. V Saturnusu so že tradicija izleti, ki imajo tudi svoj kulturni cilj. Lanskoletni izlet zaposlenih v orodjarni in skupnih službah na Dolenjsko je nadvse uspel. Ženske, ki že nekaj let niso bile nikjer, so bile navdušene. Moški smo se ustavili v Pleterjah, ženske so šle naprej v Kostanjevico, potem vsi skupaj v Dolenjske Toplice, pa popoldne na Bazo 20. ZRIMŠEK: Podoben kulturni izlet so imeli krvodajalci, ko so imeli v Rogaški Slatini ustanovitev svojega aktiva, pa so si ogledali tudi rimsko nekropolo v Šempetru in spomenik NOB v Celju. ČAKŠ: Sredstva za te izlete, ki imajo zelo visoko kulturno raven, so stalna postavka v skladu skupne porabe. ROBIČ: Vsako leto organiziramo ob dnevu republike tudi srečanje z našimi upokojenci. Imamo jih že okrog 300. Pa srečanje delovnih jubilantov, in vsako leto vsaj en izlet v partizanske kraje. Bili smo že v Kumrovcu, na Čebinah, v Bazi 20. SLUGA: Pred desetimi leti je bil sindikalni izlet le klobasa in liter vina. Zdaj vsak delavec ve, kaj bo prst. Bila je delavka, ki je imela na obeh rokah komaj pet prstov. Ni bilo tovarniške prehrane, delavke so si malico nosile od doma. Delale so od sedme do dvanajste ure, po enourni pavzi pa zopet od ene do pol pete ure popoldne. Poskušam mladim dopovedati, kako lepo nam je danes. Oni pa kritizirajo delovne pogoje, ki sicer res niso idealni, so pa bistveno drugačni kot nekoč. SLUGA: To kar imamo, se res vedno ne spoštuje. Vidiš koga, ko si vzame v menzi tri, štiri kose kruha, potem pa dva ali tri pusti ležati na mizi. Kruha si lahko vzameš pri nas, kolikor ga boš pojedel! Mladi pa znajo biti tudi zelo ustvarjalno kritični. Pred leti je bilo tako: če si pokvaril izdelek, si sicer lahko vzel nov material, toda nov izdelek si moral narediti za svoj račun. Danes pa dobiš plačan izmeček in dober izdelek. Prav mladi so pobudniki, da bi obnovili »režim«, ki je veljal nekoč. Danes aktiv mladincev tudi prek samoupravnih organov daje dobre predloge in pobude za izboljšanje delovnih pogojev. Mladi na zborih delavcev kritizirajo slab odnos do dela in terjajo nagrajevanje Delavke so prinesle rože, vratarji zasadili tulipane Kaj pa odnos do delovnega okolja? ČAKŠ: Vedno pogosteje delavke druga drugo opozarjajo, da morajo zapustiti urejeno delovno mesto. Delavke v obratu Zalog so opozarjale preddelavce, naj ne odmetavajo cigaretnih ogorkov po tleh. Zaleglo je, in celo rože nosijo delavke od doma, da bi bilo delovno okolje v obratu prijetnejše. Odnos do delovnega okolja se je bistveno izboljšal z novimi delovnimi pogoji, ko ni več take utesnjenosti. Delavke so vedno bolj pozorne na to, da obrišejo stroj in počistijo okoli njega. SLUGA: Pri obratu avtoopreme na starem letališču bomo na zelenih površinah naredili rekreacijske površine. Pred stavbo tega obrata so vratarji »preštihali« zemljo in posadili tulipane. Lani pa so imeli naši mladinci akcijo in so pospravili vse, od podstrehe do kleti, kot pravimo. rekreacijo pod zdravniškim nadzorstvom v Plavi laguni. Kako se pogovarjamo, kakšen je naš pogovorni jezik? ZRIMŠEK: Tisti, ki morajo določene stvari obrazložiti delavcem, se trudijo stvar podati preprosto, zgoščeno. enostavno. Težko pa je biti jasen in zgoščen, kadar dobimo od SIS ali zbora združenega dela obsežna in premalo jasno napisana gradiva. pa še rok za obravnavo je silno kratek. ČAKŠ: Izogibamo se tujk. Je pa vseeno potreben določen čas, da delavci vse razumejo. Najteže je to pri delavcih iz drugih republik, ki jih imamo 600. ZRIMŠEK: Tudi preddelavci se pri uvajanju novih delavcev iz drugih republik trudijo govoriti v srbohrvaščini. Kaj pa odnos do družbene lastnine? ROBIČ: Ni dober. Glejte, če delavki pade na tla nekaj, kar misli malo kasneje pobrati, ko bo imela proste roke. pa drugi kar povozi. SLUGA: Orodje se iz malomarnosti pokvari. Pride nov stroj, pa »zariba«, ker ga delavec ne namaže. ROBIČ: Starejši imajo boljši odnos do družbene lastnine. ČAKŠ: Prihajajo tudi delavci brez delovnih navad, različno dojemljivi ženska z nogo udarila, toliko debelejše bodo naše kuverte. Pa se je kdaj zgodilo, da so ženske skozi okno pogledale na oddelku in rekle: fantje v delavnici ne delajo. Mi pa smo rekli: dokler fantje stajimo in delavke delajo, bo Saturnus stal, če bo obratno, bo slabo. Žensko delo je cenjeno, kaj pa njihova vloga v samoupravi? ZAJC: Številčno se je udeležba žensk v samoupravnih organih izboljšala, ni pa še najboljša. Oglašajo se ženske najbolj, kadar gre za vrtce, stanovanja, socialno varstvo. Kritik in pobud je na zborih delavcev s strani žensk mnogo, prevladujejo pa tudi ženske v izvršnih odborih osnovnih sindikalnih organizacij. Ni vse gledališka vstopnica Kako poteka kulturno življenje delavcev? SLUGA: Pri nas smo od nekdaj trdili, da ni vse gledališka vstopnica, da se naj čim več članov kolektiva tudi amatersko udejstvuje. V MGL imamo res že leta abonmajske sedeže, letos 145. Včasih je polno, včasih tudi ne, če so slišali kaj slabega o predstavi. Kar pa zadeva amaterje iz Saturnusa, ti so vključeni v KUD Vida Pregare. Okoli 140 jih je v likovni, fotoamaterski, harmonikarski sekciji, mešanem in ženskem zboru, zdaj snujemo še mladinskega. Včasih smo imeli v menzi razstave slikarjev amaterjev. Prostori pa niso primerni, zato tudi razstav iz Jelov-škove galerije ne moremo prenašati v tovarno, tako kot nekatere druge meščanske delovne organizacije. ZRIMŠEK: Vsa leta po vojni dv!;>. v tovarni dramska skupina, ki skup. j s sindikatom pripravlja tudi proslave. Zdaj se bo ustanovila še likovna skupina. Vsakih pet let imamo svečanost s kulturnim programom v spomin na vido Pregare. Za letošnji dan žena je bil lep program z enournim koncertom zbora KUD Vida Pregare. Danes (bilo je to 20. aprila) bomo sprejemali v zvezo komunistov 20 mladih, pa bo tudi tam kulturni program iz vsega najboljšega, kar premore ta čas amaterska kultura naše občine. ČAKŠ: Ideja, da bi enemu izmed delavcev dali možnost, da bi ob dopolnilnem izobraževanju prerastel iz amaterskega v poklicnega kulturnega organizatorja, jc dobra, o njej je sindikat pred enim letom dosti razpravljal. V samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev skupne porabe imamo opredeljene vse planirane kulturne akcije, res pa v srednjeročnem načrtu tega še ni. ZRIMŠEK: Sindikat je letos dal pobude delavskim svetom TOZD in zborom delavcev, da so razpravljali in sklepali o sofinanciranju kulturnega centra Ivan Cankar, o združevanju sredstev za izgradnjo meščanskega kulturnega doma, o sofinanciranju »Aleje spominov in tovarištva«. Vse je bilo sprejeto. Nimamo komisije za kulturo. Naredili pa smo v sindikatu za kulturo morda več, kot če bi jo imeli. SONJA GAŠPERŠIČ NA NERAZVITEM PODROČJU JE ZRASLA NOVA ISKRINA TOVARNA Makole so ena od treh najmanj razvitih krajevnih skupnosti v slovenjebistriški občini — V novi Iskri bo zaposlenih 250 delavk in delavcev — Pomembna investicija za »matično« tovarno Tela iz Ljubljane Prav pod vznožjem lepega, a slabo vzdrževanega gradu Štatenberg pri Makolah (približno 20 kilometrov od Ptuja in prav toliko od Slovenske Bistrice, kjer je tudi sedež občine, v katero sodijo Makole) je zrasla lepa, nova tovarna. Postala bo (še letos) jedro nove temeljne organizacije Iskrine tovarne električnih aparatov Tela iz Ljubljane ter (za zdaj) edini temelj gospodarskega in socialnega napredka krajevne skupnosti Makole. Tovarna bo postopoma zaposlila večino »razpoložljive« delovne sile v tej krajevni skupnosti, v naslednjih treh letih (vštevši letošnjega) pa bo doseženi celotni prihodek iz lanskega leta kar pošesterila, število zaposlenih pa se bo povečalo petkrat. Kaj tovarna pomeni za ta delček Slovenije, so nam pripovedovali prebivalci, kmetje, ki doma nimajo dovolj dobre zemlje, frizerke, ki se v domačem kraju ne morejo zaposliti, natakarice, tehnik, ki bi moral iskati delo najbrž v Mariboru ali pa še dlje. Njihove pripovedi je dopolnila Ivanka Strnad, tajnica krajevne skupnosti Makole. »V krajevni skupnosti, ki šteje 2380 prebivalcev, možnosti za zaposlovanje skorajda ni. Vsega je doma zaposlenih okoli 80 ljudi (od tega 51 v obratu Iskre v gradu Štatenberg, ki zdaj dobiva novo tovarno, op. p.), drugi (še okoli 480) pa so morali delo iskati v bližnji, pa tudi daljni okolici. Poleg tega je pri nas veliko kmetov, ki jim zemlja preskopo rodi in bi se tudi radi zaposlili, najbolj težko pa najdejo delo ženske. Po anketi, ki smo jo delali pred dvema letoma, je bilo kar 164 žensk pripravljenih prijeti za kakršnokoli delo... Letos končuje šolo 47 učencev, od katerih bi nekateri tudi radi takoj v službo.« Pred štirimi leti je Iskrina tovarna Tela, ki ima obrat tudi v deset kilometrov oddaljenih Poljčanah, prenesla del proizvodnje v Makole — oziroma v prostore bližnjega gradu Štatenberg. Zdaj tu dela 43 delavk v neposredni proizvodnji, 8 delavcev pa so delovodje, tehniki... Lani so ustvarili za 24.4 milijone dinarjev celotnega prihodka. Kolektiv je sila »pisan«, tu so trgovke, frizerke, natakarice, delavke »brez poklica«. »Zame je bila Iskrina tovarna pravzaprav edina možnost«, nam je dejala Metka Mesarič iz vasi Dežno, ki je lani, po končani osemletki, potrkala na vrata kadrovskega oddelka tovarne. »Sicer sem nameravala sprva naprej v šolo, pa sem se premislila: možnosti, da se zaposlim v domačem krajb kot administratorka, vsaj za zdaj ni!« Milica Gajsar iz Makol, izučena za natakarico, je primerjala osebni dohodek natakarice z dohodkom v tovarni, pretuhtala o prostih sobotah in nedeljah ter se po uku odločila: »Vsekakor je v tovarni bolje. Zaslužim okoli 4000 dinarjev, delo je čisto, prijetno...« Skupinovodja Anton Lepej, ki dela v Iskri v Štatenbergu sicer šele pet mesecev, je zelo zadovoljen: »Stanujem v bližini, v vasi Varož. Primerno delo bi našel najbrž šele v Slovenski Bistrici, nemara v Mariboru, kjer sem že delal nekaj let. Zdaj končujem srednjo tehnično šolo in takorekoč doma se mi odpira prav lepa »perspektiva«. Dvaindvajsetletna Jožica Kropeč iz Makol, ki je dobila delo lani v začetku leta v Telinem obratu v Poljčanah, prej pa ni bila zaposlena, težko čaka — tako kot najbrže vseh 35 delavk Iskre v Poljčanah, ki so doma iz Makol ali okolice — da bodo lahko odšle delat v novo tovarno v Makolah. »V Iskro sem šla delat, ker so že takrat načrtovali tovarno v Makolah,« je povedala. »Zame je tovarna v domačem kraju, kjer sem si že ustvarila družino, kajpak zelo ugodna rešitev mojih »problemov« z zaposlitvijo.« Oči številnih prebivalcev ene izmed treh najmanj razvitih krajevnih skupnosti v občini Slovenska Bistrica so torej uprte v Iskrino tovarno za proizvodnjo sestavnih delov za programatorje za pralne stroje in v bodoče tudi sestavljanja programa-torjev. Pa ne samo njihove: tudi kolektiv tovarne električnih aparatov Tela iz Ljubljane, ki je postavil obrata v Poljčanah in v gradu Štatenberg, ter zbral sredstva za gradnjo tovarne v Makolah, z zaupanjem v boljši jutri spremlja rast tovarne na nerazvitem slovenskobistriškem območju. »Preselitev dela proizvodnje v Poljčane in Makole (iz obeh obratov bo letos nastala nova TOZD Tele, op. p.), je kolektiv v Ljubljani že pred leti sprejel - kot pametno razvojno potezo in ne kot prispevek, oziroma žrtev za hitrejši razvoj nerazvitih območij.« Tako nam je povedal direktor Tele Viktor Korošec in razložil zamisel, ki so jo delavci Tele sprejeli in jo zdaj uresničujejo. »Naš dolgoročni razvojni cilj je^se-veda postopno, usposobiti kolektiv za proizvodnjo tehnološko vedno Anton Lepej: »Takorekoč doma se mi odpira lepa perspektiva.« zahtevnejših izdelkov. V Teli v Ljubljani, kjer imamo tradicijo in je strokovnega kadra dovolj, zdaj prehajamo na tehnološko visoko zahtevne izdelke, v novo tovarno v Makole pa selimo manj zahtevno proizvodnjo (ob tej se je kolektiv v Makolah dobro izkazal, op. p.) delov za programatorje in sestavljanje progra-matorjev za pralne stroje ter proizvodnjo relejev. V tej proizvodnji bomo v Makolah zaposlili do leta 1980 skupaj 250 delavk in delavcev, že letos pa jih bo ob koncu leta okoli 120. V obratu, v Poljčanah pa števila zaposlenih ne bomo večali. Seveda pa proizvodnja, ki jo »selimo« na nerazvito območje, ni nerentabilna ali »manj vredna«: tudi tu smo pripravili razvojni načrt, po katerem bodo v novi tovarni postopno osvajali proizvodnjo vse zahtevnejših izdelkov, na primer elektronskih programator-jev.« V dokaz te trditve smo zvedeli, da zdaj večino Telinega izvoza ustvarita obrata v Poljčanah in Makolah — ter da bo njun letošnji proizvodni načrt več kakor trikrat večji kot lanski, letošnji pa v letu 1980 podvojen. Torej bo TOZD v Makolah zelo pomemben člen v ustvarjanju skupnega prihodka tovarne Tela iz Ljubljane, hkrati pa seveda še pomembnejši temelj gospodarskega in socialnega razvoja te, danes še slabo razvite krajevne skupnosti v občini Slovenska Bistrica. BORIS RUGELJ Milica Gajsar: »V tovarni zaslužim bolje in več sem prosta.