t.Mofiar
to* i
Lr.sk, "S'''"'; knjižni'*
"dr.France Sušnik
na K.r°."*

CELOVEC TOREK 6. MAREC 1990
Letnik XLV. Štev. 17(2592)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt.
Cena:7ši). din.10
P. b.b.
Te). 0660-140
Javno odkrivanje metod vohunjenja avstrijske državne policije je privedlo do prvih posledic. Po odredbi ministra za notranje zadeve Loschnaka ima vsak državljan možnost, da tele-fonično ali pismeno zahteva informacijo, če o njem pri državni policiji obstaja akt oz. zapisnik. Telefonska številka (po krajevni tarifi!) je 0660-140 ali 53126/3100. Po preverjanju podatkov bo zainteresirani državljan v naslednjih tednih informiran o obstoju takega akta. V primeru pritrdilnega odgovora je potrebno pismeno zaprositi za vpogled v akt.
Anketa inštituta IFES dokazuje absurdnost dejanja Mikiaua
\e!ik<)vcc:
75% vseh občanovje za dostop Stoveneev v , .novi dvor"
Prepoved nastopa slovenskih mladinskih zborov v „Neue Burg" v Velikovcu s strani župana Jakoba Mikiaua ni le žaljivo dejanje proti slovenski narodnostni skupnosti, temveč tudi povsem absurdno dejanje župana, katerega v tem podpira le še majhen del občanov Velikovca! Anketa, ki jo je izvedel po vsej Avstriji priznani inštitut IFES z Dunaja v začetku oktobra 1989 med prebivalci Velikovca, je namreč izkazala, da jih 75 odstotkov ne nasprotuje nastopanju Slovencev v velikovškem „Neue Burg". Konkreten rezultat povpraševanja: 51% se je izrecno izreklo za dostop Slovencev v velikovški „dvor", 24% se ni opredelilo oz. ni bilo proti, 25 odstotkov povprašanih pa je bilo za prepoved možnosti nastopanja Slovencev. Mestna svetnica za kulturo, socialistka Maria Zelloth bo že na prihodnji seji mestnega sveta v sredo, 6. marca ponovno predlagala, da se Slovencem omogoči nastopanje v dvoru.
Bo kongres ZAI razveljavljen?
Deželni kongres Zelene alternative za Koroško v nedeljo v prostorih delavske zbornice v Celovcu se je razvil v odprt spopad nasprotujočih si taborov	znotraj	slovenske
manjšine zaradi različnih koncepcij v manjšinskem vprašanju in	vloge	državnega
poslanca Smodeja in se končal s polomijo: pred volitvami kandidatk	oz. kandidatov za
koroški	osnovni	mandat
Zelene alternative pri držav-
nozborskih volitvah 1990 je več kot polovica delegatov iz protesta proti načinu nastopanja delegatov Koroške enotne liste (KEL) zapustila kongres. Preostali delegati - 128 od skupno 290 -, povečini iz vrst KEL, so potem za prvo kandidatko za državnozborske volitve s 100 glasovi izglasovali Ingrid Zablatnikovo iz Bilčov-sa, nekdanjo članico predsedstva KEL. Nestrpnost KEL-ovskega tabora proti drugače
mislečim ter nizka raven nekaterih razprav pa sta tudi povzročili, da so nekateri kandidati, npr. dr. Jože Messner, ter tudi nemško govoreči, med njimi tiskovni referent ZAL Hubert Budai, umaknili kandidaturo. Poslovodja Zelenih na zvezni ravni Voggenhuber je kongres ocenil kot „ža!ostno dogajanje" in napovedal, da bo treba premisliti, ali je sploh še smiselno ohraniti zavezništvo med ZAL in KEL.

*****
f' {sk-aLf*

**<'t*i
-*<*<< *+'**)*: ' *M<t
Vestnikov večer v Biicovsu
/etiko zanimanje, številna dežba ter živahna, toda arna diskusija na Vestni-/em večeru v petek v itilni Ogris v Bilčovsu, ki je združen tudi s krajevnim tanom ZSO. Glavni ured-
nik Ivan Lukan je bralcem predstavil koncepcijo in predvidene novosti uredništva, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser pa je navzočim posredoval stališča Zveze slovenskih organizacij
na Koroškem do perečih vprašanj znotraj narodnostne skupnosti ter do Haiderjeve deželne politike. Več o vsebini Vestnikovega večera in krajevnega sestanka ZSO preberite v prihodnji številki.
GroBmann odstopu Hud konflikt v SPO
Znotraj socialistične stranke je prišlo do hudega konflikta. Krizo je povzročil odstop deželnega tajnika dr. Franza GroBmanna, ki je bil zaradi svojega odprtega in reformističnega stila vse bolj pod pritiskom vladajočih struktur v stranki.
GroBmann je predvsem ostro kritiziral predsednika koroške SPO dr. Amhrozyja ter člana predsedstva Maxa Rauscherja, češ da nista pripravljena odstopiti od svojih avtoritarnih stališč. GroBmann je na tiskovni konferenci napovedal, da se bo - v kolikor bo SPO §e nadalje izgubljala volilce - potegoval za funkcijo predsednika stranke.
Dr. Ambrozy je na GroB-mannov odstop - ta ga prej ni
obvestil, ampak mu je svojo odločitev posredoval preko medijev - dejal, da je osebno zelo razočaran. Zavrnil je vse trditve, da je stranka na GroBmanna izvajala pritisk zaradi njegovega nastopanja v pododboru za razjasnitev dogodkov v „škandalu Magdalen", kot neresnične. Po Amhrozyjevem mnenju je GroBmann odstopil, ker je stranka v krizi in sedaj ni pripravljen nositi odgovornosti za položaj. Izreden kongres stranke je Ambrozy odklonil z utemeljitvijo, da je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen za predsednika z nad 97 odstotki glasov.
P.S.: Včeraj je odstopil tudi tiskovni referent SPO Dr. Gerhard Seifried.
aa<c
„Neobvezne vaje iz siovenšdne" !e izven avtohtonega ozemija!
Podpredsednik ZSO Franc Kukoviča in tajnik dr. Marjan Sturm v pismu zvezni ministrici za pouk dr. Hildi Hawli-ček v imenu Zveze slovenskih organizacij zahtevata, da ministrstvo točko „slovenščina kot neobvezne vaje" ne vključi v novelo manjšinskega šolskega zakona, ki ga bo razposlalo v presojo.
Razlog za omenjeno pismo Zveze slovenskih organizacij je upravičen predvsem zato, ker so mediji in tudi ministrica Hawličkova ter koroški politiki in uradniki, ki so se 16. februarja udeležili strankarskega vrha na Dunaju, v javnosti ustvarili vtis, kot da bi Slovenci oz. ZSO soglašala z uvedbo neobveznih vaj iz slovenščine na ljudskih šolah znotraj veljavnostnega območja manjšinskega šolske-
ga zakona.
Kukoviča in Sturm v pismu poudarjata, da ZSO s tem nikoli ni soglašala: .,Bojimo se namreč, da bi taka možnost še dodatno razdelila skupine tistih otrok, ki obiskujejo katerokoli obliko pouka slovenščine, hkrati pa bi se število prijav k dvojezičnemu pouku znižalo."
Predstavnika ZSO v pismu nadalje navajata, da bi ZSO pozdravila uvedbo neobveznih vaj slovenščine izven avtohtonega naselitvenega področja slovenske narodne skupnosti: „To mnenje smo zastopali tudi že pri pogajanjih v komisiji za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem, kije bila ustanovljena v okviru zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport."
VeMkovški župan MiMau v ognju kritike in ovadbe
Velikovški župan Jakob Miklau, ki je slovenskim zborom prepovedal nastop v velikovški „Neue Burg", je v koroški in avstrijski javnosti s svojim žaljivim odnosom do slovenske narodnostne skupnosti zbudil odločen odpor in oster protest.
Ne le, da se je večina občanov Velikovca (glej stran 1) izrekla proti postopanju Miklaua, sedaj se vrstijo tudi protestni odstopi aktivnih kulturnih delavcev ter protesti raznih organizacij, ki se zavzemajo za mirno sožitje in proti izločevanju Slovencev na Koroškem.
Za demonstrativni protestni akt se je odločil koordinator biroja za obnovo mestnih in krajevnih struktur v mestni občini Velikovec mag. Karl Vouk. V odprtem pismu županu Miklauu (glej tudi stran 4) je sporočil, da odstopa od te funkcije, ker ne more aktivno delovati v „vz-dušju, ki nosi pečat nestrpnosti." Vouk v odprtem pismu posebno poudarja, da je smoter obnove mestnih struktur, da Velikovec spet postane privlačno mesto, kar vključuje tudi srečanja med narodi oz. med večino in manjšino.
„Sredstva za dosego večje prijaznosti mesta Velikovec so tako politični, gospodarski, kulturni ter gradbeni ukrepi, nedvoumno pa je, da obstaja določena povezava med kulturo in politiko ter gospodarsko situacijo mesta Velikovec. Odločitve, kot npr. prepoved nastopa slo-
venskih zborov v Neue Burg, zagotovo niso prispevek k odstranjevanju pregrad", poudarja mag. Karl Vouk v pismu Miklauu. „V času, ko se drugod zidovi rušijo, pa se Vi umikate za zidove gradu", je rečeno na koncu pisma.
Poleg protestnih izjav raznih slovenskih organizacij in osebnosti je odvetnik dr. Matevž Grilc sporočil, da je zaradi prepovedi nastopa slovenskih otroških zborov proti velikovškemu	županu
Miklauu vložil ovadbo. Ustavni zakon namreč prepoveduje dejanja, ki iz javnih prostorov izključujejo osebe zaradi rasne, nacionalne ali etnične pripadnosti oz. verskega prepričanja." Za tako dejanje predvideva zakon kazen v višini do 30.000 avstrijskih šilingov.
