Pritožb* © r«kTizieijak k-metskJk ps*3dfolkov. Govor dr. Korošca v av?trijskem državnem zboru, dne 21. novembra. Sainoposebi je umevno, da zastopniki kronovin govore o razmerab v svojih deželah. Toda od ministra za prehra«© bi bili pričakovali, da bi aam bil ptjatml twli mmere v državi, da bi nam bil podal jasno sliko o ok«pmih razmerah, v ka terih sedaj živimo. Iz BJtgOTik U3t nismo slišali, da stojimo prti nesr«Č#, da bo že v bližajih meaecih glad trkal na naše duri. In vendar bi bilo mogoče mmtgim pritožbam odpomoči, ko bi bil povedai. kakšna je naša letošnja žetev. Uvoz iz Ramnnije končin ¦— Proč s prarirmi be- sedami i Toda gospod mimster za prehrano nam je povedal, da je uvoz iz Rumunije že končisn To je tudi rea. Dne 16. novembra. je zadnja ladja odpeljala iz Rumunije v Avstrijo del žetve. Iq vsled tega bi bili od nunisfra za prehrano pričakovali, da nam ne ko postregel s praznimi besedami in &¦¦¦¦ n-1 *>> vedno govoril: >Vsekakor^boinpotr aropak bilo bi i olj- Se, da bi nam bil j nil, da nas obvarujc ^cu la^nj ^i ua ijuuc>u ne postavlja aa mizo besedičenj, ampak jaSno in odločno pove: Položaj je resen, in sedaj je treba, da skupno iščeino d;ugih sredstev, da obvarojemo prebivdstvo pred najhujšim. •klasti naj dtstojio ptstojiaj« z ljudstvom. Vsled tega moram tudi izjaviti. dokler bomo vedeli, da nam je Ireba za soijudi žrtvovati, kar srao prideiali, da bomo to tudi slorili. In Ce da n«s nastopamo tukaj kot. govorniki, storimc to vsled tega, ker moramo zahtevati, da velja enaka pravica pri rekvizicijah. ker moramo zahtevati da se morajo oblasti ravnati po predpisih, in ker da- lje zahtevamo, da pri rekvizicijah oklasti postopajo z ljudstvom dostojno. (Zivahao odoliravanje in ploskanje). Gr«f Clary je zahteval vojaške rekvizicije. Rekel sem, da zahtevamo enako postopanje. Letos so b!le doloCene vtjaške rekvizicije na Češk«m, M»ravskem, v šltziji, Galiciji in Gemji Avstnji. fttajerska je bila prvotao izvzeJa, m tu je priitl uan»«»tmk grof C!ary im je pr»=il — res skrksa namestnik — naj se todi na Štaj«rskein nie TtjaSke rtkvizicije. Ker so liile druge dežele tiili v to •fcsoje»e, se ne bomo branili tega, ampak vfrašam, zakaj se vrše vojaSke rekvizicije le v »efcsterih d»*elah in ne povsod. Ministrstva pri svejjk pi»aBJkljivih statistikah ne rnorejo vedeti natamč»ih podatkov. Minisirslvo za prehrano še ni prižlo tako dal^; da fci liilo v teku dTeh lett odkar olisttji, zamoglo nfcpraviti seznam (statistiko) priielkov in porabe. še redno tavamo v temi in j«spod minister za prehrano izjavlja, >da bo vsekako vsem željam ustregel.« Toda preje bo vojske konec in prej nas bo lakota vzela, predno bo on s svojimi poizvedovanji gotov. (Odobravanje: >Res je!<) Napake pri rekviziciji krompirja. Najhujše prltožbe so z juga radi rekvizicije krcmpirja. Ta vidimo napake, ki jih je napravilo ministrstvo za prehraao, aii kaj je to ministrstvo opustilo. Ker ni statistike, zato so se tudi rekvidcije vršile na najneverjetnejše načine. VojsSki rekvizitorji pridejo v vas z listkom in pravijo: Toliko in toliko hektarjev krompirja si nasadil, pridelati si ga moral toliko in toliko meterskih stotov, vsled tega nam daš toliko in toliko. Če ti kaj ostane za tvojo družino. delavce, živino, seme, to nas rekvizitorje nič ne briga. G. ekscelenca je dejal: >Včeraj je bilo pri meni odpeslanstvo iz Štajerske.