« 'H i m ni! Kt bii s/< liti ni Medobčinski svet Zveze sindikatov ljubljanske regije čestita v imenu Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana občinskih svetov zveze sindikatov: i . i '4 f^S; V'*'‘V " Bežigrad Domžale Grosuplje Kamnik Kočevje Litija Ljubljana — Bežigrad Ljubljana — Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana - Šiška Ljubljana Vič-Rudnik Logatec Ribnica in Vrhnika .J'1 ■v Ni v ■ibi h $ iv h«, [V v \% v v 118$( v lllfe. > jM Piife vsem delovnim ijudei . ... .... občanom za praznik deia_ . VELIKO MOŽNOSTI ZA DOPUST letošnjo turistično sezono napovedujejo, da bo spet rekord-^ Predvsem te napovedi veljajo za tuje goste. Jugoslavija je za spet postala zanimiva. Angleži na primer napovedujejo, da ih bo prišlo kar tretjino več kot lani, še posebej pa je veliko zaniha za naše turistične kraje, zlasti ob morju, pri Zahodnih ^ ^mcih, Avstrijcih, Belgijcih, Nizozemcih itd. Dokaj zmerne Cef>e, v primerjavi z drugimi turističnimi deželami, predvsem pa Mitična stabilnost in varnost v naši državi, so eden glavnih rangov, da bomo letos gostili toliko tujih turistov, kot jih doslej še Vsmo. Hotelirji in vsi turistični delavci, tako v Sloveniji kot širom po Ju-toslaviji, so se na ta naval tujih turistov, kot zatrjujejo, dobro prijavili. Razveseljivo pa je, da hotelirji in turistične agencije tudi letos n'so pozabili na domačega gosta, to je na naše delovne ljudi, končno so spoznali, da je domači gost le najboljši gost. Že lani je ponudba slovenskih turističnih agencij velika, toda toliko Možnosti za dopust kot letos naše potovalne agencije doslej ^oraj gotovo še niso dale. Delno vam te možnosti predstavljamo na pričujočih štirih straneh, nekaj pa bi radi še dodali v tem tapisu. Presenetljivo pri tem je tudi to, da se Slovenci doslej še ^koli nismo tako zgodaj odločali za dopust, kot se letos. Komaj so Cenclje položile na prodajne pulte svoje ponudbe, so bodoči dopustniki že začeli plačevati letošnje počitnice. Poglejmo na kratko, kakšna je ponudba? Generalturist prodaja počitniška stanovanja v Portorožu, Umagu, Zambratiji, Dajli, Rovinju, Krku, Rabcu, Crikvenici, Korčuli, Pulju, Vodicah, Savudriji in Rabu. Tudi Kvarner express iz Opatije ponuja svoje vile in stanovanja v počitniški najem. Na voljo jih ima v Umagu in Rovinju, dnevna oskrba pa stane 455 do 800 dinarjev. V predstavništvu Plave lagune v Ljubljani prav tako lahko najamete počitniške sobe, stanovanja ali hišice v njihovih objektih v Poreču. V tem predstavništvu se je sicer mogoče dogovoriti za vsakršen dopust v Plavi ali Zeleni laguni in drugje v Poreču, kjer bodo posebej navdušeni tisti dopustniki, ki se radi ukvarjajo s športom. Ljubljanska agencija SAP-Viator prav tako ponuja stanovanja za letošnje počitnice. Na voljo so v turističnem naselju Polynesia v Umagu. Prav tako je v Umagu vzel v zakup vrsto počitniških stanovanj tudi ljubljanski Kompas. Kompasovi gostje bodo lahko letovali tudi v Marini pri Trogiru, in sicer v hotelu Kula, ki je v bistvu stolp iz 16. stoletja. Enotedenski penzion velja tam v glavni sezoni 1310 dinarjev, v dveh predsezonskih in posezonskih mesecih pa 1170 dinarjev. TTG letos ponuja verjetno najcenejše počitnice in sicer v Postih na Braču. V glavni sezoni velja tak desetdnevni dopust 809 dinarjev, izven sezone pa 726 dinarjev. Tudi za takšne dopustnike, ki bodo hoteli imeti popoln mir, bo letos v precejšnji meri poskrbljeno. Kompas ponuja letovanje v Ižu Velem, oazi miru in tišine, kjer ni avtomobilov. Čeprav je Iž Veli majhen kraj, že ima svoj hotel. Kompasovi gostje bodo stanovali v hotelu Korinjak, kjer veljajo enotedenske počitnice v sezoni 1480 dinarjev, izven sezone pa 1025 dinarjev. Kompas ima na voljo še ene počitnice —izključno za nudiste. Hotel Alan v Starigradu pod Paklenico je namreč namenjen samo oboževalcem sonca in morja, brez odvečne obleke. Enotedenske nudistične počitnice veljajo tam v sezoni 2065 dinarjev, izven sezone pa 1585 dinarjev. Seveda smo našteli le nekaj možnosti, kje lahko letujete na morju. Za tiste, ki jim morje ne prija, so slovenske turistične agencije pripravile celo vrsto možnosti letovanja v notranjosti Slovenije, zlasti v gorskem svetu pa tudi v ravnini, v Pomurju ter v vseh naših zdraviliščih. Ob tej priložnosti bi radi posebej poudarili možnosti letovanja — in to razmeroma poceni — v številnih domačijah v škofjeloškem hribovju in na pobočjih zahodnega Pohorja, kjer se je povsod lepo razvil takoimenovani kmečki turizem. Poleg domačega kmečkega ambienta dopust na gorskih kmetijah nudi tudi obilo možnosti za številne sprehode, za nabiranje gozdnih sadežev, predvsem pa je tam največji mir in veliko svežega zraka. orcnaturist PULJ S SOSEŠČINO ar3vne lepote, ugodno podnebje, številni kultumo-umetniški ^niki in folklora ter moderni turistični objekti Pulja in njegove bodo izpolnili vašo željo po oddihu, razvedrilu in spoznavanju časov, kulture in običajev. ^tisočletni Pulj, gospodarsko in kulturno središče istrskega po-llij ’ je mesto nasprotij in starin. Najveličastnejši spomenik je r*tt. ki so jo zgradili v prvem stoletju pred našim štetjem, v času cesarja Klavdija. Drugi pomembnejši spomeniki, ki so se L^ii, so: Avgustov hram iz prvega stoletja našega štetja, slavolok s Bevcev iz prvega stoletja pred našim štetjem, bizantinski mavzo-’Etični mozaik, bazilika in drugi. počeno kulturno-zgodovinsko bogastvo od predzgodovine in . l e9a obdobja pa vse do najnovejše zgodovine je shranjeno v Ar-°^kem muzeju in Muzeju narodne revolucije Istre. |jN<Šno bogastvo antičnih spomenikov in starodavne kulture je v |\ rr’eri pogojeno z naravnimi lepotami, ugodnim podnebjem in Lojalnostjo tega območja, ki so ga že pred dvajsetimi stoletji za-\ 'Stari Rimljani, prvi med številnimi osvajalci teh krajev. Že tedaj C^reč spoznali ugodje, ki ga nudijo spomladanske vonjave de-jOe9a sredozemskega in subtropskega rastlinstva, topli poletni Prijetno jesensko sonce in vino. I^h in zalivih okoli Pulja in na znanem otočju Brioni še danes 1^0° ostanke vil in počitniških hišic cesarskih družin iz starega ikj^rn delu obale danes stojijo moderni turistični objekti, hoteli, tu-naselja in kampi, ki so prilagojeni različnim zahtevam gostov, in zanimive folklorne, dramske in festivalske prireditve po-I 10 v naravnem okolju antičnih spomenikov. L^tiste, ki si radi izberejo oddih v majhnih okoliških naseljih, ki so ki si radi izoerejo oaom v majnnm ukuiismu naselju i, ^ ou ttbhfS6na po puljski obali, so primerni naslednji kraji: Banjoie, Pre- _____^ ^ ^ _ _ _ _ f_____________________^ .feni 10 do 20 km, so hkrati tudi priljubljene izletniške točke za \JU JJUIJSM UUdll, OU N lici in i icioicui iji . ■ - Ur3, Medulin, Ližnjan, Krnica, Fažana, Štinjan in drugi. Na voljo WUUIIM, -------, -----------1-.... Sebni penzioni in urejeni kampi. Omenjeni kraji, ki so od Pulja pleni ■]q ^jq 20km so hkrst1 *-"j: -ra , ’ fe so na oddihu v Pulju. J 0r*ne skupnosti s sedežem v tiiiwr-0zu so med drugim enotna kog ICna ponudba, sodobni Hg ^P^uristične propagande in koVnshn°vi medsebojnih dohod-Učjn'[J °dnosov povečati končni q, k gospodarjenja. s|ovn n°'kra®ko turistična po-loVaia skupnost je doslej sode-tujjn|a.na 25 sejmih v domovini in Pred 'n tako na enkraten način Slovn ila turistično ponudbo Najv askega primorja in Krasa. v|°žen naPorov in časa je bilo v izdelavo področ-obaig. Ptospekta »Slovenska a«, ki na 16 straneh prika- *anePOclrc,čje °d Pirana do Se-’ P°krajino, ljudi in običaje. S|0v 41 KM OBALE iužno ®nska obala zajema Utiran r,anico naig|ob|je zajede celin- ske9a morja v evropsko Zaliv n ^a severu je Tržaški vZdo’u ^U9U Pa se obala spušča tiari mS“re do Pulia- V dolžino korrigjr'acno razčlenjena obala °baig . 1 km. Podobno kakor *a|edj’JeKlra2alenieno tudi njeno leje oba, a Vzhodno stran ome-Odkod"1 pas kraška planota, ard p0 ,Se svet prek Šavrinskih 9°ma <,'e?!enih in zajedah zla-te. Izp Pus.ša do morske gladi-P°toki | v'šavja izvirajo številni na reaica. največji sta Ri-90nja ^severnem delu in Dra- PdSii . . JUŽni moiini r*r+i tono sta značilnosti slovenskega pasu. BLIZU 70.000 PREBIVALCEV Na slovenski obali živi blizu 70.000 ljudi. Glavnina so Slovenci, ki so se tu začeli naseljevati okrog leta 600. Živi pa tukaj tudi italijanska narodnostna skupnost, ki uživa popolno enakopravnost. Prebivalstvo je zbrano v treh občinah, katerih središča so stara obalna mesta. Po letu 1954, ko je bila obala končno priključena socialistični republiki Sloveniji in s tem Jugoslaviji, se je naglo razmahnilo sodobno gospodarstvo. Koper je razvil drugo največje jugoslovansko pristanišče na severnem Jadranu z ustrezno industrijsko cono, obenem znano tovarno motorjev, motornih koles in avtomobilov TOMOS, tukaj je tudi sedež poljedelskega kom binata Agraria. Izola je znana po tovarni konzerv Delamaris, z lastnim ribiškim ladjevjem, po popravljal-nici ladij in tovarni igrač Mehano-tehnika. Piran, kjer je bila ustanovljena Splošna plovba, pa se je pretežno posvetil turizmu; ta je zasegel domala vso obalo od starega mesta prek novega Bernardina do Portoroža in Lucije. V obalnem pasu so že iz prazgodovine znana človeška bivališča od paleolitske postaje pri Črnem kalu do številnih želez-nodobnih gradišč na vzpetinah. V antiki je tod cvetela civilizacija, o čemer govore številne izkopanine, zlasti tudi predniki današnjih mest, v Kopru Aegida, Ca-praria insula in Justinopolis, v Izoli Haliaetum ob Simonovem zalivu, v Piranu med drugim taborišče, omenjeno v 7. stoletju. V Kopru, kjer je bila že v 6. stoletju škofija, je ohranjena cela vrsta patricijskih palač, od romantike do klasicizma, med njimi Tacco, de Belli, Gravisi in Brutti, središče mesta je odličen mediteranski trg — dvorana na prostem — s stolnico, ložo, mestnim stolpom in pretorsko palačo, na trg vodi stara trgovska žila Čevljarska ulica, na Prešernovem trgu stoji imeniten vodnjak da Ponte, v bližini so mestna vrata na Mudi. Izola kaže skromnejši značaj predvsem ribiškega naselja z naglasom v oblikovanju pristanišča, župne cerkve in rokokoj-ske palače Besenghi. V Piranu je mogoče slediti postopni rasti mesta od konice polotoka navznoter. Odlični priči rasti sta zlasti Trg 1. maja z ogromnim vodnjakom ter Tartinijev trg, nekdanji mandrač — notranje pristanišče, na katerem stoji spomenik velikemu glasbeniku, in odkoder je izreden pogled na mestno krono z župno cerkvijo, kampanilom in krstilnico (vse iz 17. stoletja). Mesto, v katerem so ogleda vredne nekatere majhne cerkve, palače in nekdanji frančiškanski samostan z lepim arkadnim dvoriščem, na slemenu še varuje 200 m dolgo srednjeveško obzidje. VRSTA KRAJEV IN SPOMENIKOV Zunaj mest je vredno obiskati vrsto krajev in spomenikov. Sem sodijo utrdbe na gornjem robu pasu z gradom Socerb, potem skupina strnjeno pozidanih vasi (Tinjan, Koštabona, Krkavče), posebej tudi srednjeveške vaške hiše v Črnem kalu. Med cerkvami na podežejju je gotovo na prvem mestu romanska, konec 15. stoletja v celoti znotraj poslikana cerkev v Hrastovljah, z manjšim taborskim obzidjem. V povojnem času so postavili vrsto spomenikov narodnoosvobodilnega boja, ki je kronal stoletna prizadevanja prebivalcev po narodni in socialni osvoboditvi (od 13. stoletja je gospodarila nad obalo beneška republika, nekaj let Napoleon, potem do 1918. leta Avstrija ter Italija do leta 1945). Med mesti ob morju, deloma celo na obali mest samih, je dovolj prostora za kopanje. Urejene plaže so posebej v Ankara-n u, kjer je v hotelski objekt preurejen stari benediktinski samostan, potem med Koprom in Izolo v Žusterni, dalje med Izolo-in Piranom v Simonovem zalivu, Strunjanu, in Fiesi, prav posebej pa seveda v Portorožu in Ber-nardinu, kjer je plaža urejena pred celotnim naseljem. Toda kopati se je mogoče tudi drugje, ob obalni cesti med Žusterno in Izolo, prav tako pa na vsem obodu mesta Pirana. Poleg tega so na voljo tudi odprta in zaprta kopališča z morsko vodo, posebnost svoje vrste pa je kajpak sladkovodno jezero ob obali v Fiesi. Obiskovalci slovenske obale tudi radi zahajajo na sosednji polotok Savudrijo, kjer je obale za kopanje tudi na pretek. POSKRBLJENO ZA REKREATIVNE DEJAVNOSTI Na vsej slovenski obali je dobro preskrbljeno za rekrea- * 'thenJV,a9a’ toda izredno ro-Posr6d^a Visa, ki se deloma ne-V)0rja ri-i lzPostavlja valovanju P avljenf 0rT1a pa 30 na obali na-D®l ohraVnice' ^airazse7n2 “Zavzemaio soline, >iše vne^e .v Sečovljah, b9lnem Strunjanu. V vsem apE sl6 SubmeHStu raste buino ze,e' n^aCn?neranskega tipa- ,u t« ade nPni,e’ ciprese, oljčne razen feveda vsepovsod dsk^io ra>rt9a V tem pasu tivne dejavnosti. Tako v Ankaranu z več igrišči, v Strunjanu s trim-stezo, v Portorožu pa so razviti rekreacijski center z bogato paleto dejavnosti. V zadnjih letih pospešeno urejajo tudi možnosti za jahtni turizem. Navezi so v starih pristaniščih v Kopru, Izoli in Piranu, na novo pa je zraslo pristanišče jaht v turističnem naselju Bernardin. Razvedrilo prinašajo številne