LL.
Veliko všk/ župan Mlk/au
t)retek/i teden je končno Jt izšlo že Jo/go napovedano poroči/o De/ovne skupnosti /1/p e-Jadra n o rnanjsJna/; tega prostora.
Namen tega prispevka n:', da bi zavzel podrobno stališče do obsežnega deia, marveč da bi predstavi/ -go// sp/osen pog/ed iz vidika De/ovne skupnosti manjšin sosednih deže/, ki v bistvu povezuje vse manjšine, ki jih obravnava omenjeno poroči/o. To pa je rezu/tat več/etnega de/a posebne de/ovne skupine, ki je bi/a ustanov/jena dne 23. //. /934 v okviru komisije
Koordinator DS manjšin sosednji/! deže/ dr. Franci Zvvifter.
skih dosežkov". Predsednik Jzvršnega sveta skupščine SP .S/oveni/e Dušan .Šinigoj zatorej pravi/no poudarja; „A/enim, da moramo vsem manjšinam, na katere se ta poroči/a nanašajo, omogočiti, da izrazi/o občutke, že/je in pred/oge, tako v neposrednem stiku in sode-/ovanju z D.S zUpe-Jadran kot na znanstvenih srečanjih o po/ožaju manjšin".
De/ovna skupnost manjšin sosednih deže/ to pobudo pozdrav/ja in bo resno nada/jeva/a s svojim prizadevanjem, da bo pris/o do p/odnega sode/ovanja z
Manjšine v aipsko-jadranskem prostoru
za ku/turo DS zl/pe-Jadran. Tej de/ovni skupini je, z izjemo kratke dobe na začetku, ves čas predsedc-va/a Koroška, konkretno ravnate//' deže/nih uradov, dvorni svetnik dr. Pa/j Unkart, ki ima brez dvoma posebne zas/uge za pripravo tega poroči/a, zaradi česar ga je očitno tudi predstavi/.
D.S manjšin sosednih deže/ to obsežno de/o pozdrav/ja, ker so v njem prvič predstavljeni uradni popisi po/ožaja posameznih manjšin in se v njem izraža uradno g/edanje č/a-nic D.S /1/p e-Jadra;; na to z dneva v dan vse bo/j perečo prob/ematiko, in to po enotnih kriterijih, ki temeljijo na ..vprašalniku Evropskega sveta o regiona/nih in manjšinskih jezikih" iz novembra /eta / 933.
Pri tem je potrebno posebej poudariti, da gre v tem de/u za „poroči/a o manjšinah" in njihovi situaciji in ne za „poroči/a manjšin" o svoji situaciji. Po pomeni, da so v tem primeru manjšine ža/ še vedno obravnavane bo/j o/i manj kot „objekt" in ne v smis/n sodobnega g/edanja kot
„subjekt", kot žive enakopravne strukture družbe, v kateri živijo. Po ve/ja k/jub temu, da je iz uvodnih besed predstavnikov č/onic D3 zl/pe-Jadran, ki podajajo poroči/a, kakor tudi iz poroči/ samih de/oma razvidno, da so bi/e manjšine ponekod ce/o povab/jene k sode/ovanju in se je njihovo mnenje baje tudi upošfeva/o (Koroška, 3/ovenija, J/r-vatska), ker pri dokončni jormu/actji nikjer niso bi/e ude/ežene in poroči/ pred njihovo uradno predstavitvijo tudi niso preje/e na vpog/ed. Vsekakor čuden postopek, če naj danes ve/ja sp/ošno priznano nače/o, da ,,/e manjšine same najboljše poznajo svojo situacijo".
K/jub tem hudim pomanjkljivostim pa je de/o izrednega pomena, ker tako po mnenju uradnih predstavnikov kot tudi dejanskih avtorjev ne predstav/ja „or-ganske študije, marveč se omejuje na strnjene odgovore na osnovi vpraša/ni-ka", da je torej /e ..začetek skupnih obravnavanj manjšinske tematike" in ..začetek skupnih naporov, da se po/ožaj manjšin dvigne na raven sp/ošnih civi/izacij-
D3 /Mpe-Jadraa, nada/je da iz vidika manjšin čimprej zavzame stvarno, kritično sta/išče do poroči/ kakor tudi na predvideni konje-renci manjšin v Penetkah, za katero je svoj interes za sode/ovanje najavi/a že na svojem zadnjem srečanju v 3opronu-Odenburgu. Na osnovi teh poroči/ in sta/išč do njih bo končno izde/a/a /istino minima/nega standarda pravic narodnih skupnosti in jo pred/oži/a v razpravo in sklepanje na prihodnjem KV. 3rečanju manjšin sosednih deže/ v Osijeku od /9. do 2/. oktobra /990.
3pričo demokratičnega preporoda na Vzhodu in vse večjega pomena manjšin v tem pestrem mu/tietničnem in mu/tiku/turnem prostoru je izde/ava sodobnega mode/a perspektivnega manjšinskega varstva in pospeševanja resničen izziv, ki se mu manjšinska organizacija, zavedajoč se zgodovinske odgovornosti za nada/jnji obstoj in razvoj narodnih skupnosti tega prostora, ne more in ne sme ogniti. Letošnje KV. 3reča-nje manjšin sosednih deže/ v Osi/eku bo brez dvoma zgodovinskega pomena/
vetovna po/itika se ta čas vrti okrog Nemčije oz. b/ižajoče se združitve Zvezne repub/ike in Nemške demokratične repub/ike. Na najvišji ravni se srečujejo vodite/ji ve/ikih si/ in skušajo skicirati bodočo arhitekturo Evrope in razmerja si/, v obeh Nemčijah se stopnjuje združeva/na evjorija, sosednje države pa s skepso, de/oma z odkrito izraženimi pridržki opazujejo
razvoj, ki ga očitno ni več mogoče zaustaviti.
De/itev Nemčije po //. svetovni vojni je bi/a utemeljena izključno iz varnostnih raz/ogov na osnovi interesnih sjer, ki so se razvile med zapadnim in vzhodnim b/okom pod vodstvom supersi/ ZDzf in 3ovjetske zveze. Nacionalno je de/itev vedno osta/a umetna tvorba. 3e/c politična pomlad, ki jo je
%?h!ELL4NDJM
omogoči/ A/ihai/ Gorbačov, je privedla do situacije, pred katero smo danes.
Da se hočejo Nemci združiti v enotno državo, je torej razumljivo. Poda pridržki Poljske zaradi meje, pa tudi svari/a /laghje in Francije pred prehitro združitvijo brez zagotovi/ in pogojev so tudi razumljiva. Četudi večina danes živečih Nemcev ni odgovorna za zločine nacistov in čeprav se je ZEN
razvila v stabilno zapadno demokracijo, iz zgodovinskega spomina ni mogoče izbrisati dejstva, da je bi/a Nemčija že dvakrat odgovorna za izbruh svetovnih vojn, predvsem pa za nacistično barbarstvo.
Padi če izhajamo iz optimizma, da se na osnovi tragičnega zgodovinskega nauka Nemčija ne bo več poda/a na podoben razvoj kot pred petdesetimi /eti, bo še mogočnejša združena Nemčtja pomeni/a ve/ik izziv za ravnotežje si/ v Evropi (ne /e v vojaškem, temveč tudi v gospodarskem, socialnem in kulturnem smislu j. Pri tem pa se zdi, da bi bi/o za varnost ce/o boljše (čeprav to zveni paradoksno), če ta mogočna država ne postane nevtralna in manj preračunljiva, temveč da je integrirana v nek vojaški pakt, s tem pa v določeni meri pod kontrolo. Verjetno se bo s ten! prej o/i s/ej spoprijazni/a tudi 3ovjetska zveza.
STRAH PBEDNEMČFJO?
SLOVENSKI VESTNIK________________
Po	.s preJ^eJn/Aow Dewo.^o - zJ^Mzenc
opoz J7y'e Moveni/e Jr. Vozkom Pačn/Jorn, v JttnHinp ifevJ/J o Jyav//a razgovor .y preJ.sfaun//cow Z.5M.5 - JAe-ra/ne .stran Je, Jr. Mavo/em Ž:žA:ow. Z.SM.S /e po/gg Demosa a a en/ /a Z/CS - ^franAe JentoAra/Zčne prenove ter .Socfa/Mačae zveze Movent/e aa Jrttgt' .stran/ na/po-tnent/tne/i/ po//Jčn/ /aA/or pr/ par/aa;ga/ara;7? vo/t7vaA ter vo/ttvaA za preJ.seJ.stvo Moven//e apr Ja /eto.s. Dr. ,S7a-voy' Ž/žeA /e Aan J/Jat ZSM.S za preJse&^o repaJ//Ae Movenpe, razgovor pa ye voJt/ g/avn/ areJn/A .SV /van LnAan.
„Še prekleto se bodo borili za našo podporo..."
Gospod dr. ŽižeA, Aa/ je ZSMS, Aa/ Aoče /n v čem se vaša s/ranAa, A/ jo seda/ ime-no/e/e iadi //bera/o o sJranAo, raz/iAu/e od drugiA siranA v Moveni/i?
Če hočem odgovoriti na vaše vprašanje, moram uporabiti ceio vrsto paradoksov. Najbrž ste že opažih, da se pozitivni programi skoraj vseh strank, če jih primerjamo, izredno maio razlikujejo. Vsi vsebujejo osrednja gesia kot na primer „Takoj v Evropo", „Demokracija", „Tr-žnost" itn. Vseeno pa misiim, da je med njimi mogoče potegniti neke ločnice.