« Da bilo je, kajti z gospodom ministrom je treba »sebno govoriti, če faočemo, da kaj zaleže. Vlagali smo že interpelacije. A teh on ne bere. Ljudstvo mora v teh časih, ko je donna potreba vsakp moči, ko imajo ljodje toliko dela na polju, hoditi na Dunaj, da se gospod mi nister zbudi iz spanja, in mu dokaže, tam in tam se uam tako godi. Mi, ki tu zastopamo ljudstvo, smo vložili iaterpelacije, ampak interpelacij ekscelenca ne berejo. Rekvizicija sena brez glave. Kako brez glave je ministrstvo za prehrano postopalo s senom in slamo — in minister je za to odgovoren — naj dokažem s kratko opazko. Pri prvi rekvmciji je bilo predpisano, naj se letos vzame polovica lansko leto rekviriraaega blaga. Jeli to ključ, je-li to kako načelo, je li sploh kaj p*ameti v takih odredbeh, posebno letos, ko je sn ša, in ko ktnetje niso pridelali niti polovice lanske letiae. Toda seveda gospodje, ki niso nikdar videli seaa in slame, ki se sploh na kmetijstvo nič ne razamejo, ki pa irnajo opravljati ravno naj važnejše vladno uradniško opravilo v času vojske, ti gospodje izdajajo tako strašno pametne odredbe, da slednjič iz tega nič pametcega ne pride. Živinareja nazadsje. Vsled tega postopanja s krmili je živinoreja na Štajerskem grozno nazadovala. Leta 1910 smo imeli 836.000 svinj, letos le 650.000. Krave so nazadovale od 293.000 na 270.000 glav. Voli od 162.000 na 120.000, koaji od 62.000 na 42.000 glav. Posebno manjka konj in svinj, ker ravno to dvoje najbolj redi slovensko-štajerski kmet. Obleke in obnvala ni. V svojih interpalacijah smo opozarjali na pomanjkanje blaga za obleke. Kar se tiče našega prebivalstva, toži, da so vzeli vso volno. V naših gorah je doma lepa ovčjereja. Bilo bi razumljivo postiti pridelovalcu toliko volne, keliker je za s6 po trebuje. To seveda pa ne ugaja b«gati družbi (centrali), ki ima v Avstriji na skrbi volno, in minister, ki je usužnjen centralam, ki ne stori ničesar proti njim vklub opominom, tadi te stvari noče urediti. Pridelovalci imajo pravico, zahtevati, da dobč to, kar za svojo rabo p@treb«jejo ia zato zahtevamo, da se našim ovčjerejcem pusti pctrebna množina ovčje volne. Naši hribovci si iz ovčje volne sami deiajo obleko. Memm,- da bi vsled tega dandanes mnogo blaga po trgovinah ostalo na razpolago za druge sloje prebivalstva. Pri dobavi usnja je naše kmetsko prebivalstvo izpostarljeno šikanam. PrešiCe pri nas devljejo iz kože, kožo pa dajejo strojarju. Mislim, da bi morali to podpirati. Pri nas pa se to rrši nasprotno. Orof Clary samo obijubuje, stori pa nič. Na vse te zadeve, krivice in težave, ki jih mora prenašati spodnještajersko slovensko prebivalstvo, smo opozarjali svejega namestnika grofa Claryia v neštevilnih pismih, ustnih poročilih in tudi tu v interpelacijah. T*da tadi oa »izjavlja, da bo vsekakor vse storil, da odpomore.