361
Politične  stvari.
Denar v politiki.
Zdaj y ko je vsaj za letos orožje naše v Bosni dokončalo svoje delo in za par mesecev vtihnil vojni krik y je pač prilično ozreti se nekoliko nazaj Da do-godbe in kolesa, ki so jih gonila, ter preiskavati, kje Brno in kam gremo zdaj.
Vzemi v roke kakoršni koli časoik uradne ali ofi-cijozne vrste zdaj in primerjaj ga z listom ne še leto dni starim — kak razloček, kak prevrat mišljenja! Poglej nazaj v leto 1875. Kako zaničevanje ,,raje" na Turškem , kako hujskanje proti nji, kako potezanje za Turčijo, ki je bila njim uzor države! Poglej v naslednje — 1876. leto. Tu ni nič kakor hujskanje zoper Sr-
bijo in Črnogoro („die beiden russischen Panghunde"), sumničeoje Rusije, da preži po Avstrijskih deželah, in hujskanje zoper njo; če bi bilo Slo po volji teh ljudi, davno bi mi biii že v vojski z Rusijo in morda po nji že tako daleč, kakor je zdaj Turčija. A ko je Bog razna drevesa stvaril, je že skrbel za to, da ne zrastejo do nebes, in tako tudi glasovi teh ljudi niso bili vsli-šani, Avstrija obvarovana velike nesreče.
Poglej leta 1877. v ta časnike. Prav ista podoba na Dunaji in v Pesti. Rus barbar, divjak, Turek mu-čenec. Vsaka beseda o tem, da bi Avstjija zasedla Bosno, je bila tem ljudem veleizdajstvo. „Ce že gremo v Bosno, gremo zoper Rusa, nikakor pa zoper Turka*^ — to je bil krik «ficijoznih časnikov po Dunaji in Pesti. „Bo3ne ne maramo, bila bi nam Danajski konj, po nji bi se le slovanstvo v cesarstvu okrepilo, to pa bi biio silno nevarno za nas.*'
Pride leto 1878. in v Berolinskem kongreau dobi Avstrija nalogo storiti to, kar bi bila imela storiti že skonca in bi bila dognala z manjšimi težavami in manjšimi stroški, kakor letos, ko je bila k temu po okoliščinah prisiljena. Pri tem bi bilo vračunati še tudi Rusko prijateljatvo, ki bi biiO veliko veče nego je zdaj, in to prijateljstvo je vsaj ne&oliko več vredno za Avstrijo, nego marsikaj druzega, kar je v tem Andras8y storil ali opustil. Andras3yeva politika si je pri tem pridobila paČ veliko sovražnikov, prijateljem pa nič, ker Magjari Avstriji niso bili in ne bodo nikoli prijatelji. Se osebnih prijateljev si Andra8sy ni pridobil, kakor kažejo dogodbe v Ogerskem državnem zboru.
Vse upitje turkoljubov v Pestu, na Dunaji in po njegovih podružnicah ni toraj izdalo nič, kakor tudi muha ne ustavi derečega konja, če ga še tako hudo pika. Kar bi bili prej že imeli storiti iz previdnosti, smo zdaj bili primorani storiti brez ozira na to, bo li dobro za nas ali ne. Upitje je vtihnilo, naša slavna armada je dovršila svoje delo vsaj za zdaj, če tudi z nepopisljivimi težavami, in čakalo se je le na to, kaj bota rekla državna zbora, kaj delegaciji, ker je gotovo, da bo Andrassj zahteval še denarja od njih.
No, kaj bodo rekli tisti poslanci, ki so bili prej tako odločno zoper zasedbo Bosne? „Nazaj z armado^ mi nimamo v Bosni nič opraviti.*^ Toda počasi! Tu gre za denar. Kdo bo povrnil tiste milijone, kar nas jih je stala vsa ta homatija na jugu, če tudi se ljudi ne štejemo, ki so pri tem poginili ali bili poškodovani? Turčija ne, ta noče in ne more, z njo se tudi nismo vojskovali. Na svetu pa ni nikogar več, ki bi za Turčijo plačeval.
Cesar toraj ni storilo človeško usmiljenje, ne pra-vicoljubnost, ne odločne želje slovanske večine cesarstva, to je storil denar. Prisiljeni smo bili izdati za Turčijo blizo 100 milijonov , kar je o sedanjih slab h časih že toliko, da jih vzlasti Avstrija ne more tje vreči. Zato so naši veči politikarji brž zasukali se na drugo, popolnoma nasprotno stran, kar jim je bilo prej največi strah, jim je zdaj angelj rešitelj, Bosna se jim nič veČ ne studi, ampak jim je edina zastava za vse žrtve, posebno denarne; zdaj pripoznajo, da je tudi črna krava dobra, če le veliko mleka dd; zdaj se skušajo v dokazovanji, koliko bo Bosna Avstriji nesla, ker je jako dobra krava, če je prav črna, zdaj se upirajo temu, da bi se ta rodovitna dežela, ki jim je bila prej „divja, pusta in nerodovitna*', dala Turčiji nazaj, in bijejo sami sebe po ustih, ker trdijo, da ima Bosna v svoji jiiemlji zakladov, kakoršnih nobena druga v Avstriji, Človek se kar čudi, kako natančno poznajo zdaj to deželo, katera jim je bila se pred letom dni tako neznana, kakor Saharska puščava.