Če začnemo z blokom socialistov in komunistov, kateremu mi pravimo, „SSS", stranka socialističnega samoupravljanja, ki predstavlja oblast, mislimo, da ta blok, ob vsem tem, kar je resnega storil za suverenost Slovenije v razmerju do Jugoslavije, za demokracijo v Sloveniji itd., svoje pozicije še vedno ni dokončno razčistil. Paradoks je namreč v tem, da njegovi predstavniki sicer nastopajo odprto, odkrito in demokratično, hkrati pa ne kažejo dovolj odločnosti, ko je treba v detajlih pretrgati vezi z državnim aparatom.
Recimo, kaj nam pomagajo deklaracije o večstrankarstvu, če pa imamo tisočere sicer drobnih ovir, ki otežujejo kandidaturo, če nič drugega, že samo strukturo treh domov skupščine, Strategija, ki tiči za tem, je jasna: preprečiti oblikovanje povsem razvidnega političnega prostora v Sloveniji, da bi bilo jasno, ta stranka je toliko močna, druga toliko, eno podpira toliko ljudi, drugo toliko. Pri tem SSS še vedno ne igra čiste igre.
Zato je naš glavni cilj, razgraditi ta državni aparat, ki pri nas še naprej mirno deluje. To pa ni značilno le za Jugoslavijo, temveč tudi za vso vzhodno Evropo: tako so ameriški novinarji pred kratkim odkrili, da je bil Vaclav Havel podrobno opazovan še mesec dni po izvolitvi za predsednika Češkoslovaške. Skratka, človek misli, da ježe v svobodi, naenkrat pa s pre-senečenjčm opazi, da še vsi
aparati mirno delujejo dalje.
Šele ko bo rdeča zvezda izginila z državne zastave, ne le kot kozmetična redakcija, kar bo pomenilo razgradnjo aparata, se pravi vzpostavitev neke oblasti, ki ni liberalna le v pomenu dobrohotnosti, da dopušča, ampak se zavestno omeji in postavi toliko ovir, da - tudi če bi hotela - ne more več postopati totalitarno, takrat bomo verjeli, da se je vse to spremenilo. Naš ključni cilj pri volitvah je torej, da zlomimo absolutno večino „SSS" in jo prisilimo v resno koalicijo.
/n Aa/je z Demosom?
Kar pa se tiče Demosa, je treba reči, da obstaja cel niz dejavnikov, ki so nas motili oz. ki so nam preprečili, da bi se mu priključili. Pri tem hočem poudariti, da kot za partijo ne trdimo, da je še vedno stalinska, tako tudi ne za Demos, da je neka grozna avtoritarna desnica. Demos oz. njegove elemente smatramo za povsem normalne konstitutivne dele političnega prostora.
Problem je samo v naslednjem: obstaja neka osnovna distinkcija, rekel bi celo v samem najosnovnejšem svetovnem nazoru. Recimo, ob Majniški deklaraciji: Demos izhaja iz njene afirmacije narodne samobitnosti, vse ostalo - tudi demokracijo -jemlje kot sredstvo, pot, ali način za to afirmacijo. Za nas pa je izhodišče posameznik, kar pomeni, daje narod skupnost posameznikov, ki se nacionalno identificirajo in imajo pri tem popolno svobodo.
Pri tem bi posebej opozoril na religiozni aspekt, ker se na Demos ponavadi navezuje krščanski aspekt. Morda je res krščanski, toda rekel bi tudi, da je to določen tip katolicizma, ki se je tudi že v slovenski zgodovini navezoval na to narodnoobrambno pozicijo.
Nam pa je izjemno blizu neka bolj individualna protestantska pozicija. Tako mi liberalizem gledamo kot pozicijo - v zadnji instanci vsak „Sam z bogom". To različno izhodišče je opaziti konkretno pri prebivalstveni politiki, ki za nas preveč
direktno posega v zasebno sfero in je zato nesprejemljiva.
KaAšen je vaš odnos do narodnosfn/A in drngiA manjšin ?
Eno od področij, kjer se mi najbrž tudi razlikujemo od drugih strank, je razmerje do manjšin. Naše temeljno izhodišče je, da smo končno na nek način vsi v položaju manjšin. Na vprašanje o odnosu do Slovencev severno od Karavank bi odgovoril, da tega vprašanja ne zastavljamo v smislu pozivanja na neko dobrodušnost, toleranco večine. Ključ odnosa ni v tem, da mora nek veliki matični narod materinsko poskrbeti za svoje skromne otroke onstran meje. V nekem smislu smo vsi na istem. Mi smo za skupnost Slovencev, toda ne za nek veledržavni organizem, ker mislimo, da obdobje teh nacionalnih držav spada v 19. stoletje.
Kaj ZSMS pričakuje ud vo/iiev? Če sem vas prav razume/, ZSMS /e voAfve smatra za prvo etapo v procesu de m o A ra t/za ci/e m strankarskega pArra/izma oz. parlamentarizma v Sto veni//.
Če bo na teh volitvah res zmagala demokracija, jih bo treba - in pri tem se strinjam s predsednikom Demosa dr. Pučnikom - čez leto, dve ponoviti. Demos, ZSMS in tudi marsikateri iskreno demokratično razpoloženi v samem oblastnem bloku se bomo takoj ujeli v skupni zahtevi, tako po spremembi državnega aparata kot tudi po spremembi samega načina volitev in uvedbi normalnega, proporcionalnega volilnega sistema. Pri tem bi še poudaril, da naš cilj nista dva velika bloka, temveč množica malih strank, katerim v volilnem boju ni treba prikrivati svojih pravih kart.
Mislim torej, da je v primeru zmage demokracije na volitvah mogoče doseči sporazum z večino političnih dejavnikov o takojšnji spremembi volilnega sistema. Menim namreč, da politični zemljevid, ki bo nastal sedaj, ne bo jasen. Če vzamem izjavo predsednika Demosa Pučnika, da računa s 45 do 65
odstotkov glasov, to pri sedanji godlji še nikakor ne pomeni tudi 45 do 65 odstotkov poslancev v zborih skupščine, ker je oblastnemu bloku uspelo preprečiti, da bi bila tudi pri kandidatih za zbor združenega dela in zbor občin označena strankarska pripadnost. Pa tudi volilni sistem je še vse preveč zapleten in nejasen. Skratka menim, da bomo šele po ponovnih volitvah dobili skupščino, ki bo v polni, meri legitimna.
Kar se tiče volilnih procentov, smo se na ZSMS odločili, da ne bomo delali nobenih vnaprejšnih računov. Naše stališče je, kar bo, bo. Mislimo, da bo rezultat boljši, kot če bi na neke zahodne, sodobne marketinške načine merili učinke naših izjav.
Da pa le dam nekakšno napoved: o procentih bi težko govoril, mislim pa, da noben od ostalih dveh blokov ne bo dosegel absolutne večine in da se bo, kdorkoli bo hotel vladati - kako bi rekel - še prekleto boril za našo podporo. Že zdaj se z nekoliko sadizma veselimo, kako bodo morali obupano preklicevati izjave:	eni, da smo nek
pomladek „SSS", Demos pa, da smo podaljšana partija itd. Bomo videli, kaj bodo govorili, ko nas bodo potrebovali.
ZSMS je tudi na predvo-iiini Aonvenci/i v Cankarjevem domu napravi/a vtis, da je siranAa miadine. KaAo Aoste rragovoriA tudi voiiice drngiA starnstniA sA npin ?
Oblastni blok „SSS" in tudi Demos pravita, daje ZSMS v obdobju uvajanja demokracije odigrala izredno pozitivno vlogo, ker je bila potrebna mladostna zagnanost. Zdaj, pravijo, ko pa gre zares, za oblast, pa je čas, da se umaknete.
Naš odgovor na taka stališča je: če vladavina mladine pomeni vladavino nekih zanesenjaških eksperimentatorjev, ki ne znajo zrelo razmišljati, potem je bila pri nas 45 let na oblasti mladina. Mislim pa, da so tisti, ki so po letih mladi, po duhovni drži in po zrelosti še najmanj mladinci. Pri tem sem prepričan, da ljudje v Sloveniji to vedo.
Po drugi strani pa imamo med kandidati vrsto strokov-
dr. Slavoj Žižek,
rojen leta 1949 v Ljubljani. Doktoriral je iz filozofije na univerzi v Ljubljani in iz psihoanalitične teorije na univerzi Pariz - Vlil. Je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področjih filozofije, teorije politike in filmske teorije. Samostojne knjige je objavil v Franciji, Veliki Britaniji, ZDA in Braziliji. Kot predavatelj je gostoval po vsej Zahodni Evropi in v ZDA. S svojim nenehnim političnim angažiranjem - predvsem z delom v Odboru za varstvo človekovih pravic in prispeval k širjenju pluralistične demokratične kulture v Sloveniji. Politične akcije je osmišljal s poglobljenim teoretičnim razmislekom, ki je zlom realnega socializma v Jugoslaviji postavil v kontekst svetovnih demokratičnih procesov.
njakov srednjih, celo starejših let, kar pa ni v nasprotju s tem, kar sem prej povedal. Mislim tudi, da ne bomo bistveno najmlajši in da ta relativna mladost ne bo ovira, temveč prednost.
Na KorošAem je trenutno zeio aAtnaina disAusi/a o jedrsAi eieAirarni v KršAem. KaAšno je stališče ZSMS do Aoriščenja jedrsAe energi/e?
