80 LET ČREVARSTVA V SLOVENIJI
O črevarski dejavnosti pravzaprav malo vemo. Murda se iz rane mla-dosti še spominjamo domaeih kolin, pri katerih so čreva predstavljala važen sestavni del izdelave pečenic, krvavic idr. V spominu imamo morda še nehvaležno delo: čiščenje uziroma pripravo črev in njih obde-lavo s čebulo, da so izgubila svoj posebni vonj. Minio teh upravil ozi-roma uporabne vrednosti črev pri kolinah pa običajno naše znanje že odpove.
Organizirano črevarstvo pa je pred 80 leti že pričelo dobivati osnovne obrise svojega poslanstva. Takratni Ljubljanski župan dr. IvanHribar je 21. septembra l900izdal Josipu Bergmanu obrtni listza »trgovino s črevesi in snaženje istih« v Ljubljani, Poljanska c. 95. lsti lastnik je leta 1912 prejel še dodatni obrtni list za »topljenje loja in prodajo istega«. Proizvodnja je bila kajpak majhna, odvisna od suro-vin, ki so bile pač tu in tam na voljo.
Po prvi svetovni vojni je črevarstvo zaživelo, saj je bila takrat dana možnost za nakup črev po vsej Jugoslaviji. Do druge svetovne vojne se je črevarska obrt razvila do zavidljive količinske in kakovostne ravni. Kar 80 % blaga pa je bilo prodanega po vsej Evropi. Domača potrošnja črev je bila majhna — kakršna je bila pač izdelava mesnin.
Med drugo svetovno vojno je bila količinska obdelava črev odvisna od minimalnega klanja. Obdobje omejene potrošnje mesa in drugih živil je trajalo še nekaj let po vojni. Po smrti Josipa Bergmana je po-djetje 1. 1945 prevzel sin Anton Bergman, ki je 1. 1947 zasebno po-djetje vključil v Mestno klavnico.
Leta 1952 je postala ČREVARNA samostojno podjetje in se posto-
poma razvijala. Vidno je spet zaživela tudi izvozna dejavnost. Po-
, membno je bilo leto 1972, ko je bil ustanovljen sodobno opremljen
oddelek umetnih ovitkov, ki s svojim obsegom bistveno vpliva na sko-
kovit razvoj podjetja.
Z razširjenim obsegom poslovanja, z obogateno vsebino specializi-rane proizvodnje in z znatno večjim prometom se je delovna organiza-ci ja uvrstila v sam vrh tovrstne dejavnosti v naši državi in sc I. 1976 tudi poimenovala v 1NDOV — industrijo ovitkov p. o. export-imporl, Ljubljana, Poljanska c. 95.
25-letnico obstoja in dela je INDOV praznoval I. 1977 in tedaj pre-jel red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je predsednik Tito odliko-val za posebne zasluge pri razvijanju samoupravnih in delovnih odno-sov.
KAJ POMENI ČREVARSTVO IN DELOVNA ORGANIZACIJA INDOV DANES?
Črevarstvo pomeni množično organsko embalažoza mesne izdelke, brez katere si ne moremo predstavijati industrijske proizvodnje me-snih izdelkov. V grobem razvrščamo čreva v naravna in umetna. Na-ravna čreva pridobivamo po precej zahtevnih tehnoloških obdelavah cevastih organov klavnih živali. Pridobivanje umetnih ovitkov pa je v načelu čista kemijska proizvodnja, oziroma predelava organske celu-loze z raznimi dodatki in obdelavami na principu velikoserijske indu-strijske proizvodnje. Podatek, da obstaja na vsem svetu le pel proizva-jalcev teh ovitkov, je dovolj zgovoren in daje predstavo o gigantih te industrijsko zahtevne proizvodnje.
Mesna industrija uporablja naravna čreva pri izdelavi mesnin, kadar hoče dati izdelkom domač.raznolik izgled. Glede na različcn kaliber in kvaliteto pa so manj uporabna pri industrijski predelavi, kjcr imajo umetni ovitki znatne prednosti: ovitki so čvrstejši; vedno so enaki po kalibru in dolžini ne glede na količino; dajo se estetsko opremiti s ti-skom; prožni so, nekateri so prepustni za vodo, zrak in maščobc, drugi pa so nepropustni ali polpropustni; vsebujejo manj mikrobov; ko-ristno jih lahko uporabljamo na polavtomatskih in avtomatskih polnil-nih linijah; preprosti so za skladiščenje in transport; so brez vonja in okusa; so jedilni ali pa tudi ne; v večini imajo zelo dobre prekajevalne lastnosti; lepo se lupijo ipd.
V INDOVU so predelavo naravnih črev usposobili na izvozno kvali-teto. S tradicijo in strokovno-poslovno obdelavo pa so uspeli osvojiti evropsko tržišče. Lani je bilo kar 25 CA proizvodnje vrednostno realiz'-rane na tujem tržišču, s čimer so krili uvozne potrebe po umetnih ovit-kih.
Trenutno je največji problem nabava naravnih črev iz klavnic. Mot-nje v preskrbi z mesom so pogojene tudi pri črevah. Če ni dovolj klanja ali če uvažamo in zmrzujemo izkoščeno meso, črev ni! Delovne pro-store imajo posodobljene, delavci so v poprečju mlajši in usposobljeni. Zadnja leta so poslovali uspešno in če se bodo uredile še razmere v agroživilskem kompleksu, bodo tudi perspektivc njih razvoja bolj smele. Glede združevanja dela in sredstev pa že sodelujejo s KO-TO Ljubljana in pripravljajo vse potrebno za tcsnejšo povezavo.
Tako predvidevajo, da bodo letos ojačali črevarsko stroko v Sloveniji in jo z združenimi močmi, skupaj s KO-TO Ljubljana in mesno-prede-lovalno industrijo Slovenije postavili v novo srednjeročno plansko ob-dobje 1981—1985 z razširjenim razvojnim programom.
inž. JOŽE TAVŽELJ