kulturne in športne prireditve, koprska noč, portoroška noč, izolski praznik pomladi in izolsko ribiško praznovanje, prireditev Roža Portoroža, krst mladih pomorščakov v Piranu; jugoslovanski TV festival ter vrsta gostovanj raznih skupin in posameznikov. Vsako leto prirejajo regate ob slovenski obali. Za ljubitelje šaha je zanimiv Vidmarjev memorialni turnir, ki ga prirejajo na dve leti. Ljubitelje zgodovine in umetnosti bodo privlačile muzejske zbirke v Kopru in Pomorskem muzeju v Piranu (v Bernardinu je največja zbirka sodobnih izvirnih slovenskih grafik), galerijske razstave ter kiparska galerija na prostem v Seči. Mnogi gostje pa bodo prišli na obalo zaradi različnih kongresov ali zborovanj, ki jih prirejajo v modernem avditoriju, v Portorožu. V širšem turističnem zaledju — zunaj obalnih občin — so posebej privlačne naravne znamenitosti kraškega sveta. Med njimi Škocjanske jame. Mnogi gostje se radi odločajo za obisk znamenite kobilarne v Lipici, kjer so na sporedu različne prireditve, predvsem pa vsakdo lahko zajaha konja. ŠTEVILNE PRIREDITVE Na slovenski obali in Krasu vsako leto organizirajo tudi številne prireditve za popestritev zabave domačih in tujih gostov. V Portorožu bo letos popularna »Zlata roža Portoroža« 5. avgusta, medtem ko bo Portoroška noč, ki je nekakšen vrhunec turistične sezone, 12. avgusta. Razen tega bo v Portorožu letos nastopilo še več priznanih in tujih glasbenorevijalnih, vokalnih in folklornih ansamblov. V Piranu bodo tudi letos organizirali »pomorski krst«, predvidoma v drugi polovici septembra. V Izoli bosta dva pomembna turistična dogodka, in sicer: »Praznik pomladi« 20. in 21. maja in »Ribiški praznik« 19. in 20. avgusta. V Kopru napovedujejo znano »Koprsko noč« za 29. julij. V okviru mednarodnega potrošniškega sejma ter razstave »Primorska razstavlja« bodo organizirali v juliju vsak večer kulturno zabavne prireditve najbolj znanih jugoslovanskih in tujih pevcev ter humoristov. Opozorili bi radi tudi, da bo v juniju v Lipici pri Sežani mednarodni jahalni turnir v dresuri in preskakovanju zaprek, v juliju bo »Lipiška noč« in praznik pršuta ter terana ob koncu junija. KAKŠNE BODO CENE? V tej pestri turistični ponuc bi Slovenske obale in Krasa bodo cene v hotelih, zasebnih sobah in turističnih campih precej različne. Zlasti v predsezoni in po sezoni bodo dostopne tudi gostom s plitvejšim žepom. Izven sezone se bodo cene v zasebnih sobah gibale od 40—43 dinarjev za noč, v sezoni pa od 60—65 dinarjev za noč. V številnih hotelih: grand hotelu Metropol, grand hotelu Palače, Bernardinu, Rivieri, Sloveniji, Strunjanu, Salineri, Piranu, Sidru, Belvederu, Simonovem zalivu, Trigl&vu, Žusterni, Adrii in hotelu Maestosu v Lipici pri Sežani pa bodo cene znašale v maju in oktobru od 162—324 dinarjev za celodnevno oskrbo v dvoposteljni sobi, v juniju in septembru od 170—370 dinarjev, ter v juliju in avgustu od 224—452 dinarjev za celodnevno oskrbo v dvoposteljni sobi. Naj dodamo še to, da si zasebne sobe v Portorožu, Piranu in Izoli lahko rezervirate in najamete v agencijah »Turizem — Avditorij«, v »Generalturistu« in »Globtouru« v Portorožu. - ZDRAVJE,REKREACIJA IN ODDIH I Hotel Radin - za vsak letni čas! Veliko gostov pozna hotel Radin (A kategorije) v Radencih, ki je eden od najudobnejših in najlepših v Sloveniji. Radin vsakemu svojemu gostu nudi res veliko - oddih, zdravljenje, razvedrilo, mir in ugodnosti za poslovne ali strokovne posvete ali pa za delo, pri katerem je potrebna popolna zbranost. Poleg tega lahko najdete v standardni ponudbi hotela Radin tudi veliko možnosti za organizirano spoznavanje Radencev in njihove okolice. Zdravilišče v Radencih se je v zadnjih letih razvilo v zdravstveno-rehabilitacijski 1 preventivni center, ki je moderen tudi v svetovnem merilu. Ob sodobnih diagnostičnih1 ^ fizikalnoterapevtskih postopkih uspešno opravljajo tudi vzporedno specifično terapij0 mineralno vodo. Najbolj znane so kure z mineralnimi kopelmi pri boleznih srca, ožilja!j;kaj pri managerskih boleznih. Kuro, pri kateri je treba mineralno vodo piti, pa vzporedno|P jut, uspešno uporabljamo pri ledvičnih boleznih ter pri presnovnih in prebavnih motnjah Za zdravljenje bolezni ustne sluznice (paradontopatija) uporabljamo hidromasažo Pa. mineralno vodo. Jf'. °2|] -----------------------------------------------------------------------------------------"j čin. Priporočamo preventivno-rekreacijske kure, ki trajajo 7 dni ali več in ki so že dokaj iskane. Mnoge delovne organizacije se poslužujejo tridnevnih preventivnih zdravstvenih storitev: 1. KLINIČNIH PREGLEDOV 2. LABORATORIJSKIH PREISKAV 3. EKG 4. po želji in potrebi pa tudi Rtg cikloergometrijskih testov Šport hotel Areh 62208 POHORJE, telefon (062) 72-31, telex 33244 YU OREL ŠPORT HOTEL AREH B kat. stoji sredi smrekovih pohorskih gozdov na nadmorski višini 1250 metrov. Hotel ima 25 dvoposteljnih sob, samopostrežno in klasično restavracijo. Hotelski gost ima mnogo možnosti za krajše in daljše sprehode, v okolici hotela pa je mnogo gozdnih sadežev. V zimskem času so gostom na voljo urejena smučišča z vlečnicami, smučarska šola ter izposojevalnica smuči, sani in smučarske opreme. Za otroke je pripravljena posebna igralna soba. Vse sobe imajo tuš, WC in telefon. V sobe je možno namestiti tudi dodatno ležišče. Cena za dodatno ležišče je 70% normalne cene. Cena penziona oziroma polpenziona veljajo za najmanj 3-dnevno bivanje ter za skupine in sindikalne organizacije. Dostop do hotela Areh je mogoč po lepi gorski asfaltni cesti. GRADEC (GRAZ) 89 km DRAVOGRAD _ 82 km iPtnKOTEUEB ^Vi8WIL pov*° LJUBLJANA 43SJsm ZAGREB 126 km T CERTUS MARIBOR, n. sol. o., turistično, gostinsko in prometno podjetje TOZD HOTEL poslovna enota Certus Soba z zajtrkom dvoposteljna TOZD Hotel Orel (2 osebi) 260 obrat Polpenzion po osebi 140 Šport hotel Areh Penzion po osebi (ko obratuje žičnica — ugodne 180 snežne razmere —žičnica vključena v ceno) 230 VVeekend paket 2 dni za eno osebo od 1. marca do 1. septembra 1978 (vveekend se začne v petek zvečer, konča pa se v nedeljo opoldne) VVeekend paket 7 dni za eno osebo od 1. marca do 1. septembra 1978 300 980 Cene hotelskih in zdravstvenih storitev: 1. tridnevni preventivni pregled brez cikloergometrije 2. tridnevni preventivni pregled s cikloergometrijo .. 3. rehabilitacijska kura (21 dni) ........... 4. shujševalnakura(21 dni)......................... Hotelske in penzionske cene izven sezone - v novembru in aprilu od ........................ dalje. Informacije: Recepcija zdravilišča »Radenska« 69252 — Radenci telefon (069) 73-040, telex 35218 yu slrci ( % S W| v Hi let Železničarski dom na Pohorju vam priporoča, da izkoristite svoj prosti čas za izlete in oddih v prijetni okolici. Možnost obiska za večje skupine, zmogljivost 300 ležišč. Domača kuhinja, poleti vrt in žar. Cene ugodne penzion 150din polpenzion 125din nočitev z zajtrkom 75din s9t kr. Se, tis sk< la Prš PO; ko sin tl ko Se »e, Lovska koča za tričlansko družino, penzion 200 din za eno osebo. Poštarski dom na Pohorju vas vabi na izlete in oddih. Za razvedrilo prireja izfete z organiziranim prevozom Pomladansko utrujenost boste pregnali s sprehodi v lepi okolici gozdov. Nudijo vam dobro hrano in domača vina. Cene ugodne ko ko VP ta "j, )e kil bc St ra ta tr Z v predsezoni 140din po osebi v sezoni 160 din po osebi V točilnici je prijetno za zabavo ob glasbenem avtomatu. Priporočamo se za obisk! sti tai Sti ta, tej ve, ko tale! beilevue rono.j. Hotel BELLEVUE na Pohorju vabi na prijeten letni oddih (105° V. udobnih hotelskih sobah, v Pr'^^ Po . vt Sc okolju pohorskih gozdov, kjer so "f gp krajši in daljši sprehodi, vam nudirt0 zion po od 1. IH-do 30. VI. din v sobah z 1 posteljo 170 v sobah z 2 posteljama v sobah z 2 posteljama 160 in prho 190 .K11 ok V do31 te ^ |>i ki H Kjerkoli je že bil in kjerkoli bo - ostal bo ivan živiC immm »ZAKULISNE KUHINJE SO ZAME LANSKI SNEGI« r°letarec, ki je izšel iz revščine s svojim delom in podporo družbene Reditve, ki jo gradimo — Želja po znanju ga je v prejšnjih letih na-j'čila misliti s svojo glavo — »Nikoli nisem prikimaval, dokler nisem ! ves za kakšno stališče!« — »Nj pomembno, kakšno funkcijo imaš! Ornembno je, da imaš delo in dokler ga lahko opravljaš v skladu s vojo vestjo in prepričanjem, je vse v najlepšem redu!« viče\?a'U osvoboditvi so se na Ži-^ 1 domačiji ustavili popisovalci, bo Ir ^ru8'm jih Je tudi zanimalo, kaj q^°’ ko bo velik. |,j r°ci so pogledali mater in deda, ‘krk1 n* dosti manjkalo do devetih „jtjZev<<- Očeta ni bilo — niti takrat ki * rWSj\za vedno j.e,ostal pod y .. ^uc^eie, ki ga je uničila, jh 1 ,, Kaj bom... Rad bi bil. " V • J ul11 ■ ■ ■ rsau oi on ... lij°Z. kak tlStih časih so bolj premišljevali, |ja ^ kjj0 ^0d° preživeli dan, morda še, i i11 iJ_Vse ie treba narediti danes in l0"'iutri,L lihč je p Jll° treba zapisati v tiste papir- tob '\da čez teden dni kaj za pod Pa N'ače ni znal odgovoriti, nekaj [ K bilo t °tir ??'sovalci, starejši ljudje, so se čin .' okrog sebe, videli samo revš-°'a rekli: j ^aj posebnega od vas ne bo! j (ji!1 'edel'6'*3’ t6®a n'S° naP‘sab’ ker so slehernemu njegovo »usodo«. 1 o" , Ueu, j dif 'kili., da ne morejo; in zato so »do- 3 $ čel. Ti, Iv; oval an, boš lepo doma in ob- zemljo? Kaj pa bi drugega? d* ^ smo j^hu sanjali " a^šnih sto dni še in od takrat bo Ijl* • Son n.atank° triintrideset let. Ptip0 Alojam se, kot bi bilo včeraj, H^^j6 lvan Živič. Ne zato, ker ČC| 1 rad kmet in ker ne bi rad ob-^'jed 2em'jel Nasprotno, dokler let l °Puščalo zdravje, sem mnogo Saipj^l Pomagat! Vse smo obdelali , ti! T j , & °da, želel sem si na dan kos H a’ da’ vsaj en kos kruha Bal 'akote, kajti nikakor se je skop" ttogli znebiti... Tisti kos daja,. Zcnilje pa nikoli ne bo mogel Pre(j °volj hrane. Oče in mama sta Pozno ln° garala od zgodnjega jutra bodi] V n°^' ^če je bil tudi krojač, sm K delat v rudnike, tudi otroci slio twmora'i delati, kolikor smo le kot n,’ revščina pa je visela nad nami ;meglar Se ie ote H nad m°čvirjem in bolj smo ače re^3'’’ več Je ie bilo. Včasih je ko bo /rnili ne • kPalj ke ®°voril, ko so nas nacisti ^jha. wl ^'vino v osrčje svojega ^SsVob 1^S,n° se res vrnili, doživeli "tiri je ? e’on Pa je ostal tam daleč; T niaja 1945! porušena. Stanovali b Sos H . CIla- Jianovau . gosr,«6, U 'n mrzlično preurejali 'hon„ 'p darsko poslopje. Kmalu le imeli streho ^ ni r»iuvSVo^° streho- In čeprav v ni nihv J ^ueno. in čeprav lH'^irQke] na8las» smo vsi 1 Vsak 1 »agias, smo vsi :lic„ ^med nas mora čimprej ž£h- >^1^. se odločil, da grem v.-Seni nataniT03' Še daneS ne vem °- Morda zato, ker je temini dei,. ---- zj* Poročil mojamama'Preden ^IP, da K Vem’ da sem bil željan bi^C. radvšole... u 0m bi rad , V1'1' lahko’1’ *Ca,erem sem menil, da H^bnil Se°magai' sem to omenil. ^ bPavzdržev"? ?amovPraša': kdo bialni«aS.r|fTual-koboš8ulilkloPi? latiak° hotel *- b,' se lahko vsak, kdor Krazume' ',lal ZdaJJe treba de- ' d°bi kadrovske štipen- dije, dobi solidarnostno. Kot da bi Ivan Živič komaj čakal na priložnost, da mu ni treba govoriti o sebi. 'o b0^2dr^lte. otroci! Prišel bo čas, bostei rUba za vse dovolj... Siti ga pr' vpraj^ihen sem bil ii^pisem si upal ^as |e !’ ah_resnično misli tako ali pa ajait) o«0'32'' Kolikokrat se spomi-ievSln eta’ko gledam, koliko kruha či]7 eteh. Kaj bi rekel, kaj bi nare- se bomo, bomo se, videli Dogovorila sva se, da se bova pogovarjala o njem, o njegovem delu, o lepih, pa tudi grenkih trenutkih njegovega življenja. So to res isti kraji? Toda — Ivan Živič ne govori rad o sebi. Skoraj vsako besedo je bilo treba vleči iz njega. Raje bi govoril o tem, kaj vse so v brežiški občini naredili. Vprašanje, kot je bilo o sedanjih možnostih za študij, je prišlo kot naročeno. Precej časa sva se pogovarjala, kako je bilo še pred tridesetimi leti, kako in zakaj je danes, koliko dela in odpovedoval nja je bilo treba... Ko sva se vozila po okoliških krajih, jih nisem mogel prepoznati, pa čeprav sem tam blizu zagledal luč sveta. Razlika je že na prvi pogled ogromna. Koliko novih hiš! Elektrika, novi vodovod, asfaltne ceste' namesto prejšnjih luknjastih poti, ki so bile leglo blata ali prahu, odvisno pač od vremena. Od tistih krajev, v katerih še zlodej ni hotel otresti svojega repa, kot je večkrat rekla moja babica, ni ostalo skoraj nič. Povsem so spremenili svojo podobo, spremenilo pa se je tudi življenje. O svojem prispevku niti besede. Nedvomno je bilo opravljeno veliko delo, zgrajena velika stavba. V njej je mnogo opek, ki jih je vgradil Ivan Živič. Za to delo je živel leta in leta, zanj živi še danes. Nikoli ni spraševal, ali je petek ali svetek, ali je pozno ponoči ali zgodaj zjutraj... Plačilo? Niti pohval ni maral. Najbolj je bil zadovoljen, ko je videl, da »gredo stvari naprej«, da ga ljudje spoštujejo in da — živijo vsak dan bolje. Vsega tega ni pripovedovam sam, temveč drugi in ni naključje, da je leta' 1975 dobil najvišje občinsko priznanje — oktobrsko nagrado. Od vajenca do predsednika občinskega izvršnega sveta kot on sam. Začel je spoznavati ljudi. Počas i je začel razumevati, zakaj nekaterih ni nikoli na prostovoljnem delu in zakaj so prav ti najbolj glasni na sestankih. Samo takrat so takšne hitro prisilili k molku, pozneje pa so hočeš — nočeš le prijeli tudi za krampe in lopate. V njem pa je čedalje bolj rasla želja po znanju. Ne zaradi znanja samega. Čedalje bolj je verjel v ta naš socializem. Zato, ker je iz meseca v mesec bolje živel, ne samo on, tem- Ivan Živič: »Tu, v Pečicah, bo morda nekoč naš zimski rekreacijski center. Že zdaj je priljubljeno shajališče brežiških smučarjev!