Imamo enako stališče kot Zeleni Slovenije. Mi kot liberalna stranka smo absolutno, stoprocentno zeleni. Naše stališče je isto, to se pravi, zapreti elektrarno; - toda ob pričakovanju nekakšne pomoči Avstrije in Italije npr. z znižanimi cenami elektrike.
Treba pa je reči, da morate tudi v Avstriji ra,zumeti, da je Slovenija v enakem položaju kot npr. Češkoslovaška. Kolikor vem, je bila ta država po katastrofi v Černobilu pred strahotno dilemo, kaj storiti? Kalkulirali so takole: jedrska energija je določeno tveganje, kuriti rjav premog, pa je zavestno uničevanje, smrt. Zato so se - četudi v obupu - odločili za nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije-
Mi v Sloveniji smo v podobnem položaju, zato smo za to varianto zaprtja, in to čimprej. Hitrost pa je odvisna od resne materialne pomoči naših sosedov.
57* zadnje vprašanje. Se ZSMS zavzema za odcepitev S/oveni/e od Jngnsiavi/e?
Naše stališče se ujema s stališčem Demosa kot tudi oblastnega bloka: smo za konfederacijo. Smo pa za to, da se postavi neka železna lista minimalnih pogojev, ki naj bo vsem jasna, kar pomeni suverenost Slovenije itd. Če to ni dosegljivo, potem smo za odcepitev. Vsi resni - tako v Demosu kot v oblastnem bloku - pa se zavedamo, da razcepiti državo ni kar tako. Mi vlagamo upanje v nekaj drugega: ZSMS ima od vseh strank v Sloveniji najbolj razdelane vezi z demokratičnimi silami v ostalih delih Jugoslavije, s tistimi, ki so možni partner. Rekel bi: če bo Jugoslavija preživela, bo natanko skozi tisti nivo stikov, ki jih sedaj goji ZSMS s podobnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji.
SLOVENSKI
HEUTE
DieSeite
fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTMK
LandeskongreB der Grunen: Ek!at
Mit einem Eklat endete die am Sonntag in der Arbeiter-kammer in Klagenfurt/Celo-vec abgehaltene Landesver-sammiung der Grunen Alternative Karnten. Nach tief-greifenden Auseinanderset-zungen liber die Minderhei-tenpolitik sowie die Rolle des Griin-Abgeordneten Karel Smolle zwischen Angehori-gen der slowenischen Volks-gruppe, die die Versammlung majorisierten, kam es vor der Wahl der Grundmandatenli-ste fur die Nationalratswahl 1990 zum Exodus von tiber der Halfte der rund 290 Dele-gierten. Der verbleibende Rest, in der Mehrheit KEL-Funktionore bzw. -Anhan-ger, wahlten dann das ehe-malige KEL-Vorstandsmit-glied Ingrid Zablatnik zur Spitzenkandidatin. Eine Rei-
he von Kandidaten, darunter drei Frauen, der Klagenfur-ter Arzt Dr. Jože Messner und andere, hatten kurzfri-stig ihre Kandidatur ange-sichts der Ereignisse auf die-sem Kongress zuruckgezo-gen.
Bundesgeschaftsfiihrer Voggenhuber sprach von ei-ner „traurigen Veranstal-tung" die nicht ohne Konse-quenzen bleiben konne." Das Bundnis GAL - KEL konne seitens der Grunen in dieser Form jedenfalls nicht mehr aufrecht erhalten werden, be-tonte Voggenhuber. Der Bundesgeschaftsfiihrer licB weiters anklingen, daB in Wien auch gepriift werde, ob dieser LandeskongreB tiber-haupt anerkannt werden konne.
Auftrittsverbot fur S!owenen fFES-Umfrage zeigt Absurditat des Verhaitens von Miklau auf
eine erst vor ftinf Monaten in Volkermarkt durchgefuhr-te reprasentative Umfrage des IFES-Institutes hat die Absurditat der Miklau-Ent-scheidung, slowenische Ju-gendchore in der Neuen Burg in der „Europastadt" Volkermarkt nicht auftreten zu las-sen, schonungslos offenge-legt. Auf die Frage, ob Slo-wenen Zutritt in die Neue Burg (aus der sie seit Jahr-zehnten ausgesperrt sind -Anm. d. Red.) haben sollten, antworteten 51 Prozent mit einem klaren Ja, 24 Prozent waren unentschlossen, je-doch nicht dagegen, lediglich
die restlichen 25 Prozent sprachen sich ftir eine Aus-sperrung der Slowenen aus.
Kulturstadtratin Maria Zellot wird den Punkt „Auf-tritt slowenischer Jugendcho-re in der Neuen Burg" in der nachsten Sitzung des Stadtra-tes am 6. Marž neuerlich zur Sprache bringen und den An-trag auf Genehmigung der Veranstaltung stellen.
Aus Protest gegen die Biir-germeister-Entscheidung hat der Koordinator ftir Stadter-neuerung in Volkermarkt, Mag. Karl Vouk, seine Funk-tion zur Verftigung gestellt (siehe Leserbrief).
„S)owenisch ats unverbindtiche Ubung nicht in das Begutachtungsverfahren!"
In einem Schreiben an Un-terrichtsministerin Dr. Hilde Haw!icek richten Obmann-stellvertreter Franc Kukoviča und Sekretar Dr. Marjan Sturm vom Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem an das Unterrichtsministerium das dringliche Ersuchen, den Punkt „Slowenisch ats unver-bindliche Ubung" nicht ms Begutachtungsverfahren zur Novelle, mit der das neue Minderhcitenschulgesetz fiir Karnten geandert werden soli, einzuschlieBen.
Das Schreiben des Zentral-verbandes war notwendig ge-worden, weil in der Offent-lichkeit durch die Medicn und auch durch Aussagen von Frau Minister Hawlicek sowie Karntner Politikern und Beamten, die am Partei-cngipfelam 16. Februar in Wien teilgenommen hatten, der Eindruck erweckt wor-den war, die Slowenen bzw. der Zentralverband sloweni-scher Organisationen habe
der Einfuhrung eines sotchen Lehrangebotes in den Volks-schulen des territorialen Gel-tungsbereiches des Minder-heitenschulgesetzes fiir Karnten zugestimmt.
Tatsache sei jedoch, daB seitens des Zentralverbandes diesbeztiglich zu keinem Zeitpunkt eine Zustimmung erfolgte, betonen Kukoviča und Sturm in dem Schreiben an Frau Minister Hawlicek. „Wir befiirchten namlich, daB ein solehes Angebot die Gruppe jener Schuler, die in ifgend einer Form Slowe-nischunterricht gcnieBen, sich weiter aufspiittern, und sich die Zahl der Anmeldun-gen zum zweisprachigen Ele-mentarunterricht damit ver-ringern wiirde. Eine wohl-wol!ende Haltung nehmen wir jedoch gegentiber einer etwaigen Einfuhrung einer unverhindlichen Ubung Slo-wenisch auBerhalb des au-tochthonen Siedlungsgebiets unserer Volksgruppe ein" heiBt es in dem Schreiben des Zentralverbandes.
A/eks Lufnik (/evo) /n Hanze) /šrasn/k že š//r/ deset/et/a pojeta v MoPZ „ Fo/fe/ Hartman", Han-ze/ pa je b/7 tod/ odborn/k /n eno mandatno dobo ce/o predsedn/k SPD „Ed/nost" v P/zberku
Štiri desettetja za našo narodno pesem
Mo vensko prosvetno r/cašfvo ..Ed/no.st" v P/tberkn bo pr/bodnjo soboto prazno va/o <S'd-/ctn/co obstoja. G/avn/ steber jab/tejnega drasfva predsfav/ja Mošk/ zbor ..Fobej Ftartman", k/ v okvira drastva de/aje že več kot petdeset /et. Zato je tadi povsem naravno, da bo drastvo svoj jabt-/ej obe/eždo s pevskim koncertom, na katerem bodo sodeZovab se Smrtnikovi /ant/e in moški pevski zbor ,,Ures" s sosednjih Preva/j. Med pevci p/iberskega zbora sta tadi ž/anzej Krasnik in A/eks Latnik. Oba pojeta v zbora že štirideset /et. Draštveni jabi/ej pa je prava pri/ož-nost, da ta dva pevca predstavimo našim bra/cem. Z njima se je pogovarja/ naš arednik Andrej /šokot.
Pogovarjali smo se v kletnem prostoru pliberške posojilnice, kjer ima MoPZ „Fol-tej Hartman" svoje pevske vaje, sicer pa služi tudi drugim manjšim prireditvam, predavanjem ali sejam. Na eni steni so nameščeni portreti zaslužnih mož pliberške posojilnice, na drugih pa je pevski zbor „Foltej Hartman" razstavil odlikovanja, priznanja in spominska darila s številnih pevskih nastopov, z raznih pevskih srečanj in koncertnih turnej. Toliko jih je, da na stenah skoraj ni več prostora.
Razstavljeni material pa nam je bil tudi najboljša opora pri obujanju spominov, ki sta si jih Hanzej Krasnik in Aleks Lutnik nabrala v teh štiridesetih letih, ko sta v zboru pela in še pojeta drugi bas. Ko sta se vključila v zbor, sta bila oba še mlada. Hanzej je dejal, daje bilo to že 1949. leta, Aleks pa se je pridružil leto pozneje. Že prej sta pela v cerkvenih pevskih zborih; Hanzej v pliberškem, tedaj ga je vodil župnik Silvo Mihelič, v Žvabeku, kjer je pel Aleks, pa župnik Tomaž Holntar. Ljubezen do petja, zlasti do slovenske narodne pesmi, jima je bila poleg kmečkega poklica odraz zvestobe do svojega naroda, pomeni pa jima tudi napajanje s kulturno hrano in možnost za stik s svojimi somišljeniki in ne
nazadnje tudi prijetno družabnost, ki se razvija ob prijateljstvu s kolegi v zboru.