Od kodi naenkrat ta prevrat?
362
To je storil denar, tista moč, ki gre se nad silo meča. Kdor to ve, mu je jasna vsa politika naših „U8ta-vovercev" in Magjarov od konca do zdaj. Da-si je oboje močno gnala strast in strah pred Slovani, slednjič je odločil vendar-le denar.
Znano je, da je o svojem času po krivdi grofa Beusta prišlo veliko Turškega papirja v naše dežele — vzlasti na Dunaj, kjer je takrat bil bankini „8vindel" na naj visi stopinji, Največe dolgove je imela Turčija na Angleškem, zato so jej pa tam že skoro kredit zaprli. Po Beustu je dobila pa kredita v Avstriji in bi ga bila gotovo tudi porabila, če bi med tem ne bila ustaja prekrižala jej poti. Ker gre pri takih državnih posojilih, oziroma zajemih vselej za več milijonov, se prime veliko denarja tudi mešetarjev, ki pa niso kar tako navadni ljudje, ampak utegnejo biti celo ministri in drugi veljaki v državi. Takim ljudem je ustaja prišla tako neprilično, kakor kmetu dež, kedar ima zrelo žito na polji, zato so na vsa usta bili plat zvond in klicali ljudi na pomoč — ne ustajnikom, nego Turkom. Pritr-kovali 80 jim drugi, ki so bili že vjeti, ki so imeli že Turške lože ; ti so se bali za svoj denar, katerega bi ne dobili več, če bi Turčija propadla, ker za-ujo ne bi bilo plačnika. Tudi med temi jih je veliko, ki imajo v politiki veljavo, kajti državni zbor ima veliko udov, in več jih je v zvezi s časniki, ki na Dunaji in v Pesti kujejo javno mnenje.
A ves krik ni pomagal nič, ni vstavil kolesa časa, ki je posebno iz Rusije pridrdralo nad Turčijo in strlo jo popolaoma. Zdaj so Avstrijski Turki stali ob bregu morja, v katerem se je razbila Turška ladija, in gledali, če bi še kaj prišlo na vrh, kar bi se dalo rešiti za-nje.
Avstrija je šla in rešila iz tega potopa Bosno* „Boljše nekaj, kakor prav nič'' — so si mislili zdaj — „kajti če Avstrija ne mara te dežele, vzel jo bo kdo drug in mi se bomo za svoje denarje in za obljubljeni dobiček pod nosom obrisali."
Zato je zdaj povsod sijajen protest zoper to, da bi Avstrija Bosno, katero si je, vsaj po večini, pridobila s toliko denarjem in toliko krvijo, prepustila zopet Turčiji, če bi jej dala ta prav svoj „8ajn**, ker za tak papir dandanes v Evropi nihče nič več ne dd.
Nam je zadnji kos Avstrijskih politikarjev vsaj toliko všeč, ker se nam ne zdi tako sebičen, kakor so bili vsi prejšnji nagibi; stroške za Bosno ima plačati namreč vse cesarstvo, toraj naj se vdeleži tudi vse cesarstvo koristi, ki bo dohajala Avstriji iz te rodovitne in skoro še deviške dežele.
Mi smo že pred letmi obširneje govorili o zakladih Bosne, koliko jih ima v rudi, v živinoreji, sadjereji, gozdarstvu, posebno pa v kmetijstvu. Koliko polja pa lina še doli obrtnija in trgovina, velika in mala, koliko druge stroke, po katerih se vleče dobiček od zemlje! Koliko bo vse to dajalo davka, vzlasti če se premisli, da v Bosni ima prostora še najmanj petkrat toliko ljudi, kakor jih je zdaj tam.
O tem, kaj se ima storiti potem za prebivalce, da bo v prvi vrsti treba šol in drugih naprav za izobraževanje naroda, še ne govorimo. Mi konstatiramo le to, da je tudi tukaj premagala denarna stran, da — če Avstrija o sedanji sistemi obdrži Bosno za-se, obdržala jo bo le zavoljo denarja, ki ga je vteknila v to „usta-vovercem" in Magjarom neprijetno podvzetje, h kateremu pa je bila od zunaj primorana.