« Izvlečki iz življenjepisa Ivan Živič, rojen 5. III. 1930 v Globokem pri Brežicah. 1941 — 1945: kot mnogi drugi nasilno pregnan v Nemčijo 1946 — 1948: uk za trgovskega pomočnika 1949 — tečaj za knjigovodske delavce in delo v kmetijski delovni zadrugi 1950 — 1953: služenje vojaškega roka v KNOJ 1953: delo v jrgovskem podjetju »Ljudska potrošnja«; prodaja gradbeni material 1954 — 1958: nižja partijska šola, nato se: kretar Komunalnega podjetja v Brežicah in nepoklicni predsednik občinskega sindikalnega sveta 1959 — 1962: bolnišnica, zdravljenje oči 1962: sekretar občinskega odbora SZDL 1963: predsednik občinskega odbora SZDL 1964: študij (enoletni) na visoki politični šoli v Ljubljani 1964 — 1969: predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah 1967 — 1969: študij na višji upravni šoli, po- slovna smer 1965 — 1969: tudi poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS 1969 — 1973: podpredsednik skupščine Brežice, zadolžen za gospodarstvo 1974 — 1976: predsednik izvršnega sveta skupščine občine Brežice 1976 ~— direktor »Orlice«, TOZD sevniške »Jutranjke«. V letih 1969— 1976 je bil član občinskega komiteja ZK, član občinske konference ZK, član občinske konference SZDL itd. 1975 prejme oktobrsko nagrado, najvišje občinsko priznanje, nosilec reda dela s srebrnim vencem, zlatega znaka sindikatov. Uspelo mi je, da sva se spet vrnila k njemu. Tja v leto 1946, ko se je začel učiti trgovanja. Ob zori iz postelje, nato vsak dan osem kilometrov peš do trgovine (takrat je sanjal o kolesu!) kjer je bilo treba zakuriti in sploh vse pripraviti — vse, kar je v tistih časih moral delati vsak vajenec. Zvečer, ko je še pometal in pospravil, je vzel spet pot pod noge, padel v piv steljo... Komaj je zaspal, že je moral vstati. Čez dve leti je opravil pomočniški izpit. Kakšno veselje! Ne samo zaradi uspeha. »Odslej bom vsakega prvega prinesel domov denar! — Denar, ki sem ga zaslužil!« Tovariši, s katerimi je opravil izpit, so rekli: — Ivan, pojdi z nami! Bomo proslavili, saj je že tri popoldne. On pa je mislil, da mora takoj v trgovino, čeprav je na tihem pričakoval, da mu bo poslovodkinja na takšen dan dala prosto. Tiste tri ali štiri ure! Hotel je veselo novico čimprej sporočiti mami, bratom in sestram. Toda — up je bil prazen. — Prav, je rekla poslovodkinja. Obleci haljo in pojdi delat! Takrat je prvič občutil nekaj, kar sc je pozneje v njegovem življenju še večkrat zgodilo. Ni in ni se mogel otresti vtisa, da nekomu ni prav, da je on nekaj naredil, nekaj dosegel, pa čeprav so od tega imeli vsi drugi več. več vsi, ki so hoteli delati. In vsak, še tako majhen uspeh, mu je vlival zaupanje v našo usmeritev in ga spodbujal k še težjemu delu. Vedel pa je: več bom znal, laže bom kaj naredil. Sprejel je vsako priložnost, ki se mu je ponudila. Tako je šel tudi v knjigovodski tečaj. Novo delo, novo okolje v kmetijski delovni zadrugi v Velikem Podlogu. Dopoldne urejanje, zbiranje in razmetavanje številk, popoldne delo na njivah. »Tako smo takrat delali!« Prišel je čas za vojsko. Tri leta v KNOJ, kjer je bil sprejet v KP. Še danes ve natančen datum: 6. februar 1952. Vrnil se je domov, delal kot prodajalec v trgovini »Ljudska potrošnja«. Spet je moral obleči vojaško suknjo za tri mesece. Bilo je to leta 1953, ko je šlo za Trst. Leto pozneje — pet mesecev v bolnišnici. Skoraj bi na eno oko oslepel. To so bili žalostni meseci. Kako je z raznimi akcijami, ki smo jih zastavili, je spraševal prijatelje, ki so ga hodili obiskovat. Toda, teh pet mesecev je še nekako minilo. Huje je bilo od novembra 1959 do marca 1962. Na eno oko je že oslepel. Kaj bo z drugim? Ali se bo res zgodilo najhujše? Časi hudih stisk in kriz. Ali je kaj hujšega, kot to, da mladega človeka, polnega življenjske energije, izdajo oči in ga hočejo živega zakopati v večno temo? Njegovi najbližji so pričakovali najhujše, on pa jih je tolažil, češ pustite skrbi, vse se bo dobro končalo. Pa se je res! Po zaslugi naših zdravnikov, bržkone pa tudi zaradi njegovega življenjskega optimizma. Danes lepo vidi na obe očesi. Po vsem tem so se mu zdele razne težave, s katerimi se je srečeval v življenju in zaradi katerih je že marsikdo vrgel puško v koruzo — nepomembne. Čedalje bolj se je predajal delu, ljudje so mu zaupali čedalje bolj odgovorne naloge in dolžnosti, vmes se je izobraževal — v šolah in sam. »To, kar bom rekel, je za koga morda fraza. Zame ni! Vame je družba veliko investirala. Kadarkoli sem končal kakšno šolo, sem se zavedal. da moram dati zdaj mnogo več od sebe — bodi kot predsednik občinskega sindikalnega sveta, bodi kot predsednik občinskega izvršnega sveta... Ali pa zdaj kot direktor TOZD »Orlica«. Ne trdim, da sem vse, kar sem delal, naredil najbolje. Delal sem — kot sem zmogel in znal in koliko se je dalo. Odločali so tudi drugi! »Ivan, bodi tiho!« Karkoli je Ivan Živič delal in karkoli še bo — vedno je bil in bo ostal — Ivan Živič. Proletarec, ki je izšel iz revščine — s svojim delom in podporo družbene ureditve, ki jo gradimo. Pomanjkanje izobrazbe ga je v prejšnjih letih sililo, da je moral misliti s svojo glavo, da je ob vsakem, še tako zapletenem problemu najprej pomislil, kaj bi rekli ljudje, ki enako čutijo in mislijo kot on, kaj mislijo delavci. Mnogo se z njimi pogovarja in ko pride do kakšnega sklepa, ga lahko prepriča le moč dokazov, dejstev. Vztraja in uspe. Kdo ve, kolikokrat mu je kdo rekel: »Ivan. bodi pameten!« Navadno jim je odgovoril, da ne mara takšne pameti, ker ne pomeni ničesar drugega kot: »Ivan, bodi tiho!« — Kako naj bom tiho, ko pa vem, da imam prav? Nikoli nisem prikimaval, dokler nisem bil s srcem in glavo za kakšnim predlogom ali stališčem. Razumljivo je. da marsikomu to ni bilo všeč in mu tudi marsikaj šene bo! Pa bo že prebolel! Potem govoriva o poštenosti, raznih taktikah in strategijah. — Ne vem. ne poznam kdo ve kako te umetnosti. Vedno sem ljudem povedal, kaj kaže narediti, za kaj kaže na primer zbrati denar. Pošteno in naravnost. In če se nekaj dogovorimo, potem zame ni nikogar, ki bi lahko skuhal kaj po svoje. Ljudje se čutijo prevarane. Toda, poslej ne verjamejo le tistemu, ki jih je naplahtal, temveč tudi drugim družbenopolitičnim delavcem. Posledice so hude in mnogo vode mora preteči, da gre vse skupaj vsaj za silo v pozabo. Možje, ste res možje? Drugo, kar me strašansko moti, pa je, da možje niso vedno možje. Marsikdaj mi je kdo kaj pripovedoval. Zanimivo in pomembno. »Pa boš to povedal na glas in na pravem mestu?« »Saj, Ivan, ti boš bolje povedal!« »Ali se bojiš?« »Ne bojim se sicer ne, toda nočem imeti sitnosti!« Ivan Živič pa ni mogel niti ni hotel molčati. Sitnosti, večje ali manjše, je imel potem pač on. Sitnosti — morda ni ti prava beseda za »izdelke«, ki so prišli iz raznih »zakulisnih kuhinj!« Res je, da so ga nekoliko vznemirjali in da ni podcenjeval posledic raznih zakuhanih strupov in strupkov. Naj mi povedo v obraz, kdor misli, da mi ima kaj povedati. S čenčami pa naj se ukvarja, kdor se hoče! Zakulisne ku-hinje so zame lanski sneg! Še danes je prepričan, da ima pravili da se mu zaradi njegovih značajskih značilnosti ni ničesar zgodilo. — Da, seveda! Saj ni pomembno, kakšno funkcijo imaš. Pomembno je. da imaš delo in dokler ga lahko opravljaš v skladu s svojo vestjo in prepričanjem, je vse v najlepšem redu. Vendar ni mu bilo lahko, Teo je razmišljal, ali bo še predsednik izvršnega sveta, ali ne. Bo takoj dobil delo, koliko bo zaslužil... Če bi bil sam, bi bilo laže. Ali lahko s svojimi stališči kaznuje družino. Saj mora skrbeti zanjo, otrokoma je treba zagotoviti kolikor toliko normalno življenje, in to po današnjih merilih. Toda — preko sebe ni mogel in'to je družini povedal. — Oče, prav imaš! Ne skrbi, pa če samo enkrat na dan jemo samo krompir, sta rekla sedemnajstletna hči Darja in sin Janko, ki končuje osnovno šolo. Očetova in materina kri. Ivanu Živiču je odleglo. Odpadla je zadnja skrb. Niti za trenutek ni mi- -slil, da v Sloveniji ne bo dobil dela. Vedel je, kam gre lahko delat že jutri. Rad pa bi ostal v Brežicah, pri svoji družini, v svojem domu in okolju. Ostal je. Leto dni je direktor »Orlice«, TOZD sevniške »Jutranjke«. Kot vsakega dela doslej se je lotil tudi tega z vso vnemo, z vsem svojim znanjem, izkušnjami in srcem. — Kaj pa ti delaš v Brežicah, me je vprašal znanec. — Nekaj bi rad napisal o Živiču! — Napiši tudi: Ko bi imeli vsaj še nekaj takšnih Živičev. VOJKO ČERNELČ: Vsem delovnim ljudem in občanom Maribora čestitamo za praznik deta 1. maj skupščina občine maribor KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV MARIBOR KAM, KDAJ IN ZA KOLIKO LETOS NA DOPUST? Nekaj morja in sonca že za malo cvenka! Kam na dopust, kam na letni oddih, se vse pogosteje sprašujemo v teh predpoletnih dneh. Pa ne gre le za »kam«, temveč tudi za »koliko«! Poznamo namreč cene in najmanj tako dobro poznamo tudi svoje žepe. Zato večina izmed nas dobro ve, da bodo, približno tako kot lani, tudi letošnje počitnice ša najcenejše v aranžmaju delovne organizacije. Saj bo marsikje potrebno odšteti za celodnevno oskrbo le toliko, kot bi nas nekje čez cesto veljalo kosilo. In v želji, da ne bi le ugibali, smo se podali na pot. Obiskali smo šest večjih slovenskih delovnih kolektivov s skupaj dvajset tisoč delavci in se pozanimali za letošnje možnosti dopustovanja. Izvedeli smo veliko zanimivega. Razveseljivega, spodbudnega, ohrabrujočega. Pri tem mislimo predvsem na to, da bodo v počitni- ških domovih tudi letos počitnice razmeroma zelo poceni, saj si bodo v večini primerov lahko privoščili letni oddih tudi delavci z najnižjimi osebnimi dohodki. Med nekoliko manj razveseljive ugotovitve pa šteje v prvi vrsti ta, da imamo Slovenci še vedno precej premalo svojih počitniških domov. Pa ne navsezadnje tudi dejstvo, da marsikje še vedno ne znamo ali nočemo izkoristiti sredstva za regresiranje počitnic. Ne da bi ostal v blagajni kak dinar. Še zdaleč ne! Toda še vedno se v ne malo primerih poslužujemo »uravnilovke« oziroma le simboličnih razlik, s čimer seveda bore malo prispevamo k temu, da bi omogočili počitnice tudi delavcem s številnimi družinami in najnižjimi osebnimi dohodki. KRKA, NOVO MESTO LITOSTROJ, LJUBLJANA ZA VSE »POČITNIŠKE OKUSE« Ko sem se v novomeški Krki pogovarjal o letovanju njihovih delavcev, sem imel občutek, kot da sem prišel v hotelsko podjetje. Očitno se dobro zavedajo, da je oddih za delovnega človeka še kako pomemben. V lastnih počitniških domovih v Piranu, Vrsarju, Sukošanu in na Lošinju imajo 100 ležišč, 150 pa so jih najeli po hotelih vseh kategorij ob jadranski obali. V zakupu imajo tudi vilo v Zaki na Bledu in v bohinjskem Ukancu, dobro pa sodelujejo s kranjskogorskim hotelom Lek. Zanimanje za letovanje na Gorenjskem je poleti dokaj majhno, pozimi pa zmogljivosti komaj zadoščajo. Cene letovanja so za njihove delavce res ugodne, letovanje v hotelih in počitniških domovih pa bo letos celo cenejše kot lani. Poln penzion v hotelu stane od 70 do 125 dinarjev, v počitniškem domu od 55 do 105 dinarjev, če pa hoče nekdo le ležišče, plača od 10 do 30 dinarjev. Letos so uvedli tudi novost za tiste, ki s hotelom in počitniškim domom niso zadovoljni. Regresirajo letovanje v organiziranih campih, v šotorih in v prikolicah, če traja več kot sedem in največ deset dni. Sistem regresiranja bo letos tak, da bo resnično dosegel svoj namen. Poskrbeli bodo predvsem za delavce z nizkimi osebnimi dohodki, za tiste,ki delajo v težkih razmerah, matere samohranilke in upoštevali bodo zdravstveno stanje. Od zbranih sredstev bodo delavcem v gotovini izplačali 70 odstotkov, 30 odstotkov pa so namenili pridobivanju novih počitniških zmogljivosti. Letos bo stekla gradnja počitniških objektov na Braču, kjer bo Krka dobila 140 novih ležišč. Za izračun regresa so delavce razdelili v pet skupin — od 1500 do 3900 dinarjev na nepreskrbljenega družinskega člana. Tako se lahko znajde v najvišji skupini delavec z nizkim osebnim dohodkom, če živi sam. Tudi takim Krka nadomesti 50 do 60 odstotkov stroškov letovanja. Delavca s petčlansko družino velja desetdnevno letovanje približno 10.000 dinarjev in od delovne organizacije dobi 6000 dinarjev. 