Seveda pride včasih do težav, zlasti v poletnem času, ko je na polju precej dela, žene so nevoljne; „a potem, ko nas vidijo na odru in čujejo našo pesem, so ponosne na nas" je dejal Hanzej. Tako Krasnik, po domače Mak iz Doba, in Lutnik, po domače Kristan z Blata, obujata spomine na koncertne nastope doma in v tujini, posebno tiste v Sloveniji, zlasti v povojnih letih, ko so bili taki nastopi enkratna doživetja. Ta se spominja koncertne turneje združenih moških pevskih zborov Podjune na Štajerskem, drugi spet velike turneje združenih moških pevskih zborov v Ljubljano, Zagreb in Beograd, ki je bila v začetku šestdesetih let. V tistem času so bili moški zbori na višku tako po številčnosti kot po kvaliteti, sta menila oba sogovornika. Pri tem sta mislila seveda tudi na zborovodjo Folteja Hartmana, kije vodil pliberški zbor in bil hkrati tudi centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze. Nanj imata oba najlepše spomine. Nam vsem, pravita, je bil iskren prijatelj, kot zborovodja je vedno zahteval disciplino pri vajah in pri tem gledal na izpiljenost glasov. Vedno pa je znal oceniti, koliko lahko od nas pričaku-
je. Po Foltejevi zaslugi je bil zbor znan daleč preko lokalnih okvirov, pravita. Tako je pliberški moški zbor eden redkih, ki od vsega začetka (že preko 20 let) sodeluje na vsakoletnem pevskem srečanju Od Pliberka doTraberka. „Pod vodstvom Folteja Hartmana smo se pobratili tudi s pevskimi zbori na Opčinah, v Braniku, na Prevaljah in v Trbovljah, s katerimi se vsako leto srečamo na skupnih pevskih koncertih", pravi Hanzej Krasnik, medtem ko Aleks Lutnik dodaja, da se na teh in tudi drugih srečanjih vedno razvijeta prijetna družabnost in trajno prijateljstvo.
Potem je tekla beseda o krizi v zboru po smrti Folteja Hartmana. To je bil za zbor hud udarec. A pevci so bili mnenja, da morajo nadaljevati z delom. Vskočil je Jožko Koncilija, potem je prišel na pomoč Jožko Kert s Prevalj. Tako pliberški zbor ni utihnil, a prava rešitev to ni bila, sta menila Hanzej in Aleks, ki sta potem z nekakšnim ponosom pokazala na listino, podpisano od vseh pevcev, ko so zbor poimenovali po svojem dolgoletnem zborovodju. Tako se MoPZ SPD „Edi-nost" v Pliberku od 12. januarja 1985 dalje imenuje „Fo!tej Hartman". Ko je sin pokojnega zborovodje Božo Hartman končal svoj študij, je prevzel vodstvo zbora in tako nadaljuje poslanstvo svojega očeta. Hanzej in Aleks sta ob koncu menila, da je Božo sposoben zborovodja in izrazila svoje zadovoljstvo na tem, da ima zbor lepo bodočnost, da njegova pesem ne bo zamrla. Tako tudi Hanzeju in Aleksu želimo, da bi v zboru, ki je eden izmed stebrov slovenske pevske kulture na Koroškem, pela še dolgo.
/zvedba kanfafe Pesem o M/k/ov/ Za// je b//a v/šek nec/e//skega konceda
Koroška je zapela pesem o Miklovi Zali
Enajst pevskih zborov, od tega po eden iz Kanalske doline in Gorice, ter orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane je minulo nedeljo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu oblikovalo letošnji osrednji koncert Krščanske kulturne zveze „Koroška poje".
Tako se je pred povsem zasedeno dvorano na odru zvrstilo več sto pevk in pevcev, ki so s pestrim izborom pesmi navdušili občinstvo. Vmes je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer pozdravil sodelujoče in goste, med njimi mariborskega škofa Krambergerja, zastopnika generalnega konzulata SFRJ v Celovcu konzula Mikšo ter predstavnike slovenskih kulturnih in političnih organizacij. Ob tem pa je javnost informiral, da bo NSKS tožil velikovškega župana, ker je samovoljno odklonil dvorano v novem ve-likovškem dvoru, kjer je KKZ hotela izvesti revijo otroških pevskih zborov.
Prvi del nedeljskega koncerta je bil revijalnega značaja. Nastopajoči zbori so se predstavili vsak s tremi pesmimi, v glavnem narodnimi oz. umetnimi pa tudi pesmimi drugih narodov. Posebno je navdušila Vokal-no-instrumcntalna skupina „Lipe" jz Velikovca.
Drugi del koncerta pa je bil poseben glasbeni dogodek, saj smo bili priča krstne izvedbe Pesmi o Miklovi Zali, kantati, ki jo je skladatelj Anton Nagele napisal za soliste, moški, mešani in otroški zbor ter za orkester. Besedilo je napisal Tomaž Holmar, Radovan Gobec je predlogo instrumentiral, Lajko Mili-savljevič naštudiral in dirigiral orkestru in zborom, pri
čemer so zbore pripravili Hanes Koschutnik, Hanzi Kežar, Stanko Polzer, Tone Ivartnik in Olga Kušej, kot solisti pa so nastopili Janja Kert, Sonja Hribar-Marko, Flannes Mucher, Pavli Štern, Gabriel Lipuš in Stanko Polzer. Pevske zbore v revijalnem delu pa so vodili Stanko Polzer, Emanuel Polanšek, Anna Missoni. Bertej Logar in Zdravko Klanjšček.
V/šarsk/ k v/n/e/ /z L/kev
Sk/adafe/ja Anton /Vage/e /n Rac/ovan Godec po koncerte
i/oka/no-/nstrunienta/na skup/na „L/pa" /z Ve//kovca je med svoj/m nastopom ce/o zap/esa/a
Pomoč pri iskanju delovnih mest
CELOVEC. - Inštitut za razvijanje poklicnih sposobnosti (BFI), ki deluje v okviru Zveze sindikatov, že nekaj časa nudi možnost, da se izpopolnite oziroma pridobite znanje iz trgovske korespondence v slovenščini. Izpopolnjevalni tečaj obiskuje šest Korošcev, vodi ga pa naša rojakinja Geli Schel-lander.
Upokojenci pozor!
CELOVEC. - Penzijska zavarovalnica za delavce sporoča, da bo tudi ta mesec opravila gorovilne ure po večjih krajih. 7. marca bodo v Velikovcu (8.00- 12.00), 15. marca v Labotu (8.00-10.00) in Pliberku (11.30-14.00), v Beljaku bodo govorilne ure 13. in 27. marca (vsakič 8.00-12.00), v Celovcu pa 21. marca (8.00- 13.00).
Nerazumijiv skiep
CELOVEC. - Kot smo poročali, sta FPO in OVP v deželnem zboru sklenili, da ukineta delovanje Centra za izobraževanje odraslih. Tem bolj pa se še vedno za ponovno oživitev te ustanove zavzema SPO. Namestnik deželnega glavarja Ambrozy je napovedal, da se je SPO pripravljena boriti za ohranitev te „pomembne nevtralne platforme za izobraževanje odraslih in sodelavcev raznih združenj."
ZiLjska dovoznica se bo zaviekia?
STRAJA VAS. - „Če bo občina Straja vas izvedla ljudsko povpraševanje o dokončnem poteku trase ziljske dovoznice na avtocesto, sem seveda pripravljen dati na voljo vso potrebno dokumentacijo", je napovedal pristojni deželni referent Ramsba-chcr. Dejal je tudi, da bi seveda tako željo občanov upoštevali tudi pri nadaljnjem načrtovanju, za primer negativne odločitve prebivalcev občine Straja vas pa je Ramsbacher dejal, daje treba računati s tem, da bi se izvedba projekta zavlekla najmanj za dve leti.
Pri teh tečajih gre za zelo intenzivne priprave, ki omogočajo takojšen prestop v novo poklicno življenje. Delovni urad, ki je naročnik teh tečajev, pa daje vsem interesentom celo višje podpore. Pogoj za udeležbo je, da so interesenti brezposelni , urad za zaposlovanje pa vsem udeležencem za čas tečaja (devet do deset tednov) poleg običajne brezpo-selnine plačuje tudi šolnino in nadomestilo za potne ter višje življenjske stroške.
V imenu BFI je gospod Kaiser podčrtal, da imajo absolventi teh tečajev večje poklicne možnosti, hkarti pa je opozoril, daje tudi sam pripravljen dati brezposelnim več informacij o teh izobra-žavalnih možnostih (kličete ga lahko na BFI, tel. 0463/ 3107). Kaiser pa je tudi napovedal, da bo jeseni prav gotovo spet mogoče obiskovati tečaj trgovske korespondence v slovenščini, že v naslednjem letu pa bi BFI lahko ponudil tudi enak tečaj v srbohrvaščini, vendar zanj še nimajo dovolj prijav. Morda pa se te ponudbe lahko poslužite prav vi...
Posebna znamka za ,,Jame v Obirju"
ŽELEZNA KAPLA. -Kot je kapelskemu županu Hallerju sporočil namestnik deželnega glavarja Ambrozy, namerava avstrijska poštna direkcija za otvoritev „Jam v Obirju" izdati posebno znamko. Otvoritev te turistične atrakcije je načrtovana za poletje 1991.