« To nam pripoveduje vedao, p©l»ži listek na stran in pri >vsekakor< ostane. Tako ostanejo iste nerodn©sti in nerednosti, in vsled tega smo tudi zadnjič prati temu poatopanju našega namestnika pri posvetovanju štajerskih poslancev odšli iz dvorane. Ne zahtevamo le, da se z vsemi enako postopa, zahtevamo marveč tudi, da se predpisi vestno izvršujejo. Zahtevamo pa tudi, da se s prebivalstvom pri rekvizicijah ne postopa surovo, marveč dostojno. (Odobravanje.) Kako se postopa. Le neka> sluCajev: V bre?iškem okraju imamo žitnega komisarja Janlscher-ja, ki je rekel žent Dimič iz Moiteca: »Če ne morete otrok prerediti, pa jih podavite* (ogorčeaje) To v6 g. namestnik. Sedaj v6 to tudi g. micister. Ampak surotosti se bodo vklub temu nadaljevale. (Dr. Benkovič: Mož je bil odlikovan) Da, mož je dobil :ivilni križec 3. razreJa za vojn.: zaslage! Še ea vzgled: V Mariboru morajo kmetje od dalefi voziti žito v Scherbaumov mlin. Žito prevzemlje neki G. Zgodilo pa se je, da je kmet ob 11. dopoldne pripeljal žito in gospoda G. ni bilo tam. Popoldne ob x/22 bi bil moral priti, pa se je malo zamudii. No, in potem je bilo zopet prepozm io G. ni imel časa prevzeti žita, in zato morajo kmetje cele ure daleč voziti žito tje. Pri naših glavarstvih so nastavljeni le tujci, ki po&topajo z našim ljudstvom surovo in brezab zirno, Cesar ne moremo veC dalje prenašati. Kiičemo takaj po pomoči, pa nam je ne daste. Daltsaciji preti lakota. — Za begnice. Dalmatinski tovariši so me še prosili, naj opezorim Njegovo ekscelenco, da je za Dalmacijo sedaj pripravljenega nekaj živeža na Reki; tam pa manjka Ijudi ia premoga za parnike, vsled česar blaga ni mogoče prepeljati in Daimacijo čaka v bližnjih dneh lak«ta. V imenu svojih goriških tovarišev naj oporarjam gospoda ministra m ga prožim, naj poskrbi za d©st«joo prebrano onim beguncem, ki se bodo sedaj vrnili domov. Kako je v Bosni. Prehajam na predmet, ki se ne tiče Štajerske in ne naših ožjih dežel. Dobi^amo pisma in brzojave iz Basne, kjer je prehrana še mnogo slabša fcakor v Avstriji, in sicer zato, ker tudi tam stoji na čelu vojaški gospad, ki se na gospodarstvo nič ne razume (medklici). V Bosni celo leto traja lakota letos 7 mesecev ni bilo kaplje dežja, nimajo ne sočivja, ne krempirja; prva žetev je bila silno slaba in tako stejita Bosna in Hercegovina že sedaj v lakoti. G. Sarkotič je bil sicer tukaj in }e opozarjal na to. Nima pa dovoj odločnosti, da bi ukrenil potrebne korake za hitro pomoč. Bojimo se, da se bo Bosni tako godilo, kakor lani ¦/ novopaza,rskem SaMuiku. Tam je laai — tudi tam stoje generali na čelu prehrane — 1600 ljudi-umrlo za lakoto (ogorCenje: čujte, čujte'). Sicer ne moremo natančno vedeti, pač pa žalibog m«ramo f sklepati, da letoa v Bosni ne bo umrio le 1S00 ljudi za lakoto, ampak jih bo umiralo na tiaoče ia tisače če deželi ne pride kmalu pomoč. Ia s temkančam. (Zivahno odobravanje. GovorniKu ce&tiiaj^.; ,^.^/^^ilŁlit,ik^^^