2700 delavcev ima na voljo 300 ležišč. Polovica jih bo letos letovala v organizaciji Krke, približno 10 odstotkov jih bo šlo na dopust prek delovnih organizacij, v katerih so zaposleni njihovi zakonci, za 40 odstotkov pa nimajo podatkov. To so delavci, ki imajo lastne počitniške hišice, zidanice, ki bodo potovali v tujino in podobno. C. B. HOTEL PROSTO PRED SEZONO KDO JE »GOSPODA«? čeprav do počitnic še manjka nekaj časa, se v tovarni Lek (1800 delavcev) v Ljubljani nanje že temeljito pripravljajo. O tem, kako so za oddih poskrbeli v tem kolektivu, pripoveduje Drago Videmšek, vodja oddelka za družbeni standard: »Naši delavci bodo lahko letovali na morju in v planinah. Na voljo imamo kakih dvesto ležišč, polovico na morju in polovico v planinah. Največ postelj je v našem hotelu v Kranjski gori, osemdeset pa jih je v domu v Umagu. Poleg tega imamo še nekaj počitniških objektov in 15 avtomobilskih prikolic, ki so razmeščene vzdolž jadranske obale. Cene v naših objektih so regresirane, tako da zavoljo tega nihče ne more biti zaskrbljen. Kar zadeva regrese;moram povedati, da imajo delavci z najnižjimi osebnimi dohodki najvišji regres, in sicer 1500 dinarjev. Najnižji regres znaša 900 dinarjev, ki pa ga dobijo samo tisti, katerih osebni dohodki ne presegajo 8750 dinarjev. Regres je tako namenjen res samo tistim, ki bi se jim sicer počitnice krepko poznale v žepu. Skrbimo, da bi si počitnice in morje lahko privoščil vsak naš delavec ne glede na njegove osebne dohodke. Ob tem pa bi rad opozoril na slabe izkušnje, ki nas spremljajo že vrsto let. Delavci z nizkimi osebnimi dohodki regres porabijo v druge namene, letujejo pa ne. Vse smo že poskušali, da bi bilo to poslej drugače, vendar zaman. Ljudje še vedno mislijo, da so počitnice na morju ali v planinah »luksuz«, ki si ga lahko privošči le »gospoda«. Ni prav jasno, kdo naj bi bil v naši družbi ta »gospoda«, ki si lahko vse privošči, drugi pa naj bi ob tem samo vzdihovali. Sindikalna lista marsikaj jasno določa, vendar je to po mojem mnenju precej skregano z miselnostjo, o kateri sem že govoril in ki je žal med nami še vedno prisotna. Kdaj se bomo tega otresli, ne vem, prepričan pa sem, da bi bilo treba končno le pogledati resnici v obraz. Nekajdnevni oddih v naših domovih si lahko privošči vsak delavec v našem kolektivu, tudi tisti, ki ima najnižje osebne dohodke, saj dobi za to regres in za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana še po 200 dinarjev. Cena našega penziona je 60 dinarjev na osebo... I iz MNOGI PO SVOJE O tem, kako bodo letos letovali Litostrojčani, s kakšnimi težavami se v tem 3600-članskem kolektivu borijo pri izkoriščanju letnih dopustov in preskrbi zadostnih kapacitet za letovanje, nam je pripovedoval Miro Podbevšek, predsednik konference sindikata osnovnih organizacij v Litostroju. »Že odkar Litostroj obstaja#posvečamo oddihu delavcev mnogo skrbi. Sicer se ne moremo pohvaliti z velikimi domačimi zmogljivostmi, saj imamo le skromen počitniški dom v Fiesi, planinski dom na Soriški planini ter pet avto prikolic. No, kljub tako skromnim lastnim počitniškim zmogljivostim organiziramo v Litostroju dopustovanje za blizu 1000 naših delavcev. Za letos smo najeli zmogljivosti v hotelu »Andrea« v Rabcu, na otoku Rabu smo najeli zmogljivosti v hotelu »Kontinental«, v Novigradu depandanse hotela »Emonija« in odpeljali naše prikolice v avtocamp »Stupice« v Premanturi. Računamo pa, da število delavcev, ki bodo letovali v organizaciji Litostroja, ne bo večje kot lani, saj se ljudje vse rajši odločajo za letovanje v »lastni režiji«. Dogovorili smo se, da dobi vsak delavec 1500 dinarjev regresa za letni dopust, vendar pa izplačamo le 1200 dinarjev, kajti razliko smo namenili za regresiranje počitniških zmogljivosti. Tisti delavci, ki ne bodo letovali v »naših zmogljivostih«, pa dobijo ostanek sredstev po letnem dopustu. Seveda pa ob tem nismo pozabili na delavce in njihove družine, ki imajo najnižje osebne dohodke. Skorajda vsi taki letujejo v organizaciji Litostroja, prav tako pa tudi delavci, ki jih zaradi težkih delovnih pogojev »pošilja« Litostroj na letovanje in jim nudi desetdnevni oddih povsem brezplačno. Toliko smo torej ukrenili za letovanje naših delavcev doma. Sodelujemo pa tudi s češkoslovaš kimi kolektivi, s Kavadarci v Makedoniji in z leningrajsko kovinsko industrijo. Z njimi si vsako leto izmenjujemo počitniške zmogljivosti. Ta čas sicer še nimamo podatkov, koliko naših delavcev bo letovalo na tujem vendar pa številka ne bo majhna.« M. H. ŽELEZARNA, JESENICE POCENI, TODA PRETESNO! Tako kot sleherno leto so tudi letošnje jeseniški železarji temeljito pretresli vprašanje letnih dopustov. Nimajo sicer kdo ve koliko možnosti, da bi zadovoljili potrebe prav vseh zaposlenih, zavedajo pa se, da lahko s pametno politiko i egresiranja rednih letnih dopustov omogočijo počitek tudi ljudem in njihovim najbližjim svojcem, ki se ne morejo pohvaliti niti s poprečnim osebnim dohodkom. Zato so razlike v višini regresa precejšnje. Vsak delavec bo letos prejel po 1500 dinarjev za počitnice, tisti z otroki pa poleg tega še toliko, da si bo lahko cela družina privoščila vsaj kratek letni oddih. Sicer pa to za jeseniške železarje ni nič novega. Že vrsto let uspešno skrbe za to, da si delavci vsaj enkrat letno pošteno oddahnejo, ne da bi to bistveno vplivalo na njihov družinski proračun. Vsi, ki nimajo prevelikih zahtev, ki jim ni do pretiranega udobja in ki jim je seveda do tega, gredo lahko vsako leto na morje. Največja težava je v tem, da imajo v njihovih dveh počitniških domovih premalo prostora. Večina želi na počitnice sredi poletja, za pred in posezono pa ni pravega zanimanja. Zato imajo V kolektivu težave. Železarna šteje namreč blizu sedem tisoč delavcev, v počitniških domovih v Biogradu na moru in v Crikvenici pa je le 345 ležišč. Premalo za tako številčen delovni kolektiv! Pa cene? Te so praktično na lanskoletni ravni. Le za spoznanje so višje. Odrasli bodo morali odšteti za celodnevno oskrbo 90 dinarjev, za otroke pa bo cena skoraj za tretjino nižja. Res ugodno. Ob upoštevanju regresa ugodno celo za najbolj plitek žep. Kljub vsemu povedanemu pa se v jeseniški železarni delavci dobro zavedajo, da bodo morali na tem področju še visoko zavihati rokave. V prvi vrsti bodo morali poskrbeti za večje kapacitete. Le'v tem primeru bo namreč izkoristilo večje število delavcev svoje počitnice za prepotreben oddih. A. UL. VOZILA, GORICA VEČ LEŽIŠČ KOT INTERESENTOVI V novogoriških Vozilih, ki zaposlujejo 1364 delavcev, so letos dobro beli za preživljanje letnega oddiha svojih ljudi in članov njihovih družin. i preživljanje letnega oddiha svojih ljudi in članov njihovih družin. Lrii zelo dobro! Le malo je namreč znanih primerov, da so počitniške kapa*3' večje od povpraševanja in da je celo sredi poletja še vedno dovolj prost0| Vsekakor zanimivo. In kje bodo letos letovali delavci Vozil? Poskrbeli so za dokaj pestro ponudbo. Lahko bodo namreč izbirali ^ vedno svežim gorenjskim kotom, prijazno Istro in vročo dalmatinsko o^j k Počitniške kapacitete imajo v Bohinju, v Istri v Rovinju in v Medulinu, tega pa še na Krku, Lošinju in na Pašmanu. Nedvomno zares pestra izniči Pa cene? _ j Sas Tudi z njimi so lahko delavci Vozil zadovoljni. Še posebno, če upošte'5'" Ha da bodo vsi prejeli regres za počitnice, celo njihovi učenci. In kolikšen bo le,‘' ^ei nji regres v Vozilih? Po predlogu, ki bo zelo verjetno prav kmalu tudi sprefl°dn bodo prejeli samohranilci 2200 dinarjev, delavci z več kot dvema otrokon1*1’ ^aci so upravičeni do otroških doklad) 2000, delavci z dvema ali enim otrok01"*11‘'I' dokladami) 1800 in vsi drugi po 1500 dinarjev. Predlog je v obravnavi, v5ul'ag kaže, da ne bo doživel bistvenih sprememb. "H V Vozilih so se torej odločili, da bodo prejele družine z manjšim dohodi0, ni|) na člana več za počitnice, drugi manj. In prav je tako. Seveda pa bi regteSI Prij bolj »zalegli«, če bi bile razlike še večje. J'eri Cene oskrbe so, kot smo že zapisali, zelo sprejemljive. Manjše bi bil° la" vil le v primeru, če bi delovna organizacija še več primaknila za kritje razlik0 ^ "'jil dejansko ceno in tisto, ki jo pokrivajo delavci sami. Za celodnevno oskf0" 0 treba odšteti blizu 100 dinarjev, nekje kak dinar več, drugje spet kak o|(j I^V manj. Seveda socenezaotroke bistveno nižje. Vsekakor zelo zmerno, nwr P®( Kljub vsemu temu v Vozilih še nimajo zasedenih svojih počitniških kap^ tet. Od 1364 zaposlenih se jih je doslej odločilo za počitnice v aranžmaju5: lr( jega podjetja manj kot sto. Zelo malo. V temeljni organizaciji Lokovec s1®! P°1 od 50 delavcev odločila za dopust le dva. Za konec še tale zanimivost: I"1?'’0 imamo za prvi maj »prave« počitnice, zato so se v Vozilih odločili, da org^ all rajo nekajdnevni oddih na morju. Pa zanj ni bilo niti najmanjšega inten?®! Ph * In ICd TOMOS, KOPER_________^ je LE VSAK DESEtk V POČITNIŠKI DON1 Kolektiv Tomosa, 2780 zaposlenih, ob vsakoletnih težavah pri ute5111 j nju gospodarskega letnega načrta, ki jih marsikdaj tudi ne uspe Pren)|1rf kajpak nima na voljo dovolj sredstev za pokrivanje potreb tako imen0 ^ družbenega standarda delavcev. Zavoljo tega tudi za letovanje delavce' jj skrbljeno, kot naj bi po naših družbenih merilih bilo. Vendarle pa ne P"'^ kuje samo finančnih sredstev; niti prizadevanja za boljšo organizacij0 stovanja v podjetju niso dovolj usmerjena in spodbujana. Sicer pa niti v občinskem merilu ni bolje, ocenjuje Andrej Jamnik, P"e ^ nik konference OOS v Tomosu. V občini ni telesa, ki bi usklajevalo P°% kolektivov po organiziranem letovanju delavcev ter hkrati povezalo siii nje počitniških zmogljivosti. Tako ni čudno, da so v Tomosu prizadevan.% dikata omejena na razporeditev letovanja delavcev v njihovem edin001' niškem domu — na Bledu. Na Bledu ima Tomos počitniški dom s 30 ležišči, ki je odprt poleti Pri^ ^ štiri mesece, pozimi pa en mesec. Dom je hudo potreben popravila, sal I zimi kaj neprimerno bivališče. Zavoljo tega nameravajo v kolektb11^ prenoviti, hkrati pa odkupiti sosednjo stavbo in jo preurediti v počitnic ki bi goste lahko sprejemal poleti in pozimi. . ^ Prikolic in šotorov v Tomosu nimajo, prav tako nimajo v zakupu ^^ morju kot sami pravijo, zavoljo lastne slabe organiziranosti ter nep^^f ^ sti koprskih kolektivov, ki bi lahko »združili« svoje počitniške zm0^ ^ Zaradi majhne zmogljivosti lastnega počitniškega doma si bo moral0 Tomosovih delavcev organizirati dopustovanje po svoje. Po našem izri*L|flS|" bo v petih mesecih, kolikor je dom odprt, v njem zvrstilo komajdu 56 ljudi (všteti so tudi družinski člani!) oziroma komajda vsak deseti Ton10^,1 lavec (po naši približni presoji). Kako se bodo ostali znašli v času sindikatu seveda ne vedo, saj se s temi (sicer pomembnimi vprašanji)za ne ukvarjajo. ^ Regres za letni dopust, ki ga bodo zaposleni letos dobili v poprečni ^ 2050 din na zaposlenega, sicer pa glede na višino osebnih dohodk°v 'n ^ nost dela v višini od 1705 do 2180 dinarjev, tako mnogim TomosoV'*^|eli>J cem, zlasti tistim z najnižjimi osebnimi dohodki, ne bo dosti pomagul' pač mnogo dražji kot letovanje v (regresiranem) lastnem počitniškem 0 g. i sr.**- v.. > p‘ dl rost°r Skupno zadoščenje in korist ali ^ ^l' 1/ aVlOVn3 V Novem mestu je g°-i>,a..ena naših delovnih organi-0 I’ ki uspešno sledi napredku, teV3ii> nas°Ustvarja. Kako družba gleda )ok|(itienp0men inovacii’ ie znano, reji 0(j e Pa je zanimalo, kakšen je ornalhacijf d° teSa v delovni organi- se z • nao C1’ so Kidričevo de| do’ povprašal pa sem tudi iodkll,nihaI,Ce„v Proizvodnji in v skup- gresPpriDr:Uzbah- NajPrej sem hotel terj, av,h nekakšno anketo, v kale PhHjiho naštel nagrajence in opisal Ike^liim; dosežke- Razgovor z krb«1 t'ehiiPa me je PrePričal’ da bi t0 k dajeva -a prava Pot- Vsi 80 mi zatr" mar(fPodročda.je vsaka nagrada. na kir>( "jo Ju 'novačij, pa ce stoji za . sVišir , n° ali nekaj imen, sad dela ^csW]Por -a kolekdva- Težave se ' |Cij tvo?3'*0 v celotnem toku proi-S'.,J lahw^e 'n 'deje, kako bi jih erViPrihai1'^'1'’ Prihajajo (in morajo A tj tep3 iatl) od vseh udeležencev stve toka. In prav te ideje so bi-da ,e.’ Vseeno, ali jih da delavec Pot eko^em traku ali inženir. Sev.?1 Vse steče samo od sebe — o«] . le navidez. Prav ko sem se te(j s'l v Krki, sta minila že dva toka’ odkar poteka eden takih rj| Vsi, s katerimi sem govo-ble^0 'meli kolobarje okrog oči, tve obraze, roke so se tresle. ^ tedna Ho^i "-una naporov, celi dnevi in di|a v tovarni... Ideja se je ro-, . laboratorijih in tam je tudi ; _____..j... ■■■ ■2Pltafna rešitev dajala dobre re-tvcd e' Ko pa so začeli s proi-Ptitti °’ Se ie ustavilo- V takem I ineneru se lepo pokaže, kaj po-Pove' Pravi kolektiv. Vsi, ki so l')iitiZan' s tern problemom, z sv0: resnično »dihajo«, vsak na Pri ja?1. Področju 'šde rešitev in ^tek Vnemi nisem niti za tre-ii$pe|o Podvomil, da bi jim ne litiei Paše| Sern pač srečo, da sem Poka Primer, ki mi je nazorno ^kj Vse Področje. Strokov-delavec, tesno povezana, Portie^u^tjo,da je uspeh enako Otggnj e.n za družbo, delovno ^Znit^j0 'n vsakega posa-?akoka' pomembno, kdo bo d°b'l priznanje, zadoš-'tieii v'? Sfotuo korist) bodo ^cen?? k' so pripomogli Krki de)); ?l.Sega in kakovostnega iz-^ in „11 delo le njihovih rok k tun? ?01 je ta primer nazoren, 'dealen — ni vedno niti povsod tako rožnato. Na področju inovacij nas čaka še mnogo težav, ki jih bo potrebno rešiti. Našteli so mi jih vsevprek, vsak svoje. Lahko pa sem razbral tri osnovne, ki motijo strokovnjake prav tako kot delavce. Pojavljajo se v Krki, kjer je ozračje za inventivno dejavnost ugodno, torej morajo biti drugje toliko resnejša ovira. Najprej bi morali spremeniti splošno družbeno klimo, saj še vedno vlada preveč nezaupanja v vse, kar je domače. V Krki so že mnogokrat dokazali, da mnogo tega, kar pride čez mejo, ni niti boljše niti cenejše. In pa seveda naša »ljuba« birokracija in administracija... Druga težava zadeva delovne organizacije. Vsaka večja bi morala imeti posebno službo s skupino strokovnjakov, ki bi se ukvarjali le s tem delom. Spremljali bi vse, kar se dogaja na tem področju, pretresali ideje in omogočali takojšnjo izvedbo dobrih, urejali nagrajevanje in obveščanje. Prav to je izrednega pomena. Le neobveščen delavec namreč vidi v strokovnjaku človeka, ki ždi v laboratoriju, tuhta ne vem kaj in pobira priznanja. Obveščen delavec pa z njim sodeluje, saj se zaveda skupne koristi, ki jo prinese vsak izum, racionalizacija, dobra ideja... In pa tretje vprašanje — nagrajevanje. Celo v Krki, kjer se tako pohvalijo, priznavajo, da je pravilnik o nagrajevanju inova-, torjev zastarel. Ustreza le izumom, ki prinašajo velike prihranke in dohodke, na male pa lepo pozablja. Vsi so mi zatrjevali, da so prav ti izrednega pomena. V Krki je na tisoče možnosti za drobne izboljšave, ki skupno pomenijo neprecenljivo vrednost, zato bi jih moral spodbujati na vse načine. Pohvalili so sistem nagrajevanja, ki ga predlaga Zveza sindikatov Sloveni je. V tem predlogu vidijo za današnje stanje krasne rešitve in hrabri jih zavest, da se družba točno zaveda pomena dela, s katerim se ukvarjajo. Boje se le, da bo marsikje težko prodrl, saj je žal še vse preveč »glav«, ki bi bile potrebne korenitih »inovacijskih ukrepov«. CIRIL BRAJER Živimo v stoletju tako naglega napredka, da se človek včasih lahko vpraša, ali ne prehiteva samega sebe. Toda tako in podobno se vprašujejo filozofi, za gospodarstvenike pa je bliskovit razvoj dejstvo, ki mu morajo slediti brez razglabljanja. Tehnologije, ki so danes vrhunec, bodo že jutri zastarele in neustrezne. Gospodarstvo z zastarelimi tehnologijami je nujno neuspešno — prav zdaj pa živimo v času, ko se na vseh področjih vključujemo v organizirano akcijo za stabilizacijo našega gospodarstva in njegovo še uspešnejše prodiranje v svet. S to akcijo je še posebej tesno povezana in- ventivna dejavnost. Sodobne proizvodnje brez inovacij in tehnoloških izboljšav enostavno ne more biti, tehnologija ni več »album s slikami«, ampak »film, ki se vrti bliskovito«. So naši inovatorji, kolikor jih pač že je, cenjeni v svojem vsakdanjem okolju? So! Tako kažejo razgovori naših novinarjev z nekaterimi letošnjimi Kidričevimi nagrajenci. Žal pa je tudi res, da kljub izboljšavam, ki pomenijo za organizacije združenega dela precejšen prihranek, delavcem pa olajšujejo delo, ostajajo v anonimnosti... »SVA VSPREGI...« Človeški duh nenehno stremi, da bi si v vsej neskončnosti in neminljivosti ustvaril svet, v katerem bi bilo vse manj zakonitosti in skrivnosti, ki jih ne bi poznal. Vsa izumiteljska in druga ustvarjalna človeška dejavnost teži k temu cilju. V naši deželi pa je žal stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Po splošni oceni je temu krivo ozračje v organizacijah združenega dela, ki izumiteljstva ne stimulirajo tako, kot bi bilo treba. V kolektivu Lek v Ljubljani takšno oceno lahko v celoti zavržejo, kajti malo je kolektivov, ki bi toliko dali na izume kot v Leku. To se je med drugim vnovič izkazalo tudi med našim nedavnim obiskom pri njih, ko smo se pogovarjali z delavci in nagrajencem sklada Borisa Kidriča dr. Janezom Perhavcem, vodjem Lekovega biokemičnega laboratorija. Janez Perkavac je bil nagrajen skupaj z dipl. inž. Dušanom Milivojevičem in dr. Jankom Popovičem, in sicer za izum »Postopek za pridobivanje čistih proteolit-sko aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya«. »Tovariš Perkavac, kaj pomeni za vas ta nagrada?« »Rajši bi videl, ko bi govorila o priznanju, ne o nagradi. Pa še nekaj. Zame je to priznanje priznanje Leku. Ob tem pa tudi ne smem pozabiti sodelavcev, ki so kakorkoli pripomogli, da je človek dobil to prepotrebno zdravilo. Sploh veste, kaj pomeni to zdravilo za sodobno medicino? Ure in ure utrujajočega kirurškega dela bomo prihranili. Gre namreč za to, da poslej pri raznih hrustančnih in kostnih izrastkih na hrbtenici pogosto ne bo več potrebna operacija, temveč bo pacient dobil injekcijo tega zdravila, ki bo omenjene izrastke »stopilo«. Človek bo lahko že po nekaj dneh spet opravljal svoje vsakdanje delo.« »Bili ste že med direktorji. Kaj vas je vodilo, da ste se popolnoma posvetili znanosti?« »Res, bil sem direktor TOZD Farmacija v Leku. To pa samo zato, ker je bilo to takrat nujno potrebno. Sem se pa prej vseskozi ukvarjal z raziskavami, poskusi in drugim znan- stvenim delom. Tudi to raziskavo smo zastavili že pred mojim direktor-jevanjem. Mislim, da bom kolektivu bolj koristil v laboratoriju. Vsak naj dela tisto, kar zna in učinek njegovega dela bo neprimerno večji, kot pa če se »sili«. To je bilo tisto osnovno vodilo, da sem spet samo dr. Perkavac. Saj ne rečem, da sem bil slab direktor, z delavci sem se dobro razumel, pa vendar...« »Kakšni so vaši občutki, kaj si mislite, ko vas v tovarni pozdravi delavec? Lahko rečete, da je s tem pozdravom hotel reči, da ceni vaše delo?« »Mojega dela naj nihče ne ceni kar tako. Ceni naj le dosežke, ki jih da to delo. Le-ti so merilo, ki ga moramo ceniti. Z občutki je pa takole: Nikjer ni zapisano, da bi moral delavec najprej pozdraviti, tudi jaz pozdravljam. Vendarle pa se mi zdi, da tisti delavski pozdravi niso le iz navade, zato, ker pač tako mora biti, ker sem »šef«. Čutim, da je v tem pozdravu spoštovanje, njegov delavski odnos do mene, v katerem se jasno vidi, da me delavec potrebuje, jaz pa njega... Naš izum, ki za človeštvo veliko pomeni, bi bil lahko res samo izum na papirju, morda tudi že v uporabni obliki v laboratoriju, ko ne bi bilo njega — delavca...« Še veliko mi je povedal Janez Perkavac o tem, kako ni samo on zaslužen za ta izum, kako je nastajal, kako zdravi, kaj pomeni to za Lek, Jugoslavijo in vse človeštvo itd.... Naj mi ne zameri, če sem iz njegovih besed izluščil le tisto, kar se njemu morda ni zdelo poglavitno, to pa zategadelj, ker smo hoteli zvedeti predvsem, kakšni odnosi vladajo v Leku na tem področju. Zavoljo tega smo se tudi zapletli v pogovor z Lekovimi delavci, ki so glede tega takole menili: Vladimir Fink, delavec v TOZD Farmacija: »Tovariša Perhavca spoštujem in ga kot znanstvenika in človeka zelo cenim še iz časa, ko je bil direktor. Od takega človek^ kot je ot\ tudi pričakujemo, da bo kaj novega »po-gruntal«. Vem. da je to za naš kolektiv zelo dobro, kajti čim več novosti, lastnih izumov bo, tem manj bomo odvisni od tujih partnerjev. Tako se tudi postavljamo na lastne noge, kar pa je v tej sodobni konkurenčni tekmi še kako pomembno. Prepričan sem, da bomo imeli od tega izuma velike koristi tudi mi, delavci, zato pozdravljam kakršnokoli inovatorstvo. Ob tem bi pripomnil, da sem tudi že sam nekaj malega izpopolnil in bil za to tudi nagrajen. Vendarle pa bi moral imeti naš kolektiv več posluha tudi do manjših izumov in racionalizacij.« Besedo je dopolnil Rado.Petkovšek, ki je mehanik v TOZD Invest servis. Takole je menil: »Pri nas se na področju inovator-stva precej dela, vendar je to še premalo. Na izum tovariša Perhavca in njegovih sodelavcev sem ponosen. Dr. JANEZ PERKAVAC: »Delavec me potrebuje, jaz pa njega...« VLADIMIR FINK: »Čim več lastnih izumov, tem manj bomo odvisni od tujine.« kajti: zdaj bodo morali drugi od nas kupovati licenco. To pa je za nas kot kolektiv in družbo veliko priznanje in le tako se v svetu pridobiva ugled in spoštovanje. Kot je že omenil moj predhodnik, pa bi v našem kolektivu morali imeti več posluha za »drobne novotarije«. Koliko nemških naprav dobimo, ki niso popolne. Nekaj malega sem tudi že sam izpopolnil in RADO PETKOVŠEK: »Človeku se včasih zdi, da te jemljejo, kot da se v tvoji — delavski glavi ne bi smelo kaj inovacijskega roditi...« prepričan sem, da bi to Nemci tudi upoštevali. Pri teh »drobnih novotarijah« je vse preveč administrativnih slabosti, ko je treba čakati, denimo, na soglasja od tega ali onega. Človeku se včasih zdi, da te jemljejo, kot da se v tvoji — delavski glavi ne bi smelo kaj inovacijskega roditi...« IVO KULJAJ »Poznamo izumitelja, ne vemo pa, kako mu je ime...« M - Le ■ vlin?i |„',rie Franca Brezovnika V ^Jerici nJinii Kidričevimi na- I hi »Onlempnit^noriri 2. 'pi# ^tlc<( Pripravo za odvijanje rib z' 1 je dosedanje ročno 0f\ ?'c1irti.xe,1|ala z lažj!m’ meha- r "'"'j »oplemeniteno« z ’d‘’ sPisku akademskimi nazivi- v ^dhasin^*026'6116 knjižice s Mtfi ''krotllnr,Vom »obrazložitve« [?u je (j..?'1?1 le ime, kakršnega “Selih mati Pred 40 leti, in ,•> #S0MJltev, da je izpopolnil jjt n'- r'~~ _ ..................... \cf p0thenj ^ da za velenjski rudnik u/ h >>Lia Prejšnji prihranek... jj/ Seli, . Ljubljani sem imel ob LSda oL Kidričevih nagrad S" t °tek' «1« ne spad Vat' '■*> trtU* Sarni >>8adje<< so ! ?V,t?.membnih politikov me X K am je^edia nebnih politikov me Ha‘0 zameS,HPOdeliteV nagrad Ra •>! “‘C do7ivp»t vx ePa n ’WJ’.skron zlenn doživetje, kakršni, pi? nisem pričakoval 'jV vfn° Pa m Sa na ve|iki zvon, .K,-Je Presenetila ne-o- tjSu REKVV iV kadrovskem ^>en^Sce:ČejePri »Inovator?« se je zaslišalo z onkraj žice. »Ne vem, morda...« V REK Velenje sem potem najprej obiskal inž. Alojza Jev-šenaka, ki je bil donedavna referent za strokovno pripravo predlogov pri komisiji za racionalizacije. Takole je govoril: »Brezovnikov strojček je izrednega pomena. Poglejte, letno morajo naši rudarji odviti preko 100.000 matic, ki so praviloma vselej zarjavele. Ker so doslej to počeli z rokami, je bilo delo težko, terjalo pa je tudi precej poškodb. Z Brezovnikovim strojčkom je to lažje, hitrejše in tudi varnejše...« Jevšenak je še povedal, da so v REK Velenje od 1960. leta pa do danes obravnavali 258 izboljšav (samo lani 42), po prvomajskih praznikih pa se bodo spoprijeli še z desetimi novimi racionalizacijami. Medtem je prišel na »zmenek« tudi Franc Brezovnik. »Kaj je to SOM?« sem ga najprej vprašal. »To je stroj za odvijanje matic. Treba je namreč vedeti. FRANC BREZOVNIK: »Moje ideje brez pomoči konstruktorjev in šestih delovnih tovarišev sam najbrž nikoli ne bi mogel uresničiti!« \ da se zaradi pritiska jamski profil proge stisne, pa tudi pri likvidacijah prog je treba železje spraviti iz jame. Pri tem seveda moramo odviti matice objemk na ločnem podporju. Doslej so rudarji pri tem delu uporabljali kolenčast natikalni ključ, posluževali pa so se tudi raznih podaljškov, da so povečali vzvod. To delo je bilo namreč skrajno naporno, kajti navoji vijakov na teh objemal-kah zarjavijo, zato pa ne popustijo,« pravi Franc. O tem, kaj ga je namenilo k »izumiteljstvu«, pa razmišlja takole: »Poslovodja Alojz Korenič je vedno govoril, da si moramo izmisliti nekaj, s čimer bi si olajšali to delo. Najprej smo se spravili nad objemke. Želeli smo izdelati takšne, ki bi bile na načelu zagozde, ki bi jo lahko izbili s kladivom. Toda tu ni bilo »rešitve«. Ko sem bil spomladi 1973 navzoč pri popravilu poteznih naprav, sem imel možnost kombinirati zobčeniške prenose, s katerimi je moč doseči zaželeno moč stroja. Tu sem zaslutil rešitev tega »problema« in na podlagi tega je nastal moj strojček. Le še ohišje sem moral prilagoditi specifičnim razmeram v jami. Pri tem so mi pomagali konstruktorji in pa seveda še šest sodelavcev, ki so mi dajali različne nasvete.« končuje Franc in dodaja, da ima strojček po njegovih računih 90 kilopondov izstopne moči. »Kakorkoli se že človek v jami postavi, s svojimi rokami tolikšne sile ne more doseči...« Franc Brezovnik je za svoj izum v treh letih dobil tri stare milijone. Kidričeva nagrada, pravi, ga je izredno osrečila in ga navdahnila za novo delo. Sicer pa Franc v svoji vitrini hrani že dve »inovatorski priznanji«, nekaj racionalizacij pa sploh ni prijavil. Z njim sem šel tudi v rudnik, da bi se na kraju samem prepričal o koristnosti tega strojčka. »SOM naprava je na električni pogon, tehta približno deset kil, delo z njo pa je izredno lahko,« je povedal Stanko Križan. Oto Praunsais pa jo je primerjal z dosedanjim ročnim delom: »Razlika je ogromna. Prej je bilo za odvijanje matic potrebno izredno veliko napora, sedaj pa to stroj počne sam. Le na objemko ga pripneš in vijaki so v trenutku odviti.« Ludvik Sante ga je dopolnil: »Včasih smo matice odvijali s ključem »46«. To je šlo počasi od rok, sedaj pa gre to' hitro in rudnik bo z izumom zanesljivo veliko prihranil...« Na koncu pogovora sem vse tri vrle fante povprašal še po imenu izumitelja. »Ja, na videz poznam človeka, ki je to izdelal, ne vem pa, kako se piše. Vem, da je precej časa delal v jami...« Omenil sem že, kako skromen je Franc Brezovnik, a vendarle mi je bilo hudo, da je kljub svoji iznajditeljski dejavnosti, od katere imajo korist ne le rudarji, ampak tudi rudnik, v svoji sredini ostal tako anonimen. Toda kljub temu, da opravlja še devet funkcij — je predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v TOZD jamski transport, vodja samoupravne delovne skupine, delegat delavskega sveta v TOZD in centralnega DS itd. — obeta pa se mu še deseta (»gojim ribice, pa bi v Velenju rad ustanovil društvo akvaristov«), se bo inventivnosti še posvečal. »Veste, jama je še nedorečena. In na kateremkoli področju se ho še dalo razbremeniti ljudi in jim olajšati delo, povsod bom raziskoval...« DAMJAN KRIŽNIK rnr apletene razmere v sodob-M J nem svetu terjajo brezštevilne odgovore na nešteto zahtevnih vprašanj, od katepih je odvisna usoda človeštva. Številna med njimi so neposredno povezana z mednarodnim delavskim gibanjem, toliko bolj, ker je zgodovina našega stoletja vse odločneje v znamenju svetovnega zgodovinskega procesa propadanja kapitalizma ter rojevanja, razvoja in uveljavljanja socializma. Zmaga vrste socialističnih revolucij, različne oblike vzpostavljanja in razvoja socialistične prakse, ki jih spremljajo veliki uspehi pa tudi protislovja in problemi, rastoča družbena in politična vloga delavskega razreda v kapitalističnih državah in različne oblike njegovega revolucionarnega boja, uspehi protiim-perialistične revolucije narodov, ki so se posebno izrazili v zlomu kotonializma, socialistični usmeritvi vrste novih držav ter v gibanju neuvrščenosti — vse to so deljevanju lastne politične strategije in taktike ter za specifično mirno pot boja za socializem in graditev socializma, ki jo zrcali povezovanje delavskega razreda z drugimi demokratičnimi silami naroda. Krivda in uspehi »evrokomunistov« Lahko bi rekli, da se je politika zahodnoevropskih KP znašla v navzkrižnem ognju blokov, kajti oba bloka vidita v samostojnem razvoju teh partij nevarnost zase, vsak iz svojih razlogov. Predvsem to velja za Moskvo in Washington. Medtem ko sovjetski tednik NO-VOJE VREMJ A tudi v zadnjem napadu na enega vodilnih članov KP Španije Azcarateja »evro-komunizmu« najbolj očita »an-tisovjetizem«, so v Združenih državah Amerike uradno izrazili bojazen, da ne bi komunisti na oblasti v Italiji ali kod drugod NEODVISNOST IN ENAKOPRAVNOST -NAJ IZRAZITEJŠI TEŽNJI V MEDNARODNEM DELAVSKEM GIBANJU značilne tako imenovane mono- litna zrelost, določitev splošne linije v centru in brezpogojna podpora politiki ene partije. Pred vrati je novo obdobje v mednarodnem delavskem gibanju. Da bi vanj stopili hitreje in brez prehudih pretresov, je znotraj gibanja neogiben dialog, stalen, demokratičen in enako- praven.Ta dialogmora biti osvobojen etiket, razvrščanja posameznih KP na marksistične, ne-marksistične, revizionistične, oportunistične; skratka vsega, kar bi še spominjalo na težnje po ideoloških in političnih monopolih v delavskem gibanju ali pa bi jih celo zagovarjalo. Konstruktivna polemika torej da, etiketiranje in razvrščanje pa ne. ' Lines se milijoni ljudi zavestno odločajo za socializem kot boljši in pravičnejši družbeni red-si-stem. Zatirani narodi in nerazvite države vidijo zase izhod v socialistični ureditvi To, da ga v raznih državah uresničujejo na razne načine, uresničujejo ali se zanj bojujejo na različne načine, pa predstavlja objektivno nujnost in samo še krepi stvar socializma.« (PRAVDA, citat iz članka predsednika ZKJ Josipa Broza Tita ob 60. obletnici oktobrske revolucije.) krize predvsem na račun nega delavskega razreda tef!j račun dežel v razvoju. To dosefi predvsem z medsebojnim narodnim povezovanjem, kP je posebej močno izrazilo v v® nacionalnih družbah. Zatoje11 liko pomembneje, da se med11'' rodno delavsko gibanje veW aktivneje opredeli do problet1 tike vzpostavitve pravične f\ spodarske ureditve v svetu,! katero se bojuje gibanje neuv(' čenosti. Nesprejemljiva so l,,j mreč stališča nekaterih KP. k1' na oblasti, po katerih to ni P(1 blem socialističnih držav, ^ več samo kapitalističnih, ki? tudi odgovorne za položaj, kršnem so dežele v razvoju, s'f tovno gospodarstvo in med11' rodni odnosi sploh. »Evrok^ munistične« partije so uvidc^ pomen tega problema, ved0 premalo široko. Veliko odf-J vernosti bi morale pri tem socialistične in socialno-deU111 kratske stranke, zlasti tiste, kP na oblasti. Od velikih fraz in P(l kimavanja bi se morale pribil resničnemu reševanju proP mov. Po drugi strani pa so taisl‘ stranke, združene v socialisti internacionali, v zadnjem ^ procesi, ki tvorijo socializem kot svetovni proces in katerih medsebojno prepletanje je ustvarilo razmere, v katerih se socialistična praksa nujno uveljavlja v različnih oblikah in po različnih poteh. Razvoj mednarodnega delavskega gibanja gre v teh razmerah - - čeprav ne brez ovir — premočrtno v prihodnost v znamenju nekaterih poglavitnih teženj: teženj po neodvisnosti in samostojnosti pri določanju politične usmeritve, po enakopravnosti znotraj gibanja, po postopnem odpiranju obeh kril delavskega gibanja in srečevanja na možnih točkah sodelovanja. Hkrati se krepijo tiste revolucionarne in druge napredne sile, ki se lotevajo družbenih vprašanj v skladu s posebnimi pogoji v svojih državah. Z njimi se krepi tudi spoznanje, da revolucij ni mogoče ne izvažati ne uvažati, ne podariti ne jemati oziroma spoznanje, da so revolucije možne le kot izvirni ustvarjalni dosežki delavskega razreda in vseh demokratičnih sil nekega naroda. Odpori še niso strti Od berlinske konference evropskih komunističnih in delavskih partij, ki je uveljavila ta načela, posebej pa načelo zakonitosti različnih poti v socializem in dragocenosti izkušenj sleherne partije ali gibanja, ki teži k socializmi^ mineva drugo leto, pa vendar je v mednarodnem delavskem gibanju še vedno precej, enostranskih obtožb, etiketiranja, zamolčevanja in celo omalovaževanja socialistične teorije in prakse v posameznih državah, kar seveda le škoduje uveljavljanju socializma. Tarča kritik je v zadnjem času predvsem tako imenovani »evroko-munizem« oziroma politika nekaterih zahodnoevropskih partij, ki so se opredelile za neodvisnost in samostojnost pri opre- služili Sovjetski zvezi. Mar je res tako težko razumeti, da ne gre za »antisovjetizem« marveč za boj za zmago enakopravnih odnosov ne samo med partijami in mar je tako težko slišati, ko »evrokomunisti« poudarjajo, da služijo le lastnemu delavskemu razredu in narodu in da so le njima odgovorni. Težko, če razmišljaš in sodiš »blokovsko«. Uspehi zahodnoevropskih komunističnih partij so očitni. Prav te dni je bil v Madridu prvič po 46 letih povsem javno in zakonito 9. kongres KP Španije, ki je tako po odmevnosti kot vsebini v celoti pokazal in dokazal velik pomen španske partije v španski družbi. Združena levica v Franciji je resda izgubila volitve in zamudila zgodovinsko pri-ložn" da »z mirnimi sredstvi« osvoj rtast, toda KP Francije je svoj vpliv tudi na teh volitvah zgovorno potrdila. Največji korak so naredili italijanski komunisti, ki danes že sedijo v parlamentarni večini in sooblikujejo vladno politiko ter hkrati z drugimi demokratičnimi silami skrbijo za njeno uresničevanje. Vloga KP Italije se je prav v sedanjih dramatičnih dneh na moč izrazila v tesnem sodelovanju z vladajočo krščanskodemokrat-sko stranko in drugimi demokratičnimi silarpi. Evrosocializem in sodelovanje evropske levice Za »evrokomunizmom« stopa na politično prizorišče zahodnoevropskih držav tudi »evrosocializem«, kot imenujejo svoje programe socialistične in socialnodemokratske stranke. Vzrok tega novega »izma« je predvsem kriza v vrstah teh političnih strank, predvsem politična. Ideologiji evrokomunizma in evrosociali-zma sta hkrati podobni in različni. Podobni v tem, da obe težita Tito: »Danes se milijoni ljudi zavestno odloča- Razredni boj v jo za socializem kot boljši in pravičnejši druž- svetovn,h razsežnostih beni sistem« se zaostruje po poti družbenih sprememb ustvariti demokratični socializem v pogojih večstrankarskega sistema, različni pa v tem, da komunisti težijo k spreminjanju kapitalistične družbe, ne pa k upravljanju z njo, težijo k socialistični alternativi državno-mo-nopolističnega kapitala, ne pa k združitvi z njim. Hkrati s tem postaja vse aktualnejša tema v mednarodnem delavskem gibanju sodelovanje komunistov s socialisti in socialnimi demokrati. To se giblje od tesnega do nikakršnega sodelo- terega je mogoče izdelati skupni program boja za veliki družbeni preobrat. Vsekakor pa bi veljalo poudariti, da sta obe krili delavskega gibanja v industrijsko razvitih državah na »zrelostnem« izpitu. Francoska levica je na tem izpitu na minulih parlamentarnih volitvah žal padla... Nujen stalen, demokratičen in enakopraven dialog Polemike z evrokomunizmom in drugi negativni pojavi v med- Ena temeljnih značilnosti sodobnega sveta je čedalje močnejši boj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v svetu proti sistemu izkoriščanja in vsem oblikam neenakopravnosti, za spremembo njihovega družbenega položaja, za razširitev gospodarskih in političnih pravic človeka, za udeležbo pri odločanju o bistvenih družbenih vprašanjih. Propadanje kapitalizma in uveljavljanje socializma povzroča soočanje tistih sil, ki bi rade ohranile sedanje izkoriščevalske odnose doma in v svetu ter tistimi silami, ki se bojujejo Tako je bilo prvo javno srečanje Santiaga Carilla in Georgesa Marchaisa na španskih tleh vanja, poglavitni vzrok, da je do njega sploh prišlo, pa je skupno prepričanje, da samo »socialistična pot« vodi iz kronične družbene, gospodarske in moralne krize kapitalistične družbe. Različna razumevanja in interesi so povod novim razhajanjem in spopadom. Zato bi bile odveč prevelike iluzije o tem, da gre za sodelovanje, na podlagi ka- narodnem delavskem gibanju zgovorno kažejo, da je gibanje še vedno preveč obrnjeno vase, da se preveč ukvarja s seboj in premalo s pravimi problemi, ki tarejo svet. To velja za obe njegovi krili. Vseeno pa je očitno, da gre v delavskem gibanju h koncu — ne brez odporov in poskusov, da bi se vrnili nazaj — faza razvoja, za katero so bile za pravične politične, gospodarske in družbene odnose v svetu, v katerem živimo. Z drugimi besedami povedano, v svetu se je zaostril razredni boj v svetovnem merilu, kar nalaga vsem naprednim in demokratičnim silam izjemne dolžnosti in odgovornosti. Predvsem velja podčrtati, da kapitalizmu uspeva premagovati na moč aktivne pri sodelovanj11., političnimi strankami in v Afriki, Aziji in Latinski d riki, vendar je vse očitneje-d, ^ namen tega sodelovanja ide0'1 ^ ški in politični — ponujati ^ i deželam svoj družbeni in g°s^( c darski sistem. S tem lahk0 } ideološko razcepijo dežele v t zvoju in jim še povečujejo % ve. Odpiranje Kitajske Eden izmed zelo pome rti^1 1 dogodkov za mednarodno lavsko gibanje je tudi odp irad1 Kitajske svetu. To je izre ] pomembna okoliščina za da- janja na svetovnem prizo ir# posebej pa tudi za mednar0' ,dnl' delavsko gibanje, saj je to dez J. z najmočnejšo partijo. komunis11' ZKJ v mednarod^ delavskem gibanju^ Priprave jugoslovanskih munistov na 1 L kongresv ^ j,, narodnem delavskem gih3'1^! tudi veliko širše zbujajo v£ ^ pozornost. S ponosom ir tem ugotavljamo, da se me , rodno delavsko gibanje ^ bojuje za dosledno uveljav'ia * načel neodvisnosti, samost ^ sti, enakopravnosti, vzajef1 spoštovanja interesov, ne .. j/ šavanja, odgovornosti Pat ^ gibanj pred lastnim delav ^ razredom in narodom, naC katera se jugoslovanski ko^jj, sti zavzemajo že dese, .crO'' Lahko bi zapisali, da sta j slavija in ZKJ v svetu in delavskem S1 a. aštov*' jbttf;1 narodnem deležni velikega spoštoV. ^ ker hodita tako v notrafl zunanji politiki svojo pot ^ dita nove odnose v družbi in družbami, v partiji in me^ ^ t jami, v državi in med država svetu sploh. -ff' BRANKO KAS t la*; ter j iose!i i , ki' v vfi tje'1 ledr* veli*1! ilet»n te f\ etu,1 eiivfi so ^ 5,ki> ti p'! teP! ki*1! ^ v ^ u, svf ted^ ,vW /end!: odfj , ir^ de^ inpff b0 robli FRANCE KRESAL: DELAVSTVO IN SINDIKALNO GIBANJE V SLOVENIJI V LETIH 1925-1941 Železarska industrija je ena najsta-^JŠih na Slovenskem. Velik del te indu-b nje je združevala Kranjska industrija fuzba, ki je bila ustanovljena leta ^569 v Ljubljani. V letih stare Jugoslavije imela KID na Jesenicah 5 visokih pCl za pridobivanje surovega jekla in varno za sivo in jekleno litino, na Ja-orniku valjarno in v Dobravi tovarno sktrod. Zaposlenih je bilo 2.500 do ■500 delavcev. Podjetje KID je ustanovil domač ka-Paal, pozneje pa je v njem prevladal eniški, po I. svetovni vojni pa italijan-j/j' Leta 1929, tik pred ekonomsko , 12°, pa so delnice Kranjske industrij-,lte družbe prišle v posest domačega otizorcija s celjskim industrijalcem i^tnom na čelu. Druga velika železarna v Sloveniji so J‘e Jeklarne grofa Thurnskega na ®vnah. Podjetje je bilo ustanovljeno . Leta 1927 je bilo preosnovano v elniško družbo. Podjetje je imelo 8 vi-kih peči in je zaposlovalo 600 do •°00 delavcev. železarna Štore pri Celju je bila Jtanovljena 1877. leta. Ob polnem fatovanju je zaposlovala okrog 500 “elavcev. ^ Sloveniji je bila zelo limita kovinska industrija Kovinska industrija ni bila tako kon-^ntrirana. V Sloveniji je bilo 43 večjih tatov kovinske industrije. Omenili j0rtio samo pomembnejše. A. VVesten, . .''arna emajlirane posode v Celju, je ■ ena največjih tovarn. Ustanovljena e hila leta 1894, leta 1924 se je preo-n°vala v delniško družbo z 20 milijoni skega in drugega orodja je treba omeniti tovarno verig v Lescah, Železarno v Zrečah in Livarno v Rušah. V Mariboru se je razvila tovarna za železne konstrukcije in mostove. V Slovenski Bistrici je treba omeniti še tovarno bakra in bakrenih izdelkov. Tekstilna industrija je naredila v Sloveniji največji razvoj v letih 1918—1941__________________________ Tekstilna industrija je naredila v Sloveniji največji razvoj v letih 1918 do 1941. Ob nastanku stare Jugoslavije so bile v Sloveniji pomembnejše le tek- vala 990 delavcev. lntex je bilo podjetje poljskega kapitala. Ustanovljeno je bilo leta 1926. Osnovni kapital je znašal 13 milijonov din. Tovarna je leta 1939 zaposlovala 715 delavcev. Največja tekstilna tovarna v Kranju je bila Jugobruna. Ustanovljena je bila 1928, osnovni kapital je znašal 36 milijonov din. Tovarna je leta 1939 zaposlovala 1.650 delavcev. V Mariboru pred L svetovno vojno ni bilo tekstilne industrije. Po nastanku stare Jugoslavije pa je bilo zgrajenih 15 pomembnejših tekstilnih tovarn, ki so 1. 1939 zaposlovale nekaj čez 7.000 delavcev. Največje so bile Doctor. in drug, Hutter, Rossner in Erlich. Tekstilno podjetje Doctor in drug je bilo ustanovljeno leta 1922. Osnovni kapi- Razvoj industrije in položaj delavstva ^ Sloveniji se je razvilo veliko industrijskih objektov # Največja industrijska pod-* Na so bila v rokah tujega kapitala • Do leta 1939 se je najbolj hitro razvijala tekstilna industrija • Gospodarska kriza ni enako prizadela vseh industrijskih panog # ^•vljenjski standard delavstva je med ekonomsko krizo zelo padel tnN1" o*: čof- ,r$1 jei*11 £ti^ 1^ ; nariev osnovne glavnice. Zaposlovala j L200 do 1.600 delavcev. Saturnus d. [7 tovama pločevinaste embalaže v l*ahljani, je bila ustanovljena leta Cg L Zaposlovala je okrog 150 delav-li . Slojne tovarne in livarne d. d. v ^ Jubljani so bile ustanovljene leta 1919 ^družitvijo podjetij Tonies, Sam-strssa >n Žabkar. Tovarna je izdelovala tra le za obdelavo lesa, vodne turbine, Poftoisije, armature in zvonove. Za-Cev %ala Je okrog 450 do 500 delav-dr 'v Štajerska železno industrijska >Jst Z”a s tovarno orodja v Zrečah je bila l5(?novljena leta 1920. Zaposlovala je l(j. do 180 delavcev. Železarna Muta, ok e ’zdelovala orodje, je zaposlovala k tvi^ i®** delavcev. Titan d.d., Kamnik vjn '/? Podjetje ključavničarskih in ko-let^kth izdelkov. Ustanovljeno je bilo OU ^896. Tovarna je zaposlovala •]°8 300 delavcev. djet° So bila samo pomembnejša po-strjj • * glavnem je bila kovaška indu-žič|f razvita v Kropi, Kamni gorici, Tr-Gr ’ Lovrencu na Pohorju, Slovenj . Cu in na Muti. Od tovarn kmetij- stilne tovarne v Tržiču, Litiji in Preboldu z okrog 1.350 zaposlenimi delavci. Leta 1939 je bilo 67 tovarn, tekstilnih delavcev pa okrog 17.000. Nastali so novi tekstilni centri v Kranju, Mariboru in Celju. Pomembnejše tovarne so bile: bombažna predilnica v Tržiču je bila osnovana leta 1885 kot last avstrijskega in švicarskega kapitala. Zaposlovala je okrog 1.100 delavcev. Tkalnica v Preboldu in predilnica v Litiji sta bili združeni v koncernu Mautner. Prva je bila ustanovljena leta 1842, druga pa leta 1886. Družba je bila last nemškega kapitala. Obe tovarni sta zaposlovali v letih stare Jugoslavije okrog 1.000 delavcev. V Kranju je bilo po nastanku stare Jugoslavije zgrajenih 8 pomembnejših tekstilnih tovarn, ki so leta 1939 zaposlovale nekaj čez 4.000 delavcev. Največje so bile Jugobruna, Jugočeška in Intex, vse last tujega kapitala, prvi dve češkega, zadnja pa poljskega. Jugočeška d.d. Kranj je bila ustanovljena leta 1923. Osnovni kapital je znašal 60 milijonov dinarjev. Leta 1939 je zaposlo- SKUPŠClNA OBČINE 'N IZVRŠNI SVET OBČINE slovenska Bistrica Občinski svet ZS Občinski komite ZKS Občinski komite ZMS Občinska konferenca SZDL Občinski odbor ZB čestitajo delo vnim ljudem in občanom Slovenske Bistrice za praznik dela 1. maj tal je znašal 52,7 milijonov dinarjev, bil pa je češki. V tovarni je leta 1939 delalo 1.600 delavcev. Podjetje Hutter in drug je bilo ustanovljeno leta 1926. Osnovni kapital je znašal 52 milijonov dinarjev, bil je domač in deloma avstrijski. Leta 1939 je bilo zaposlenih 1.500 delavcev. Tekstilno podjetje Marko Rossner je bilo ustanovljeno leta 1932. Leta 1939 je bilo zaposlenih okrog 1.000 delavcev. Pomembnejši tekstilni tovarnarji v Mariboru so bili še Erlich, Zelenka in Mautner. V Ljubljani in njeni okolici se je razvilo 7 večjih tekstilnih tovarn. (Štora 1919, Eifler 1929, Induplati Jarše 1923, Kocjančič Domžale 1923, Boer, Hribernik, Šentvid 1930), v Celju 3 tovarne (Metka 1929, Bergman in drug 1929, Elka 1930), v Laškem, Kočevju in v Novem mestu po dve tovarni in v Medvodah, Žalcu, Majšperku, Ptuju, Mežici in Šentrupertu po 1 tekstilna tovarna. Razvoj drugih industrijskih panog Usnjarska in čevljarska industrija je bila razvita v Ljubljani, Mariboru, Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Kranju, Tržiču, na Vrhniki, v Kamniku, v Šmartnem pri Litiji, Mokronogu, Ptuju, Ljutomeru in Slovenj Gradcu. Pomembnejša podjetja so bila naslednja: tovarno čevljev Peko je v Tržiču leta 1903 ustanovil slovenski podjetnik iz Ribnice Peter Kozina. Tovarna je leta 1938 zaposlovala 300 delavcev. Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi d.d. v Šoštanju je bila največja us-njarna v Jugoslaviji. Tovarna je bila ustanovljena 1788. Leta 1939 je zaposlovala 400 delavcev. Tovarna usnja v Slovenjskih Konjicah je bila ustanovljena leta 1750. Leta 1938 je zaposlovala 150 delavcev. Mokronoška tovarna usnja je zaposlovala okrog 200 delavcev. Tovarne za izdelovanje papirja in celuloze so bile v Vevčah, Radečah, Goričanah, na Količevem, v Sladkem vrhu in v Vidmu pri Krškem. Kartonažna industrija se je razvila v Ljubljani, Mariboru, Sladkem vrhu in v Tržiču. Največje papirniško podjetje so bile Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. s sedežem v Ljubljani. Delniška družba je bila ustanovljena leta 1870. Leta 1938 je podjetje v svo- jih tovarnah zaposlovalo 700 delavcev. Bonačeva kartonažna tovarna v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1920. Podjetje je imelo Kartonažno tovarno v Ljubljani in tovarno za papir in lepenko v Količevem pri Ljubljani. Tovarna je leta 1938 zaposlovala 240 delavcev. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja je bila ustanovljena že leta 1882, temeljita modernizacija pa je bila izvedena leta 1926 in potem je tovarna zaposlovala okrog 250 delavcev. Kemična industrija se je razvila predvsem po prvi svetovni vojni. Umetna gnojila so izdelovali v Rušah in Hrastniku. Tovarne strojil so bile v Majšperku, Medvodah in v Sevnici. Industrija mila in pralnih sredstev se je razvila v Mariboru. V Kranju se je razvila tovarna gumijastih izdelkov. V Ljubljani sta bili pomembni Kemična tovarna in tovarna kleja. Omeniti velja še mestni plinarni v Ljubljani in Mariboru. V razvoju gradbene industrije so bile najpomembnejše opekarne, cementarne in apnenice. Moderna in velika cementarna je obratovala v Trbovljah. Apnenice industrijskega značaja so bile v Kresnicah, Zagorju, Trbovljah in v Celju. Keramična industrija je bila razvita v Petrovčah pri Celju in Bršljinu pri Novem mestu. Tovarne stekla so bile v Hrastniku, Rogaški Slatini in Zagorju. Veliko delavcev je bilo zaposlenih v kamnolomih, posebej velja omeniti granitolome na Pohorju. H gradbeni dejavnosti moramo prispevati tudi večja gradbena podjetja, kot so bila na primer Tonies, Dukič, Josip Dedek, Slograd in Stavbna družba v Ljubljani ter Splošna stavbna družba v Mariboru. Živilska industrija se je razvila predvsem v smeri končnih izdelkov. Mlinska industrija je nazadovala. S prehodnimi težavami se je borila tudi pivovarniška industrija, pivovarne so bile v Ljubljani, Mariboru in Laškem. Omeniti je treba še Kolinsko v Ljubljani, Oljarne v Kranju in Slovenski Bistrici ter luščilnico riža v Ljubljani. pokaže nekatere odklone. V letih gospodarske krize se je število zaposlenih žensk zelo povečale^ prav tako njihov delež v skupnem številu vseh zaposlenih. V prvih letih obstoja stare Jugoslavije so v Sloveniji predstavljale delavke približno četrtino vseh zaposlenih, v letih gospodarske krize pa 39%. Vseh gospodarskih panog brezposelnost med krizo ni enako prizadela. Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih v gradbeni, lesni in lesnopredelovalni industriji te.r v kovinski industriji, medtem ko je v rudarstvu zaposlenost padala že od leta 1924; v kemični, papirniški in prehrambeni industriji je bila brezposelnost nekoliko manjša, prav tako na železnicah, v trgovini, gostinstvu in storitvenih dejavnostih, število zaposlenih privatnih in javnih nameščencev pa je celo počasi naraščalo, tudi število zaposlenih v gospodinjstvu se med krizo ni zmanjšalo. Poseben primer pa je bila tekstilna industrija, kjer je tudi med krizo število zaposlenih hitro naraščalo (predvsem ženska delovna sila!). Zaposleno delavstvo pa so med krizo prizadela redukcije delovnega časa, ki so jih izvajala skoraj vsa podjetja. Med krizo in po njej se je delavstvo skoncentriralo okrog večjih gospodarskih središč: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj. Medtem ko je bilo pred krizo v teh središčih le okrog 57 % vseh zaposlenih, jih je bilo po njej 87,5%. Življenjski standard zaposlenih delavcev je v letih gospodarske krize padel in je bil najnižji leta 1933. Od 79.010 zaposlenih delavcev, ki so, bili leta 1934 zavarovani pri OUZD, jih 54,08 % s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati eksistenčnega minimuma za posameznika, 22,81 % si je s svojimi zaslužki lahko omogočalo zadovoljiv življenjski standard, če jim ni bilo treba vzdrževati družine. Eksistenčnega minimuma za štiričlansko delavsko družino pa delavci v Sloveniji s svojimi zaslužki niso mogli zadovoljivo pokrivati. Najvišje mezde je izplačevala grafična industrija, nato kemična in papirniška, najnižje pa gradbena, lesna in oblačilna. Najvišje mezde šobile okrog Lakota — (Maksim Sedej) Vpliv gospodarske krize na položaj delavstva v Sloveniji____________________ Po nastanku stare Jugoslavije je začelo število zaposlenih delavcev v Sloveniji zelo hitro naraščati v vseh gospodarskih panogah in je leta 1930 doseglo svoj vrh z okrog 132.000 zaposlenimi. Zaradi gospodarske krize je začelo število zaposlenih padati in je bilo najnižje leta 1933 z okrog 105.000 zaposlenimi delavci in šele konec leta 1937 je doseglo število iz časa pred kriz. Brezposelnost je bila velika in dolgotrajna. Podrobnejši študij posameznih gospodarskih panog in strukture zaposlenih nam večjih industrijskih središč (Tržič, Kranj, Maribor), najnižje pa v podeželskih občinah Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj. Število delavcev je bilo po posameznih industrijskih panogah naslednje. Najprej poglejmo število zaposlenih delavcev, ki so bili zavarovani pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, to so bili delavci, zaposleni v rudarstvu in metalurgiji. Večino v tej skupini (92—95 %) so predstavljali rudarji v premogovnikih. Ta panoga se najbolj razlikuje od splošne slike razvoja zaposlenosti v Sloveniji. Rudarstvo je po vojni hitro napredovalo in je doseglo svoj vrh že leta 1924 s 15.207 zaposlenimi delavci. Nato je število zaposlenih rudarjev ves čas padalo do leta 1937, ko jih je bilo samo še 7.070. (SE NADALJUJE) Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala : Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana._________________' nekoč... nas prvi maj . in zda: -s.A-fo Cj/^.'X\L-l A^4 J>^.L.G^^JlH ••• ik ^f^RL^ru^kui ^>/wo T=*\r^\i>E:‘ ^JEž/K/tEELf^lO 7=^X///W SSSr. 7>eT*K bJ&S>e£lA c//>/ ~~7 z J—f peiA' ^ksMŠL Tli N TO- 3»A^O OT>F=>Ež.— /V^ d itf08 ylZLL-^.T Ep. ^ /P^^LA TA, l/c^ O ~rtt 'Ci/c^OA-r/ / ^Aro /Vy>q 1^-Li.^rru 7žol~j ^>LATŽo -V^pui.,, C5 sfl 4 ~l~UJT>( UETTg^ KtA\ ^ / oBe^ aj/ ^LA\-&o ~V^£>U/