Novice o gasiicih
ŠTEBEN/STARA VAS. -Požarna bramba iz Štebna pri Globasnici in gasilci s Prevalj so se pobratili. Medsebojno bodo izmenjavali izkušnje in se srečevali na tekmovanjih. Požarna bramba iz Stare vasi pa je dobila nov avtomobil za gašenje. To je bila tako rekoč nagrada za delovanje v zadnjem letu, ko so bili gasilci kar 925 ur v akciji za pomoč prebivalstvu.
KOTMARAVAS
š e vajenca
Pogoj: obvladanje slovenščine in nemščine.
Prijave poslati pismeno na Zadrugo-market, v roke gosp. Kunčiču, ali telefonsko na številko (04220) 2242.
Datum	Kra;	PRIREDITVE	Prireditelj
Torek		SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE	Sodatitas
6.3.	v Tinjah	voditelj: dir. Mirko Srienc	
Sreda	Gaterija 61	OTVORITEV RAZSTAVE DRAGATRŠARJA	
7.3. 18.30	Celovec	Skulptur, in rl,b.	
Sreda	Dom prosvete	SLIKANJE NA SVILO	Sodatitas
7.3. 9.-18.00	v Tinjah	za začetnike	
Četrtek	Mtadinskidom	PROSLAVA OB MEDNARODNEM	zsz
8.3.	SŠD. Mikschallee 4 DNEVU ŽENA, 8. MARCU		
13.30	v Celovcu	s kulturnim sporedom	
Petek 9.-11.3. 15. do ned. 13. ure	Dom prosvete v Tinjah	SEMINAR ZA OBČINSKE ODBORNIKE	EL
Sobota	pri Schwarztnu	PEVSKI KONCERT OB 80.	SPD
10.3. 19.30	v Pliberku	OBLETNIC! OBSTOJA Nastopajo: MoPZ ..Foltej Hartman", MoPZ „Vres" s Prevatj, Smrtnikovi fantje	..Edinost"
Nedelja	Kongresna hiša	KOROŠKA POJE	KKZ
11.3. 14.30	v Beljaku	ponovitev osrednje prireditve KKZ. V prvem delu sodelujejo naslednji zbori: MePZ pevskega društva Sete. MePZ SPD ..Dobrač", Brnca. Podhumški kvartet KD „Peter Markovič", Rožek, Mtadinski zbor Ledince, Moški zbor iz Žabnic in MoPZ SPD „ Jepa-Baško jezero. Loče	
Nedetja	kutturna taberna	JANEZ BITENC BERE LASTNO	Kutturno društvo
11.3. 16.00	Pri Joktnu v Celovcu	ZGODBICO IN UČI PESMICO	.,Pri Joktnu"
	Pri Kovaču	DAN ZENA V ŽELEZNI KAPLI	Kra,evm odbor
11.3.' 14.00	na Obirskem		ZSŽvŽetezniKapti
Ponedetjek gtavnitrg		JOŽEFOV SEJEM	občina
12.3.	v Borovljah		Borovtje
Ponedetjek Gaterija		OTVORITEV RAZSTAVE DEL	Sodalitas
12.3. 19.30	Tinje	Ratkajec-Kočica	
Petek	Kutturna taberna	PRIPOVEDI	Kutturno društvo
23.3.	„Pri Joktnu"	Stare in nove pesmi	,.Pri Joktnu"
20.00	v Celovcu	kantavtorja Tomaža Pengova iz Ljubtjane	
RAZSTAVE
Celovec
-	Gaierija v knjigami Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. - Kulturna taberna Pri Jokinu - Seka Tavčar - Franki, aktualna dela - Galerija Carinthia - Susanne Zermoser, slike, do 31.3.1990.
-	Galerija Stadthaus - Marc Chagall, 100 jedkanic, do 22.4.1990.
MENJAVA DENARJA (VALUTE)	dne 2.3.1990
dobite (šii.) piačate (ši!.)
za 1 ameriški dotar	$	11,85	12,45
za 1 angteški funt	S	19,70	20,70
za 100 franc, frankov	f	203,50	213,50
za 100 itat. tir	Lit	0,93	0,98
za 100 dinarjev	DtN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	791,00	815,00
za 100 hotand. gutdnov Hft		616,00	634,00
za 100 nemških mark	DM	694,40	712,40
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
Z 5	6	23	27	33	(35) llx 2XX 22X	11X
Joker: 286726	b.j. Stava: 2:0,2:0,2:2,0:1 b.j.
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovee/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
davni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
!zdajate)j in zaiožnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt. telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
()g!asi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Kombinacijska
Besede, ki so na spodnjem spisku razporejene po abecednem vrstnem redu, vpišite v lik križanke tako, da se bodo med seboj ujemale. V križanki ni črnih polj, ki običajno ločijo besede med seboj, namesto njih so debelejše črtice.
Končni rešitvi križanke sta dve: prvo boste dobili po končanem reševanju v predzadnji vodoravni vrstici. To je ime pokrajine med Karnijskimi in Julijskimi Alpami v Italiji, kjer živijo tudi Slovenci. Druga rešitev je ime kraja v tej pokrajini. Sestavili ga boste iz črk, ki pridejo na polja z zvedicami. V pomoč: ime je sestavljeno iz dveh besed.
Spisek besed: ANETTA -ARO - ATEJ - AVA - ČRIČEK - DATELJ - ENAČAJ - ERNST - FD - INFANT -JILL - KAD - KLINAR -KLORAT - KSI - LITINE -NITRIT - OGRADA -PREVAL - RAA - RON-SON - ROTATOR - SILE -SIRAR - SKLEDA -SKRČKA - ŠPORTNIK -ŠTRAKL - TRGOVINA -TV sestavi! Jože Petelin
2
1			Al	3	
A//	/Lo				^7
W RegjteW prejS^IjM^allk.					
dr			A//		A/J
/van Do/enc
Za dotar človečnosti
\.,,-,)STAM
f?! rs—
Prišli pa so sem za vedno - to je do svoje upokojitve. Trideset let in več hočejo preživeti na tem zavrženem kraju sredi prerije, potlej pa se vrnejo domov. Domov? Na Nizozemsko? Na Škotsko? V Nemčijo? Kdo neki jih bo tam po vseh teh letih še poznal? Vsa velika beda dolarskih priseljencev je bila razgrnjena pred njihovim pragom. Kakšen smisel naj neki ima zapravljeno življenje v tujini, ki si je ti ljudje nočejo prisvojiti kot svojo novo domovino, saj tudi novega državljanstva nočejo spreje-
ti? Je mogoče delati in trpeti vsa svoja zrela leta samo zato, da se nekoč, na koncu svoje poti, z dolarji v žepu ustaviš v svojem rojstnem mestu ali vasi in si rečeš: zdaj pa lahko v miru umrem doma? Potem ko si že na smrt utrujen, ko si pustil vse svoje sile v svetu in ko prav nič več nočeš? Zdelo se mi je, da iz največje bližine gledam ža-loigro izseljevanja, ki je morala biti enako pošastna v vseh časih in za vse izseljence brez izjeme. Višek te žaloigre sem zagledal v tistih varljivih trenutkih
zadovoljstva in gmotne blaginje, s katero se ti ljudje glasno bahajo, samo da bi utišali svoje notranje nezadovoljstvo in pekočo bol, ki ji ne vedo imena. Saj - včasih je bila v Evropi huda sila na podeželju in v mestih, da so ljudje trumoma bežali čez morje. Lačni so bili, zemlje niso imeli, da bi jo obdelovali, ali pa ne dela v tovarnah, da bi preživili svoje doma. Pa vse to je bilo že zdavnaj, pred desetletji, ob prelomu stoletja. Dolgi romani so napisani o tem, zanimive povesti, in vsi povratniki so odložili v krogu svojih domačih podrobne, največkrat prav napete življenjepise, ki jih vnuki in pravnuki še dandanes ponavljajo svojemu naraščaju, kadar ga hočejo malo postrašiti z grenkim kruhom tujine... Po zadnji vojni bi moralo biti drugače, sem si predel dalje, po enajstih letih miru bi tisočim, ki se vedno selijo iz enega sveta
v drugi svet, lahko bilo prizaneseno z reprizami vsega tistega, kar so njihovi predniki preživeli pred petdesetimi ali sto leti. Človek bi vendar pričakoval, da se je svet česa naučil iz svoje zgodovine, tudi iz godovine izseljevanja in vseljevanja. Pa nič -kot da je vsak priseljenec spet prvi, ki prihaja v novi svet, kot da se v bistvu zanj ni prav nič spremenilo. Vsak je spet sam, vsak se spet znova in posamič loteva istih prvih vprašanj, ki so zdelovala prvega prostovoljnega izgnanca iz sive davnine... Pa pravijo, da dandanes svet ne pozna več meja, pa pravijo, da je vsak slednji zemljan državljan sveta... Nekaj je v človeku, kar mu ne da, da bi se lahkega srca selil iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, kot to delajo ptice selivke, ki na svojih poteh sem in tja povrhu še radostno žgolijo!
„Tega ne boš dognal do kraja, ne tako zlahka", sem si
rekel in se v isti sapi vprašal, kdo se sploh še seli in zakaj. In ker z odgovori, ki so se oglašali v meni, nisem bil zadovoljen, sem ta predmet za zdaj odložil in sklenil, da mu kdaj v daljni prihodnosti, pred svojo smrtjo morda, posvetim daljše razmišljanje.
Takšne bolne misli mi je dalo nezdravo okolje, v katerem sem takrat živel. Čez čas sem spoznal, da v tem nisem edini, da se tudi drugim okrog mene enako godi. Tako me je na lepem povabil eden mojih sodelavcev v svojo nedeljsko cerkev. Strežniku je bilo ime Teodor in je bil prišel s svojim bratom iz vzhodne Nemčije. Oba sta bila v zgodnjih dvajsetih letih in Guenther je bil mogoče dve leti mlajši od svojega brata, šel sem z njima v majhno barako, ki je stala na preriji ob glavni cesti in ne daleč od bolnišnice.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR!JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN! NATELEV!Z!J!
9.05	Sinha Moča; 10.30 Otrok Donave; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; Šport; 20.15 „Uni-verzum" - Nevarnost v očeh; 21.07 Če bi to vedeli sosedi, v 6 nadaljevanjih; 21.55 Pogledi s strani;
22.05	Padajoči let iz oblakov; 23.45 Aktualno; 23.50 Miami vice.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Zmagovalec; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenbur-govih; 21.00 Pogledi s strani; 21.10 Klan, ki svoje sovražnike žive zazida; 22.40 Dr. Cripeen na krovu; 0.00 Aktualno.
9.05	Sinha Moča; 10.30 Dr. Crippen na krovu; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Saperlot; 21.20 Nekdaj;
22.05	Pogledi s strani; 22.15 Zastavljalničar; 23.30 Aktualno; 23.35 Divja vrtnica; 1.05 Poročila.
RAMRMŠKA
JENSKE OOOA±
18.10-19.00
Torek, 6.3.
Partnerski magazin
Sreda, 7.3.
Glasbena sreda Večerna 21-22: ..Koroška poje"

Četrtek, 8. 3.
Rož-Podjuna-Zilja
14.50 Leksikon umetnikov; 14.55 Šport; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepo-litčni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zena iz San Ouentina; 21.50 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 0.10 Aktualno.
12.00 Šport, smučanje; 17.10 Leksikon umetnikov; 17.15 Bangladeš -dežela Bengalov; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.05	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; šolska tv: Ko se korenin zavemo: 10.35 Mozaik; 11.20 Osmi dan; 15.05 Žarišče; 15.35 Sova; Magnum; 16.50 Mozaik; 17.55 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Periskop; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	J. VVambaugh: Odmevi v temi; 20.50 Ogenj in led; 21.50 Dnevnik; 22.10 Sova; Magnum; Poročila.
9.05 Spored za otroke: Preproste besede; Roman o Londonu; 15.35 Sova; Magnum; 16.30 Dnevnik; 16.50 Fuivio Tomizza; 18.15 Spored za otroke: I. Jansson: Čarodejev klobuk; Kaj mora sova opraviti spomladi; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pekel in nebesa; 22.05 Dnevnik; 22.30 Rock Kompas; 23.15 Sova; Magnum; 0.05 Poročila.
9.05 Spored za otroke: Indijanske legende; 9.55 SP slalom (m); Šolska tv; Nedokončana zgodba; Industrijsko oblikovanje; 10.25 Mostovi; 12.55 SP slalom (m); 15.35 Sova; Magnum; 16.50 Mozaik; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Mladi Sherlock; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 P. VVheeler: Bluebell; 21.00 Tednik; Dnevnik.
Koroška poje
Sreda, 7. 3. - večerna oddaja: Večerni slovenski spored Koroškega radia bo v sredo, 7. marca povsem v znamenju pevske revije Krščanske kulturne zveze „Ko-roška poje". Koncert bomo tri dni prej v celoti posneli v Domu glasbe v Celovcu. V prvem delu koncerta bodo nastopili zbori z Obirskega, Globasnice, Velikovca, Ukev in Gorice. V drugem delu pa boste prisluhnili krstni izvedbi skladbe Antona Nageleta „Pesem o Miklovi Zali".
P!ači!o za strah — vzburljivi posnetki
Torek, 6. 3. 1990, TV Al, 20.15 - V poljudno znanstveno oddaji „Univerzum" bo šlo tokrat za prikaz nevarnosti v očeh. Konkretno za podatke o strupenih kačah. To pa je za snemalca izredno nevaren posei, povezan s strahom, vendar so pta-čito oz. rezuitat takih snemanj izredno senzacio-naini posnetki, pri čemer je seveda treba upoštevati še znanstveno raziskovalni pomen filma. Film je nastal v tropskih deželah, njegova avtorja pa sta Jim De Kay in Colin WiHock, za nemški kulturni prostor pa ga je obdelal Walter Kohler.
Retrospektiva siovenskega fiima
Četrtek, 8. 3. 1990, TV LJ1, 22.30 - V okviru retrospektive slovenskega filma bo ljubljanska televizija tokrat predvajala film „Ubij me nežno". Scenarij zanje je napisal Franček Rudolf, zrežiral Boštjan Hladnik, posnel pa Mile de Gleria. V glavnih vlogah nastopajo Duša Počkaj, Miranda Caharija, Marina Urbanec, Janez Starina in Igor Samobor. Film prikazuje zgodbo upokojenke, ki se, da bi izšoljala svoj upokojenski standard, ukvarja s prevajanjem romanov. Ob tem razvija svojo domišljijo, v bistvu pa gre za njeno željo, da bi se vrnila v središče življenja.
TR!BUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Offener Brief an Bg. Miktau
Der ortliche Kulturverein „Li-pa" stalite vor einigen VVochen den Antrag auf Benutzung eirtes Saales in der Neuen Burg.
Dieser Antrag wurde durch Sie abgelehnt.
Als Koordinator des Stadt-und Dorferneuerungsburo stelle ich dazu folgendes test:
-	die Intention der Stadter-neuerung ist es, Volkermarkt wieder attraktiv zu machen. At-traktiv als Ort des Handels, des VVohnens, der Begegnung.
-	Die Randlage im Bezirk soli durch verstarkte Aktivitat wett-gemacht werden, der jahrliche KaufkraftabfluB von einigen Mil-lionen gemildert werden.
-	Mittel, um diesen Zvveck zu erfullen, sind politische, wirt-schaftliche, kulturelle und bauli-cheMaBnahmen.
Ich sehe einen gevvisen Zu-
sammenhang zvvischen der Kultur der Politik und der vvirtschaft-lichen Situation Volkermarkts.
Durch Entscheidungen, wie die eben zitierte, tragen Sie ge-wiB nicht dazu bei, vorhandene Barrieren zu beseitigen. Ihre Au-Berungen im Stadtrat anlaBlich eines Gesprachs mit der Arbeits-gruppe ..Kulturatage '90" spre-chen eine beredte Sprache. In Zeiten, wo anderswo Mauern fal-len, verschanzen Sie sich in der Burg.
Ich bedauere Ihre Vorgangs-weise sehr und teile Ihnen mit, daB ich es ablehne, in einem von Intoleranz gepragten Klima tatig zu sein und somit meine Funk-tion als Kordinator des Stadt-und Dorferneuerungsburo der Stadtgemeinde Volkermarkt zu-rucklege.
Mag. Karl Vouk, Volkermarkt
Stovenska tv - da bo vsem prav
Eno najpomembnejših vodil slovenskih radijskih in televizijskih novinarjev je nenehna težnja po objektivnosti. Zato zaboli očitek Mihe Zablatnika, ki v pismu bralca kritizira tv-poročilo o izvolitvi županje v Bilčovsu. V pojasnilo:	nobenega mandatarja
nismo prosili za komentar k izvolitvi. Tudi bivši župan Ogris ni kritiziral zadržanja Enotne liste, zato mnenje EL v prispevku ni bilo niti merodajno niti potrebno.
Kritične misli o nemških drobcih v pustnem prispevku bi bile
umestne, če bi se slovenska urednica s slovenskimi partnerji res pogovarjala v nemškem jeziku. Problem, ki ga zaenkrat še nismo mogli rešiti, je v tem, da večina snemalcev ne obvlada slovenščine, tako da morajo slovenski novinarji z njimi občevati nemško. Vendar sem prepričan, da nam bo tudi na tehničnem področju kmalu uspelo najti zadovoljivejšo rešitev.
Mirko Bogataj, vodja
slovenskih sporedov
Srečanje KSSS/D z ZSO In NSKS
Decembra izvoljeni novi odbor KSŠŠ/D, ki ga vodi predsednik Milan Piko, se je sestal na informacijskem sestanku s predstavnikoma obeh osrednjih organizacij dr. Marjanom Sturmom in dr. Matevžem Grilcem. Razprava je tekla o obletnici plebiscita, prihodnjih državnozborskih volitvah, družbenopolitičnih spremembah v Sloveniji ter o možnostih poenotenja slovenskih političnih in časnikarskih struktur.
Glede desetooktobrskih proslav so bili študentje seznanjeni z razlikujočimi se
izhodišči - NSKS namerava (pod določenimi pogoji) sodelovati pri delu proslav, ZSO pa iz sedanjega vidika zaradi nesprejemljive celotne zasnove (vsebinsko neupoštevanje manjšine, tendenciozno praznovanje zmage nemštva nad slovenstvom) ne bo sodelovala pri uradni proslavi, pač pa razmišlja o lastni iniciativi pod geslom 'dan razmišljanja'. Študentski klub, ki se je pred kratkim v resoluciji izrekel proti uradnemu proslavljanju, želi na Koroškem izvesti diskusijsko prireditev z nemško govorečo
15. Rožanski izobraževaini teden		
torek	Erwin Schusser	Šentjanž
6. marec, 19.00	„Konzument v primežu petrokemije" iromSko)	pri Schlemitzu
torek	dr. Franc VVutti	Radiše
6. marec, 19.30	..Virusna obolenja"	Kulturni dom
sreda	mag. Bernadette Jobst/mag. Margit Dotter	Bilčovs
7. marec, 19.30	..Varstvo okolja v gospodinjstvu" (nemško)	pri Miklavžu
sreda in četrtek	Anica Vrečar	Kotmara vas
7. in 8. marec,	Slikanje na les	društvena soba
od 19.00 ure naprej		
petek	Otroški popoldan	Škofiče
9. marec, 15.00	Rezika Iskra in dr. Franc Merkač	društvena soba
petek	dipl. ing. Štefan Oraže	Slovenji Plajberk
9. marec, 19.30	..Varnost pri delu in delovne nesreče"	gostilna FOLTA
sobota	dipl. ing. Tine Benedičič	Borovlje
10. marec, 15.00	Obrezovanje sadnega drevja	pri BUNDRU
sobota		Loče
10.3., od 18.00	Večer domačih jedil	pri Pušniku
ure naprej		
sobota	Adi Branž	Sveče
10.3., 19.30	„Naša občina v sliki" - predavanje z diapozitivi	pri ADAMU
nedelja	Gledališka predstava	Kotmara vas
11.3., 14.30	„Že, že, kaj pa poklic" (Dragutin Dobričanin)	društvena soba
in 19.00		
nedelja	Dan domačih jedil pri Miklavžu	Bilčovs
11.3.,		pri MIKLAVŽU
mladino ter simpozij na dunajski univerzi. K vprašanju skupnega slovenskega časopisa sta tako Sturm kot Grilc priznala, da bi neugodno finančno stanje lahko obe organizaciji prisililo k takemu ukrepu. Za prvi korak k poenotenju slovenske politike je Grilc označil predlog Kluba slovenskih občinskih odbornikov o razširitvi Koordinacijskega odbora organizacij.
Na vprašanje, ali zagovarja Haiderjev in Smodejev predlog o 'narodnem zboru', je Grilc dejal, da je diskusija o takih predlogih mogoča. Glede manjšinskega mandata na listi Zelenih NSKS in KEL podpirata svojega kandidata Smodeja, vendar bi sprejeli tudi drugačno odločitev Zelenih. Klubski odbornik Wutte je v zvezi s ponovno kandidaturo Smodeja izrazil bojazen, da bi v prihodnjem parlamentarnem obdobju deloval še bolj samovoljno. Marjan Sturm je ob tej priliki ostro zavrnil najnovejše napade NSKS na ZSO ter jih primerjal s Haiderjevemi hujskaškimi izpadi.
Sejemski termini
CELOVEC. - Direkcija celovškega sejma sporoča sejemske termine za letošnje leto: „Gast" bo od 17. do 22.
3.,	„Prosti čas" od 4. do 8. 4., Celovški sejem od 18. do 26.
8.,	mednarodni lesni sejem od 12. do 16. 9., Internautica pa od 11. do 14. 10. Poleg tega pa bo na celovškem sejmišču še sejem glasbe
SV predstavlja
72. Zwis&;/SrJtovo peč n; /u/ /vuv n;č z;7?;.s77. 5po-m/uJuA!.s7:o vreme /e prfmora/o mar^fkaferega poftoJnfka, Ja y'e s7eke/ vetrovko a/t /o/;/o jopo. f7<7e/ežeac/, A/ );7; je v /jretckkV; /etik nema/okrafpričaka/.saezm' metež na Čemem/c/, .so .seprav z a ra Ji /epega vremena /eto.fn/ega pokoc/a aJe/ezi/i /?o;ožieno.
Nad 500 !judi na zimskem pohodu
na Arihovo peč
Čakanje na konfro/ni žig so skra/šaie viže /z harmonike
V spomin osmim, ieta 1945 padiim borcem proti fašizmu Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo „Rož" vsako prvo nedeljo v marcu priredijo pohod po poteh partizanov v območju Bleščeče planine in Arihove peči.
Pot, ki vsako leto privabi nekdanje partizane, antifašiste, planince in športnike iz Koroške in matične domovine, vodi od Polančeve domačije na Čemernici mimo spo-
minske plošče padlim strmo do planinske koče slovenskih planincev na Bleščeči, ki se nahaja na 1084 m nadmorske višine nad znamenito Arihovo pečjo. Pot nazaj pelje mimo Resmanove lovske koče, odkoder se ponuja čudovit razgled po zgornjem Rožu, tja do štajerskih gora.
Prijetna hoja je bila samo na enem mestu prekinjena z ledeno ploščo, toda tudi to so pohodniki, predvsem tisti, ki so bili opremljeni s smučarskimi palicami, brez večjih
Predsednik S&T Ludvik Drum/ (desno) v pogovoru z bivšim borcem Jožefom Koširjem.
težav prekoračili. Staro in mlado se je spet vrnilo na izhodišče pri Polancu, kjer so jih organizatorji postregli z okrepčilom.
Med udeleženci je predsednik SŠZ dr. Ludvik Druml posebej pozdravil dva borca, ki sta prav na tem kraju preživela napad SS na partizanski bunker in hajko:	Jožeta
Koširja iz Kočevja, ki je spet po dolgih letih prišel na Koroško, in Bogdana Mohorja-Stona, ki se je spominskega pohoda udeležil letos že petič.
Za deseto udeležbo so zlate značke prejeli Nino Caruso iz tdrije, Andrej Millonig iz Celovca in Martin Urbajs iz Žoprač pri Vrbi. SŠZ Celovec, SPD Celovec in SPD „Rož" iz Šentjakoba so bili s prireditvijo več kot zadovoljni, lep izkupiček pa je imela tudi stojnica šentjakobske zadruge.
Tudi brez zime je „zimski pohod" na Arihovo peč uspel in prispeval k spominu na našo polpreteklo zgodovino.
Franci Rulitz Skozi goščo in po /edu; po pofeb partizanov
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SŠK „Obir"
Visoka zmaga SŠK „Ohir" s 7:1 proti ekipi iz Huttcnherga ter enak, žai obraten rezuitat in s tem hud poraz za drugo moštvo SŠZ H Posojilnica Cclo-vcc/Drava. To je rezime osmega koia koroškega šahovskega prvenstva v 1. razredu-vzhod. Kapelčani so se s to visoko in pre-pričijivo zmago spet vkiju-čiii v hoj za prvo mesto in za vstop v spodnjo iigo, šahistom druge ekipe Slo-venske športne zveze pa sedaj resno grozi možnost izpada iz razreda. Za SŠK „()hir" so zmagati: Joko-vič, Ramaš, brata Haraid in Hans-Christian Wotte, Pasterk in ravnatetj Han-schou, remizirata pa sta Johann Wotte in Pasterk. Za SŠZ pa sta edino točko priborita mag. Peter Wa!d-hauser in Ivan 1 ukan.
ŠK Dob H utrdi! vodstvo
Dobljani so ta vikend trikrat zmagali in s tem utrdili vodeča mesta na lestvicah. Ekipa Dob H vodi v koroški ligi s šestimi točkami naskoka pred celovškim ATSC, ki pa je njen nasprotnik prihodnjo soboto.
Medtem ko je Dob 11 zanesljivo premagal Grabštanj s 3:0, je Wolfsberg (zdaj na 3. mestu) podlegel celovškemu Hypo (4 ). Dob ! je pravtako v treh nizih premagal Spittal, ženska ekipa, še nadalje prva v spodnji ligi, pa je premagala VBK Wolfsberg s 3:2.
Večje težave kot z nasprotniki imajo Dobljani v lastnih vrstah: po odstopu Roberta Aznacha je zdaj prenehal igrati še Peter Trampusch, ki namerava odslej igrati nogomet v Žvabeku. Vse to seveda zahteva spremembe v
Stovenski vestnik dvakrat tedensko
moštvu, ki že tako šteje samo šest igralcev. Dobljani so morali torej pridobiti novega legionarja Mirka Jezernika, ki bo igral že na sobotni tekmi proti ATSC.
Terminski koledar tekem je precej natrpan, včeraj je druga ekipa Doba igrala z Bistrico v Dravski dolini, v četrtek igra prva ekipa na
PRED SEZONO
Ekipa Slovenskega atletskega kluba bo v petek odpotovala na priprave v Rovinj. Moštvo je polnoštevilno, se pravi, da sta tudi Urank in Hanser spet zdrava. V pogovoru za Slovenski vestnik je trener Jagodič dejal, da bo težka izbira, koga naj postavi v moštvo, saj ekipa šteje 18 igralcev. Pri tem pa je pozitivno, daje zaradi tega tudi motivacija posameznikov večja.
SAK vedno igra bolje v
tujem z Grabštanjem, v soboto pa se obeta veliki dvoboj v Šentpetru v Celovcu, Dob H proti ATSC (ob 14. uri). V soboto zvečer bosta tudi dve tekmi v glavni šoli v Pliberku, ob 18.30 igrajo ženske z ATSC, ob 20.15 uri pa se sreča prva ekipa Doba z ekipo iz Bistri-
vigrednem kot jesenskem delu prvenstva. Zato -in v upanju, da med igralci ne bo spet večjih poškodb - pravi Jagodič, da bo SAK ,Jezi!" nasprotnike
V soboto je SAK v pripravljalni tekmi premagal Treihach (1:0, gol Blajs), v nedeljo pa Šmihel (2:1, gola M. Sadjak, Hanser). Zaostala tekma proti Ir schnu pa bo verjetno še pred začetkom vigrednega prvenstva.
Srebrna ptaketa !vku Fermu
Ravnatelj Ivko Ferm (slika) je v soboto v Piranu prejel srebrno plaketo in priznanje Zveze telesnokulturnih organizacij Piran za svoje dolgoletno plodno sodelovanje na športnem področju, posebno v panogah ribolov in šah. Odlikovanje je prejel tudi kot zaslužni funkcionar Slovenske športne zveze. Podelitve priznanj zaslužnim aktivistom iz vse Slovenije in zamejstva se je udeležilo veliko število športnih delavcev in častnih gostov. Ivku iskreno čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika.