GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, a. avgusta 1959 LETO VI., ŠTEV. 60 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KAMNIK 326. Podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni gi Lit J št. 13/56) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega 0ra in na seji zbora proizvajalcev dne 22, aprila 1959 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KAMNIK ZA LETO 1959 1. člen * foračun občine Kamnik za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun * dohodki v znesku............................. 226,700.000 2 lzdntki v znesku............................. 226.700.000 II. Predračune finančno samostojnih zavodov 2 dohodki v znesku 7 lzdalki v znesku .... ln s primanjkljajem v znesku 89.642.000 108,923.000 19.281.000 III. Predračune proračunskih skladov 2 dohodki v znesku ...................................... 4,311.000 izdatki v znesku................ . « ,................. 4,311.000 p . 2. člen panvri|nanjkljaji v predračunih fi-gu:nn? samostojnih zavodov, ki zna-Z do; UPaj 19,281.000 din, se krijejo (UllQ ‘acJjttmi iz občinskega prora- n 3. člen Oh20 družbeni plan in finance sa O je pooblaščen, da finančno atnostojnim zavodom, ki bodo po l93QCm zn hi j učnem računu za leto izd presežek dShodkov nad *vo’ i’ °d°orava, da vplačajo v ka ^.shlade del doseženega dohod-va’. i so ga dosegli po priznde-Usn/.V delovnega kolektiva ali z Svni-i0 oreaniziranim izvrševanjem iz Al“ nalog, ter da določi odstotek > dela presežka, ki se vplača Krlrl«aineznc sklade. V sklad za na-stinn Se, sloka največ ena dvanaj-56 k:«.r®dnih osebnih prejemkov, ki Pa n,.1 ^Plačani v letu 1959; vendar SeŽkn Tf. kot 50 "/o tistega dela pre-p ' k' Pride v poštev za delitev, ki i,,. soilek dohodkov nad izdatki, Zavodi °se?-ejo finančno samostojni Piših ? s? deli po veljavnih pred-2a te vrste zavode. zavodo'vri,^!-n^ občinskih organov in n°v0 iici„kl bodo v letu 1959 na SCi „7lieni' potrjuje Svet za Kopejk 1 an ln finance ObLO Vsp „ 5- člen. s' a) po planu OLO Ljubljana: . za industrijo b) po planu ObLO Kamnik: za promet — za nabavo novega avtobusa za trgovino — zn ureditev dveh trgovskih poslovalnic in priprav zn potrošniški center v Zapricah za gostinstvo — za usposobitev obrata družbene prehrane za obrt — za nabavo novih osnovnih sredstev novogradnje in adaptacije za gospodarsko komunalo — ustanovitev novega uslužnostnega obrata, pralnice, kopalnice in krpalnice za negospodarske investicije — za ureditev otroškega igrišča Ostala prosta sredstva se bodo koristila po samem namenu in P° planu o prioritetnem koriščenju sredstev za gospodarske in negosp0' darske investicije, izdelanem po Svetu za gospodarstvo in Svetu 1* komunalne zadeve občine Kamnik. 45.000 3.700 4.000 6.000 14.000 4.500 IV. poglavje Zaposlenost in produklivnost Porast delovne sile v družbenem lektorju gospodarstva v letu 1958 za 7,8•/« je v glavnem ustvaril zadostne rezerve zn odsego planirane realizacije leta 1959. Po planili gospodarskih organizacij sc tudi za leto 1959 predvideva porast zn 3,8e/o, kateri pa je glede na obstoječe rezerve previsok ter bi negativno vplival na povečanje delovne storilnosti. Z organizacijsko tehničnimi ,Jk* pi in racionalnejšim izkoriščani0, delovne sile je doseči predviden 0 seg proizvodnje predvsem s P°’ čnniem delovne storilnosti. in, Glede na prednje se z družbe” planom postavlja povečanje «n" slenih v letu 1959 le zn 1 ^e/n' S tem ukrepom se bo r>ovef delovna storilnost zn 7—8•/•- ,r Zn dosego tega plana in <’fl omeji zaposlovanje nove dfi0^ sile ter doseže porast delovne tilnosti, se postavljajo za leto 1959 Sledeče naloge: — delavski sveti podjetij in zbo-Proizvajalcev občinskega Ijudske-8a odbora naj na podlagi analiz zaključnih računov za leto 1958, Proizvajalnih planov in finančnih Planov dajo gospodarskim organizacij01 konkretne zadolžitvi glede višine novega zaposlovanja delovne "Ue, kakor zvišanja delovne storilnosti; g, ~~ Pri prednjem je v celoti upo-tcvati sledeče osnovne smernice: 1 — zaradi obstoječih rezerv de-vne sile v industriji naj bi se ‘ovilo zaposlenih v celoti v letu 1959 ® Povečalo. Posamezna podjetja bi lo la zaposliti novo delovno silo , v primerih izrazitega povečanja apacitet in proizvodnje. Stremeti ir'lJe Zu tcm» da ^i sc *e potrebe i z delovno silo, ki se bo spro-8 ala v drugih podjetjih zaradi nVeaienjcnega sistema nagrajeva-zar''er racionnlizacije in mcliani-ClJe proizvodnega procesa; Il.r~~ v gozdarstvu in kmetijstvu je “»Posohiti obstoječo delovno silo do i irebnega nivoja strokovnosti ter sil n?v'0 .zaposliti le tisto delovno z n-1 ie nuino potrebna, da se m ■1° doseže sodobna nega in go-u ®v gozdov, kakor tudi napredno Pzavljanje v kmetijstvu; jaiT 6*cde na predvideno večjo de-vn»°s, v gradbeništvu ter namera-delni izpad po udeležbi gradiv.1’1 pod.jctij s sedeži izven pod-lrc/Q bo v tej panogi po- p0|°°a delno povečanje delovne sile. sl ,rebno bo predvsem zagotoviti vp»°° delovno silo, in to v čim-fn'J1 meri kvalificirano. Prav zalo-^ PO|.n,lnjkanja kvalificirane de-belfff' i‘*c Je pristopiti k uvajanju n0 ^ Jakega načina gradnje. Skladnji a tCS ko n,,jnn akcija po grad-ter 0[.llz'nskih in samskih stanovanj zaščifPc0VCČanju higinesko-tehnične s predvidenim povečanjem 6j na področju prometa, ojnča-k«V Ze obstoječih avtobusnih prog, , k°r povečanja voznega parka je J prometu predvideno manjše povečan je delovne sile. x*rS°vini na drobno bo treba nj-.cčn,i delovno silo v višini pred-jc,\^a povečanja, in to za obsto-virin knPac'lcte ter dodatno za pred-lnVrine .I1076 trgovske lokale. De-{e(J n ,a bo dobila iz obstoje-Po]|r„Vvl,®n.s*fPad v kovinski industriji Zv0c/n i: no, Prcorientaci jo v glavnem za krit mlnlstrativni proračun se bo povečal za 46°/*, negospodarske investicije pa od 3,8 milijona v letu 1958 na 30,8 milijona v letu 1959. Povečanje administrativnega proračuna temelji na zvišanju osebnih izdatkov, za delna napredovanja in nove namestitve. Nove namestitve se predvidevajo v minimalnem obsegu, le za nujno izpopolnitev nezasedenih odobrenih in sistenhizirunih delovnih mest. Večji porast pri izdatkih pa se nanaša na anuitetno službo zn odplačilo dolgov, kakor za izboljšanje poslovanja šolstva, z zvišanjem izdatkov za učila in ostale funkcionalne izdatke. V splošnem se bo v letu 1959 še okrepila stanovanjska gradnja, pristopilo se bo h gradnji nove šole, usposobitvi obrata družbene prehrane, k pripravam za gradnjo novega zdravstvenega" doma, večjim komunalnim investicijam in vzdrževanjem, ureditvi športnih naprav in kulturnih objektov ter prostorov za oddih in razvedrilo. Z razvojem keramično kemične industrije se predvideva v letu 1959 pričetek izvoza tudi v tej panogi. V naj večji meri zastopa izvoz lesna industrija. Porast nasproti letu 1958 pa je nizek, in to zaradi znižanja faktorja posebno za upognjeno pohištvo, kukor tudi delnega znižanja samega izvoza za tovrstne izdelke, zaradi večje prodaje na domačem trgu. Dvignil se bo izvoz žagarskih proizvodov in drv. Najmočnejši porast bo dosežen v industriji usnja. Obnovljene kapacitet^- in vedno večji obseg te industrijske panoge bo poleg kritja domačih potreb dopuščal stalni dvig izvoza. DRUGI DEL RAZVOJ' GOSPODARSKIH PANOG VII. poglavje Industrija Proizvodnja v industriji_se bo v letu 1959 povečala za 8,6•/•. Po sameznih strokah pa bo porast naslednji: Industrija skupaj: Keramično kemična industrija Kovinska industrija Lesna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja Živilska industrija Indeks _1938_ 1959 1957 1958 108.5 108.6 107 101.5 108 109.7 114 108.3 107.1 111.1 105.7 129.4 103.2 105.5 S predvidenimi 173 milijoni za gradnjo stanovanj se bo lahko gradilo skoraj 90 novih stanovanj. S potrebnimi odloki o usmerjanju stanovanjske graditve ter olajšav, ki jih je prinesel zakon o nacionalizaciji zemljišč, se bo gradnja znatno pocenila, prvenstveno glede izdatkov za komunalne naprave. V letu 1959 je predvidenih 30 milijonov dinarjev za zgraditev nove osnovne šole v Kamniku in skoraj 2 milijona za dograditev šole v Nevljah. Zaradi vedno večjih potreb po ureditvi obrata družbene prehrano ter sanacije in ureditve samih družbenih obratov pri gospodarskih organizacijah je za usposobitev istih predvidenih 13 milijonov (Jinarjev. Za komunalne investicije, naprave in vzdrževanje se po planu predvideva potrošnja skoraj 36 milijonov dinarjev. Iz dotacij vodnega sklada v znesku 24,800.000 din bo izvršena regulacija Kamniške Bistrice, pritoka Bistrišice, Pšnte y Suhadolah in ureditev vodovoda v Rudniku in Pšaj-novici. Sredstva gozdarskega sklada 53 milijonov pa se bodo porabila za izpopolnjevanje in pogozdovanje, nego, varstvo in urejanje gozdov ter gozdne komunikacije. VI. poglavje Izvoz V letu 1959 se bo povečala vrednost izvoza nasproti letu 1958 za 5*/«. Analiza izvoza prikazuje realizacijo in plan izvoza industrije, ne zajema pa izvoza v trgovini za gozdne in kmetijske pridelke ali izdelke domači obrti in predelave živil, .kar je prikazano v družbenem planu okraja Ljubljana. Po posameznih panogah in strokah industrije bo doseženo naslednje gibanje vrednosti izvoza: ▼vednost f 000 din $ 1958 - VK) din 1959 1959 72.774 63.137 1958 86.7 — 1.680 — 272.609 281.133 103.2 109.000 131.000 120.2 454.383 476.950 105 mače potrošnje, kakor za kritje vedno večjih potreb tovrstnih artiklov na domačem trgu. Predvideno povišanje bo v letu 1959 možno doseči z izkoriščanjem doseženih uspehov v proizvodnji leta 1958, kukor tudi že izvršenih investicij v letu 1958 ter delno v letu 1959, z boljšim izrabljanjem kapacitet posameznih podjetij, z racionalizacijo proizvodnih procesov, z normalno preskrbo s surovinami in energijo ter z večjo komercialno sposobnostjo in v glavni meri s povečanjem delovne storilnosti. Plani delovne sile gospodarskih organizacij imajo tendenco po še nadaljnjem povečanju delovne sile, z družbenim planom pa se postavlja povprečno povečanje za 1,7 f/o, s čimer bo nasproti letu 1956 že dosežen dvig na 13,4 °/o. Po posameznih strokah naj bi se gibalo število zaposleno delovno sile v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 takole: Skupno industrija: r Keramično kemična industrija Kovinska industrija Lesna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja Živilska industrija Povprečno število »uposlenih Indeks 195S 1959 1959/1958 3634 3697 101.7 986 1004 101.8 877 893 101.8 1131 1131 100 311 326 104.8 279 291 104.3 50 52 104 Z realizacijo smernic plana glede novega zaposlovanja se bo povečala storilnost za 7—8°/o. Na porast proizvodnje bodo v letu že delno vplivale investicije v tem letu, šc večji vpliv pa bodo imele v prihodnjih letih. Predvidoma bodo znašale skupne investicije v industriji 791 milijonov, lastna udeležba industrijskih podjetij pa bo 386 milijonov. Ostanek sc bo v glavnem koristil iz zveznih in republiških kreditov. Od skupnih investicij odpade na negospodarske 113 milijonov z lastno udeležbo 66 milijonov. Od slednjih bo porabljenih zn stanovanjsko izgradnjo 100,7 milijonov, za javne objekte 4,8 milijona in družbeni standard v gosp. org. 7,5 milijona. V keramično kemični industriji bo po predvidevanjih manjši izpad proizvodnje, na kar močno vpliva proizvodnja podjetja »Knnmikt, katera bo ostala na višini leta 1958. Povečanje bo doseženo v podjetju Keramično kemična industrija Kamnik, v proizvodnji elektroporcelana in dekorativne keramike ter v proizvodnji surovega in drobljenega kalcita. Porast proizvodnje v podjetju »MODELIT« se posebno- odraža v izdelavi plastičnih mas in embalaže. S predvidenimi investicijami v letu 1959 bo že dosežena štirikratna proizvodnja nasproti letu 1956, z dokončanjem vseli predvidenih investicij v letu 1961 pa bo dvig proizvodnje nasproti letu 1956 desetkratni. V kovinski industriji bo v glavnem dosežen porast v podjetju »TI-TAN<. Najmočnejši dvig proizvodnje bo v izdelkih okovja in priborov tor sredstvih in prozivodih za široko potrošnjo. Dvig proizvodnje se bo šc povečal z izvedbo predvidenih investicij v letu 1959 ter v še znatnejši meri po izvedbi planiranih investicij v prihodnjih letih. Padec izvoza nasproti doseženi realizaciji leta 1958 temelji na vedno večjem povpraševanju in potrošnji proizvodov doma ter v smislu zadostitve in kritja potreb na domačem trgu. Tovarna kovanega orodja izkazuje manjši izpad nasproti letu 1958 zaradi preusmeritve prozvodnjc na nove kovaške artikle. S predvidenimi investicijami v tekočem letu pa sc bo že v prihodnjem letu dvignila proizvodnja za skoraj 1001/«. V lesni industriji so bo proizvodnja dvignila predvsem v podjetju »STOL« Največji porast bo dosežen v blagovnih grupah furnirjev, vezanih ploščah, pisarniškem, šolskem ter ostalem pohištvu. Izenačenje z letom 1958, oziroma manjši izpadi pa bodo pri žaganem hrastovem in bukovem lesu ter lesu iglavcev. Proizvodnja pohištva iz upognjenega lesa bo ostala predvidoma v višini leta 1958. Za vskla-ditev nekaterih osnovnih sredstev s potrebnimi rekonstrukcijami, kakor nabavo novih strojev, bo možno večje izkoriščanje obstoječih kapacitet in odprava ozkih grl v proizvodnji. V ta namen se bodo v letu 1959 izvršile investicije na gradnji sušilnice, rekonstrukciji strojnega oddelka Stolarnc in Kotlarne, zamenjavi strojne opreme, nabavi parnega kotla ter uvoza sodobnejših in rentnbilnejših strojev. Podjetje »SVILANITc bo v tekstilni stroki v glavnem povečalo proizvodnjo bombažnih tkanin in ostalih konfekcijskih tkanin. Tka- ninc iz umetne svile bodo po predvidevanjih ostale na višini proizvodnje leta 1958. Podjetje ima v svoji proizvodnji večje težave, in to v glavnem zaradi razbitosti obratov in pomanjkanja primernih delovnih prostorov. S predvidenimi investicijskimi sredstvi bo nujna izvedba koncentracije podjetja ter nadaljnja usmeritev v gradnjo centralne tkalnice in usposobitve oplemenil-nicc V usnjarski stroki prikazuje Tovarna usnja Kamnik močan porast proizvodnje, kar je odraz gospodarsko vloženih sredstev v proizvodne objekte in naprave. Največji porast lm dosežen v blagovni grupi galanterijskega usnja, v ostalih pro- , izvodih pa bodo dosežena manjša povečanja oziroma bodo ostala na višini proizvodnje leta 1958. Odraz povečanja proizvodnje je prikazan tudi v izvozu, ki sc bo lahko še stopnjeval z nadaljnjim dvigom proizvodnje, izvedbo predvidenih rekonstrukcij, z odpravo ozkih grl ter z zagotovitvijo potrebnih surovin na domačem trgu. Živilska industrija v svoji stroki predvideva proizvodnjo v višini leta 1958, oziroma v manjšem porastu. Dvig proizvodnje v podjetju živilske industrije pa je v glavnem odvisen od izvedbe planirane rekonstrukcije. Za navedeno rekonstrukcijo ima podjetje že izdelan investicijski program, po katerem bo z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev nujna čimprejšnja izvedba teh del. S prednjim se bo zmogljivost industrije povečala za preko 100 %. V letu 1959 bodo industrijska podjetja pristopila k povečanim investicijam druž.benega standarda, posebno v stanovanjski gradnji. S svojimi prostimi sredstvi bodo prispevala k dvigu splošnega družbenega standarda, v delokrogu samih podjetij pa bodo izvršene številne izpopolnitve in ureditvena dela, katera bodo dajala gotove ugodnosti delavcem ter indirektno tudi vplivala na dvig produktivnosti dela. Proizvodnja kaolina se v letu 1959 ne bo povečala, temveč bo ostala v višini leta 1958, oziroma se bo še znižala, če se bo pričelo s predvidenimi investicijami, katere bodo deloma ovirale tehnološki proces. Delovna sila se predvidoma no bo povečala ter bo ostala v višini pretečenega leta. Glavno vlogo v eventualnem povečanju pa bodo prav tako imele predvidene investicije. Po izdelanih elaboratih bodo znašale gospodarske investicije skoraj 134 milijonov dinarjev. S temi sredstvi sc bo izvršilo adaptacija sedanje stavbe separacije in vgradili novi stroji. Rekonstrukcijo separacije kao-linske rudnine sc bo pričela v letošnjem letu ter bo dokončana v letu 1960. Po dokončanju rekonstrukcije separacije koolinske rudnine se bo še pristopilo k rekonstrukciji sušilnice za plavljeni kno-lin s čimer sc bo povečalo kapaciteto separacije od sedanjih 15.000 ton na 30.000 do 35.000 ton letno. Skupno z rekonstrukcijo je predvidena tudi gradnja kopalnice za rudarje s predračunsko vrednostjo 14 milijonov dinarjev. Rudnik kaolina je pričel že v letu 1958 z gradnjo stanovanjskega bloka, ki bo dokončan v letu 1959. Sredstvo za gradnjo tega bloka so zagotovljena v višini 29,8 milijona dinarjev. VIII. poglavje Kmetijstvo V skaldu s perspektivnim načrtom razvoja v kmetijstvu se predvideva nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje. Celotna kmetijska skupne površine vseh kultur, bodo kmetijske zadruge izvajale optimalne agrotehnične ukrepe, da se dosežejo v kooperaciji sledeči pov-vprečni pridelki no ho: prozivodnja se bo povečala za 10% v primerjavi z letom 1958. Povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem z razširjenjem proizvodnje v kooperaciji in povečano proizvodnjo privatnega sektorja na splošno; učinkovito povečanje pa se predvideva zlasti v družbenem sektorju lastništva. Po posameznih panogah proizvodnje se predvideva nasproti realizaciji iz leta 1958 (indeks 100) sledečo proizvodnjo: 59/58 hibridna koruza 45—60 ha, krompir 300 q, travniki 60 q sena v triletnem sodelovanju. Zaradi povečanja potrošnje umetnih gnojil na 900 t, kar predstavijo 165 kg na ho obdelovalne zemlje, se bodo povečali hektarski donosi tudi no tistih površinah, ki niso vključene v proizvodno sodelovanje — občutno povečanje predvidevamo tudi pri krmnih rastlinah zarodi uporabe krmnih mešanic. poljedelstvo živinoreja sadjarstvo domača predelava 118 108 92 95 Skupaj 110 Na podlagi 10% povečanja proizvodnje se predvideva porast odkupa tržnih presežkov za 12%. Poljedelstvo: V letu 1959 se predvideva pove-....... Čanje hektarskih donosov zaradi organizacije proizvodnega sodelovanja med zadrugo in proizvajalci. S tem sodelovanjem bo postopoma uvajana sodobna agrotehnika in mehanizacija, povečana bo potrošnja reprodukcijskega materiala in nabava sortnega semena. Kmetijsko zadruge morajo za to pripraviti proizvodne načrte, v katerih naj predvidijo najbolj smotrno ter talnim in podnebnim pogojem najbolj ustrezno smer proizvodnje. Za leto 1959 predvidevomo pri :Ike važnejših poljšinali tc-le pridelke na ha: Živinoreja: Živinoreja daje pretežni del dohodkov v kmetijstvu. Predvideva so 8% povečanje proizvodnje, predvsem zaradi izboljšanja klavnostl živine in povečanja molZnosti, deloma pa tudi zaradi povečanja števila živine, zlasti prašičev. Povečanje proizvodnje je predvideno zaradi povečanja površin, krmnih rastlin v kolobarju, zaradi povečanja pridelkov kooperacijskega pridelovanja sena na travnikih in zaradi kvalitetnejšega potomstva umetno osemenjenih plemenic. Se nadalje bo treba razširiti molzno kontrolo, vzrejo plemenske živine pa bo treba pogodbeno vezati na kmetijske zadruge, ki bodo skrbele za strokovno odbiro telet in pravilno vzrejo. Zato se predvideva nadaljnji dvig mlečnosti za 4%, t. j. zn 100 litrov na kravo. Mlečnost se bo popravila tudi s postopno uvedbo gospodarskega križanja z uporabo plemenjakov izrazito mlečnih pasem. pšenica ječmen oves koruza krompir detelja travniško seno 1958 1959 15.6 20 14.4 20 15.9 18 20.6 23 188.9 215 46.5 53 30.8 35 V svinjereji je predviden večji porast in kvalitetna sprememba re- cnje malin zaradi malinove mo-i ice precej omejeno. . •; Poleg zimskega škropljenja sadnega drevja bo v obnovljenih na« sadili uvedeno tudi letno škroplje-nje sadnega drevja, ki ga bodo izvajale kmetijske zadruge. Obnovo sadovnjakov bo olajšala rnjoniza-cija sadjarske proizvodnje. Davčnih olajšav pri obnovi sadovnjakov bodo deležni le tisti, ki bodo obnovili nasade no odobrenem načrtu in ki bodo vključeni v sadjarsko skupnost pri Kmetijski zadrugi. Planšarstvo: Nadaljevala se bodo vsa tista melioracijska dela, katerih cilj j® povečanje pašnih kapacitet planinskih pašnikov. V letu 1958 je bilo očiščene okrog 70 ha pašne površine, izvajala se je smotrna sečni® na pašnikih (Dol, Mala planina, D' movska planina) in pripravljeni'1 5 apnenic, ki so dale blizu 150 to® apna za npnenje. . V letu 1959 bodo planšarski odseki KZ izvajali investicijska j1) melioracijska dela po programu, ki ga potrdi Svet za kmetijstvo in ff°' zdarstvo. Nadaljevalo se bo s čiščenjem in trebljenjem pašnikov n® površini 100 ha, izvedeno bo apnen]® na enaki površini in gnojenje s fosfati na 30 ha površine in kolobnrn® gnojenje z gnojem. Zaradi boljs® preskrbe z vodo bodo urejene vodne cisterne ob novo zgrajenih hi®* vih (Limovska planina, Košutnoli zgrajene bodo živinske staje na X®" liki planini in Konjščici. Zaradi g°* spodarnejše porabe mleka bo o® Veliki planin: urejena sirarna. , Zn omenjena dela bo iz sredstf' kmetijskih zadrug, gozdnega sklad® in z delom pašnih upravičencev P0" rabljenih 7 milijonov dinarjev. Znatno povečanje proizvodnje krušnih žit temelji na uvedbi ro-dovitnejših sort pšenice, ki smo jih preteklo jesen posejali na 222 ha. Poleg tega je uvedena izboljšana agrothenika tudi pri udomačenih sortah na površini 160 ha; oboje predstavlja 36% skupne površine od pšenice. Na teh površinah bodo preko zadrug izvedeni potrebni agrotehnični ukrepi za dosego vsaj 35 q pridelka na ha. Spomladi bo izvedena akcija setve v kooperaciji pri kr.ompirju. hibridni koruzi in travništvu. Proizvodni načrt predvideva setev 24 ha hibridne koruze, 180 ha krompirja in 200 ha travnikov v proizvodnem sodelovanju med zadrugo in proizvajalci. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je razdelil plan na kmetijske zadruge takole: je z uvedbo oziroma nadaljnjim širjenjem prašičev belih mesnatih pasem. Uvedeno bo pogodbeno pitanje bekonov za potrebe mesne predelovalne industrije iz vzreje pujskov-odstnvljencev za potrebe farmskih pitališč bekonov. Ta proizvodnja bo uveljavljena predvsem v Tuhinjski dolini in Motniku, ki izpadata iz mlečnega rajona in bo na ta način mleko gospodarsko uporabljeno. Največji številčni in kakovostni napredek obeta perutninarstvo, ki je pod vplivom rejskega središča za perutnino na Križu. Vse bolj se uveljavljajo specializirane pasme za nesnost oziroma pitanje, za nesnost selekcionirana Štajerka, Ncw Hnmp-sEire, Rode Island, zn meso pa križanci in piščanci White Cornish pasme. Za umetno osemenjevanje in zdravje živine bo skrbet Veterinar- Komenda kornza 12 krompir 62 trami 53 Kamnik * 12 64 50 Knmn. Bistrica — 4 13 Črna — 6 Nevlje — 4 7 Srednja vas ~ 16 14 Šmartno — 13 13 Laze — 13 28 Špitalič 8 Motnik — 4 8 ski zavod Kamnk, ki bo izvajal vso kurativne in preventivne akcije v živinoreji. Umetnemu osemenjevanju je določeno področje z odlokom ObLO Kamnik o uvedbi umetnega osemenjevanja. Zaradi uvedbe tega odloka in pavšalne skočnine so predvideva porast števila osemenitev od 1169 v letu 1958 na 1500 v letu 1959.. Kmetijska posestva: Po združitvi Ekonomije KZ Kamnik v Godiču k Sadni drevesnici i° vrtnariji Kamnik in ukinitvi K”®6' tijskcgn gospodarstva Mekinje so n® območju občine sledeča socialističn® gospodarstva: obrat Križ posestva »Pšata«, »Arboretume Volčji potok, , Sadna drevesnica in vrtnarij® Kamnik ter Ekonomija KZ Komenda. Zaradi intenzivne ngrolehnik > dobre reje živine ter povečane st® rilnosti zaradi mehanizacije sp hv v letu 1959 povečala proizvodnja 15%, število živine pa za 20%. Da se omogoči racionalno gosp®' dnrstvo, bo uveden nrondacijski P®, stopek za zemljišča v Godiču 1 Komendi. * . Letos bodo gospodarstva inv®®* rala znatna sredstva. Obrat Križ » uredil nov nadstropni in več Pr?, nosnih kokošnjakov za 11 nese oziroma piščancev in zgradil s ton » vanjski šestorček. Ekonomija ^ Komenda bo uredila gospodars® središče, »Arboretum« Volčji P°’®i| pa bo pripojil nekaj zemljišč sr C1 zemljiškega kompleksa. Na vseh površinah, ki znašajo pri hibridni koruzi 18,7%, krompirju 24,7% in travnikih 3,3% od Sadjarstvo: Zaradi ugodnih naravnih pogojev se bo pospeševala nsnnncija obstoječih sadovnjakov in urejanje novih strnjenih nasadov. Izdelan je investicijski program za 26 ha plantažnega nasada v Tunjicah, predvideno pa je nadaljevanje obnove v Motniku in nov nasad v Markovem. Nn področju občine bo v letu 1959/60 posajenih 25 ha jagodičevja, med katerim bo prevladoval črni ribez in jagode, medtem ko je šir- Zadružništvo: Po pripojitvi KZ Moste h KZ *®J menda je nn območju občine de® kmetijskih zadrug. Kmetijske druge bodo še bolj posegle v oW j nizaeijo kmetijske proizvodnje , llirninnlnm Iz { uvajanjem čim širših kooper°c L proizvodnji vnžn™ skih odnosov v pruizvounji ših poljščin (krompir, travniki. P .,, ničti itd.) ter vzreje plemenske, pitane živine. Uvedene bodo sadj®, ske, melioracijske i. dr. skup®0 Po opustitvi nekmetijskih deja,v ^ sti zadruge aktivneje posegaj®^® kmetijsko proizvodnjo in smotrnejšega izkoriščanja zcm,J SLP, ki jih upravljajo. Planšarski odseki upravljajo planinske pašnike in pod strokovnim .Vodstvom izvajajo ureditvena in melioracijska dela. S preusmeritvijo dejavnosti KZ bo zmanjšala realizacija oziroma blagovni promet od 640,020.000 din v letu 1958 na 479,900.000 dinarjev )’ 'etn 1959. Zmanjšanje predstavlja izključitev trgovin na drobno za 1’8,794.000 din, gostinstva za 2,594.000 uinarjev ter izpad obrtne dejavnosti Za 19,732.000 din. Celotni dohodek pa se je zaradi Prednjega znižal od 153 milijonov na 116 milijonov ter narodni do-,l°dik od 68 milijonov na 52 milijonov dinarjev. ... V letu 1959 bodo zadruge in kmetska posestva pristopile k pričetku fl*1 nadaljevanju gradenj zadružnih Oomov, gospodarsko upravnih zgradb, Skladišč, hlevov, sušilnic, nabavilo nodo nove kmetijske stroje in opre-■ o, osnovno živino in delno tudi Pristopile h gradnji stanovanj. Predvidoma bodo znašale skup-ac investicije 139 milijonov, od teh >.^er naši gozdovi še ne dosegajo normalne lesne zaloge ter vedno 6ozV1 P0rska služba za obnovo, nego, varstvo in urejanje gozdov. Y le namene bo v letu 1959 potrošenih 52,889.000 dinarjev, katera Sr-, namene DO v letu poiruscnm jt.oov.vvv ui slvu so zagotovljena z okrajnim družbenim planom. 11 sredstva se bodo koristila: • Za obnovo in melioracijo gozdovi Izpopolnitve in pogozdovanje • Za nego gozdov: -etev plevela in čiščenje Vars(vo g0Z(]0T. 4 flradnjn protipožarnih stez: ' p'eJonje gozdov: popolna izmera 5. P„Tat»i sektor N°zdne komunikacije: pztt “upaj gozdne komunikacije na ha 61.5 204 na t. m. 55.500 v ha 6.400 v km 5.1 25.? 30.8 v 000 (lin 3.705 8.547 v 000 din 1.387 v 000 din 7.700 v 000 din 27.000 4.350 31.550 r poglavje (Jledn Gradbeništvo ha u,vP P® nameravani delni Izpad •edeJj .le*hi gradbenih podjetij s hik ie IZVcn področja občine Kam-J1« ei-nfi0 Planu predvidena skupita laso c,nn dejavnost nižja od ™ to v višini 95,8«/.. Pednjem bodo gradbene °hčinc ?? Podjetjih izven področja ?®9Šb1«, Jamnik nasproti letu 1958 tc,|egn v° 84-5*/«. udeležba grad- ' š-gpi=.V,«,°w/lp‘ "" >,liŽa]„slPm sorazmerju se bo tudi n dvignila delovna sila, In to pri zunanjih na 82«/« pri gradbenem podjetju, v somi občini pa na 106%. Ker pa bo s predvidenimi investicijami, gospodarskimi in negospodarskimi, močno porasla gradbeno dejavnost, bodo obstoječe gradbene kapacitete premajhne. V primeru, da bo gradbena dejavnost zunanjih podjetij res tako nizka, bo nujen dvig kapacitet v gradbeništvu na področju občine same. Glede na to bo poleg povečanja kapacitet nujna uvedba racionalnejše organizacije, večjo produktivnost dela s postopnim uvajanjem moder- nejšega in hitrejšega načina gradnje in sorazmerna zaposlitev nove delovne sile, predvsem kvalificirane. Da se čimprej usposobi nekvalificirana delovna sila, bo nujno stopiti k uvajanju belgijskega načina gradnje. V mrtvi sezoni bo treba tudi organizirati teoretične in praktične tečaje ter povečati zanimanje kadrov za naprednejšo in racionalnejšo gradnjo. Ker bo treba še vedno zaposlovati sezonsko delovno silo, bo potrebno urediti manjše provizorično delavsko naselje, oziroma pristopiti' k pospešeni gradnji samskih stano-- vanj. Za povečanje same zmogljivosti gradbene dejavnosti bodo tudi potrebne gotove investicije na mena? nizaciji, prevoznih sredstvih, kakor povečanju in razširjenju obrtniških obratov. XI. poglavje Promet Skladno s porastom ostalih dejavnosti v gospodarstvu sc bo povečal v letu 1959 tudi obseg prometnih storitev za 28,1%. Vzporedno z njim pa se bo dvignil narodni dohodek v tej panogi za 30,9%. Za dosego tega povečanju, v glavnem v osebnem prometu, so predvidene investicije za nabavo novega avtobusa ter nabavo še enega tovornega avtomobila v skupnem znesku 20 milijonov dinarjev. Z novim oziroma povečanim voznim parkom bo možna okrepitev že obstoječih avtobusnih prog ter po potrebah v turistični sezoni tudi uvedba novih prog. Da se zagotovi nemotena izvedba nalog v naraščajočem obsegu uslug na področju prometa, se s tem družbenim planom tudi predvideva povečanje delovne sile za 16,6%. Zaradi pričakovanj, da sc bo v doglednem času močno okrepil turistični promet, se pojavlja vedno večja potreba po prestavitvi in ureditvi sodobne bencinske črpalke, kakor tudi po okrepitvi in povečanju garažnih prostorov. Za izvedbo teli nalog sc bo ObLO povezal s prizadetimi podjetji za promet z naftnimi derivati ter pristopil k usposobitvi primernih prostorov za hrambo prevoznih sredstev. XII. poglavje Trgovina S povečanjem industrijske proizvodnje za široko potrošnjo, kakor tudi s povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom blaga za široko potrošnjo in povečanjem osebne potrošnje sc v trgovini beleži vedno večji porast blagovnega prometa. Po gospodarskih panogah se bo blagovni promet nasproti letu 1958 dvignil oa 999 milijonov na 1,157 milijonov ali za 15,8«/«, v primerjavi z letom 1956 pa celo za 63«/«. S porastom blagovnega prometa se veča tudi celotni dohodek, ki se bo nasproti letu 1958 dvignil za 18«/« in nasproti letu 1956 zn 100%, ter narodni dohodek nasproti telu 1958 za 18,5«/« in letu 1956 za 121 •/«. Glede na prenos Jrgovinske dejavnosti od KZ na trgovske gospodarske >rgnnizncije je nastal izpad pri KZ za 138 milijonov, ki pa so zajeti pri trgovskih podjetjih, ter znaša dvig po gospodarskih dejavnostih nasproti letu 1958 v blagovnem prometu zn 4%, pri celotnem dohodku za 4,8% in narodnem dohodku za 10,4 %. Pri skupnem blagovnem prometu |o udeležene prodajalne proizvajalnih podjetij s 160 milijoni ali 13,8«/« ter celotnim dohodkom 20 milijonov in narodnim dohodkom 15 milijonov. Za dosego prednje realizacijo in kritje tovrstnih potreb po že obstoječih kapacitetah bo tudi potrebno povečanje delovne sile za 9,2% ter še dodatno povečanje za predvidene nove trgovske lokale. Glede na nacionalizacijo trgovskih lokalov in v svrlio modernizacije in obnove teh lokalov, ki so postali splošna družbena last, bodo trgovske gospodarske organizacije vanje vložile tudi potrebne investicije. Skupne investicije v te lokalo bodo znašale v letu 1959 za 8,5 milijona, in to za opremo 5 milijonov, za gradnje in adaptacije 2,5 milijona ter za ostalo 1 milijon. Du pa bo trgovina dosegla svoj namen v popolnosti, bo treba na področju te panoge izpolniti naslednje naloge: — povečati bo treba še kapacitete v trgovini na drobno. — čimbolj obnoviti in modernizirati lokale, ki so postali splošna družbena last, — povečati število trgovin z neprekinjenim poslovnim časom, — širiti mrežo prodajaln proizvajalnih podjetij, — krepiti in širiti tržišča s kmetijskimi pridelki, — urediti, modernizirati in razširiti potrebna skladišča, — za predvideno povečanje prometa bo treba zaposliti novo delovno silo v mejah tega plana. Potrebno delovno silo bo trgovina dobila iz vajenskega kadra, delno pa iz polkvalificirahih delavcev, ki si bodo med letom pridobili potrebno kvalifikacijo. Okrajna trgovinska' zbornica bo morala še nadaljevati s potrebnimi strokovnimi tečaji in seminarji. Družbene organizacije, stanovanjske skupnosti, sveti zn blagovni promet, potrošniški sveti in občinski IjudsKi odbor s svojimi upravnimi organi so dolžni dajati tej panogi vso potrebno pomoč ter kot osnovno skrbeti za Izboljšanje preskrbe potrošnikov. > XIII. poglavje Gostinstvo Zaradi vedno večjega prometa skozi področje občino Kamnik, kakor turističnega prometa in povečanja osebnih dohodkov prebivalstva se bodo gostinske storitve tudi v letu 1959 dvignile. V skupni dejavnosti se bo celotni dohodek nasproti letu 1958 dvignil za 13,8”/«, nasproti letu 1956 pa bo že dosežen porast za 35,6%. V sami gospodarski dejavnosti gostinstva bo dosežen dvig celotnega dohodka nasproti letu 1958 za 5,2 %, v zasebnem sektorju pa sc predvideva dvig na 38,9%. Izpade v družbenem sektorju predstavljajo ukinitve gostinskih' obratov pri KZ, kar znaša nasproti letu 1958 skoraj 3 milijone dinarjev, nadalje ukinitev dveh socialističnih gostišč ter okrepljeni prehod manjših, v glavnem podeželskih gostinskih obratov, v zasebno upravljanje. Delovna sila se v primerjavi z letom 1958 ne bo povečala, nujna pn bo izboljšava obstoječega kvalifikacijskega sestava gostinskega kadra s strokovnimi tečaji in štipendijami učencem v gostinstvu. V obstoječih gostinskih obratih se v letu 1959 predvideva investicija' 1,4 milijona dinarjev, in to za manjše adaptacije in ureditvena dela< kot izpopolnitev gostinske opreme- Glede na predvideni vedno večji porast turizma, za kar ima občina Kamnik vso pogoje, kakor gledo prirodnih lepot in dobrih komunikacij, bo nujno v čim krajšem času pristopiti h gradnji in ureditvi potrebnih turističnih objektov in naprav. Te potrebe se bodo še povečale z dograditvijo žičnice na Veliko planino in ureditvijo prostorov za oddih v Volčjem potoku. Da se bo omogočil predvideni razvoj gostinstva in turizma, bo treba v letu 1959 pustopiti k izvedbi sledečih nalog: — Pristopiti je k izdelavi elaboratov za dvig stavbe Gostinskega podjetja »Dom« za dve nadstropji, s čimer sc bo lahko pridobilo približno 40 tujskih sob. — Zaintcrsirati je gospodarske organizacije, da- pristopijo h graditvi . počitniških domov na Veliki planini. — Cimprej jc usposobiti in izpopolnili športne naprave in igrišča, v povezavi s Turističnim društvom urediti izletniške točke, olepšati iz-glcd samega mesta, nadaljevati z urejanjem in vzdrževanjem javnih nasadov in parkov, sanirati zgodovinske znamenitosti ter v splošnem pristopiti k dopolnitvi dosedanjega gostinstva s turizmom. Med osnovne naloge je šteti ureditev obrata družbene prehrane za potrebe delavcev in uslužbencev manjših obratov, uradov in ustanov, kakor tudi dopolnitev in. razširitev tovrstnih obratov družbenega standarda v samih gospodarskih organizacijah. XIV. poglavje Obrt Glede na dosedanji razvoj obrti ter upoštevajoč osnovne smernice in cilje perspektivnega razvoja ter krepitve obrtne proizvodnje in storitev, bo v letu 1959 dosežen sledeči napredek: Družbeni bruto proizvod celotne dejavnosti sc bo v letu 1959 povečal za 8,8% ter narodni dohodek za 12,8%. Po panogah in sektorjih lastništva pa bodo doseženi sledeči rezultati: V družbenme sektorju panoge obrti sc bo povečal družbeni bruto proizvod napram letu 1958 za 15,4%, v zasebnem sektorju pa zn ll,9°/o. V kmetijskih zadrugah pa bo padla obrtna dejavnost na 67,7 % (leto 1958 = 100%), kar predstavlja 20 milijonov celotnega dohodka, kateri pa je prenesen v panogo obrti v glavnem družbenega sektorja. Da se bo dosegel planirani porast proizvodnje in storitev v obrtni panogi, bo nujna zagotovitev vseh prostih investicijskih sredstev s pravilnim kanaliziranjem pri gospodarskih organizacijah in ljudskem odboru. S temi sredstvi bo treba povečati kapacitete obrti, izvršiti razširitve in modernizacijo obstoječih delavnic, ter pristopiti k ustanavljanju novih obrtnih obratov. Sorazmerno z ustanavljanjem novih in z rajširitvijo obstoječih obratov se bo povečalo tudi število zaposlenih. S planom predvideno povprečno povečanje zaposlenih za 11,9% bo realno samo ob intenzivnejšem povečanju obsega proizvodnje in storitev t glavnim poudarkom na povečanju delovne storilnosti. Vodstva gospodarskih organizacij bodo morala polagati večjo pozornost na izpopolnjevanje strokovnosti kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev z dosego zainteresiranosti pri svojih kadrih za po-sečanje strokovnih tečajev. V obrti je v letu 1959 predvideno za 27 milijonov investicij. Od teh 26 milijonov na gospodarske inve-sticiie in ,1 nvliinn zn stanovanja. Od 26 milijonov gospodarskih investicij bo potrošeno 14 milijonov za gradnje, 11 milijonov za opremo, ter 1 milijon za prevozna sredstva. V uslužnostnih delavnicah krojaške, šiviljske in čevljarske stroke bo nabavljena nova oprema v glavnem sodobnejši stroji, kateri bodo pripomogli h kvalitetnejšemu in hitrejšemu vršenju tozadevnih uslug. Ostale uslužnostne delavnice mehanične in avtomehanične stroke, elektrotehnične in pleskarske, bodo izpopolnile svojo opremo, orodje in stroje ter pristopile k razširitvam delavnic. Obrati uslužnostnega in proizvajalnega značaja lončarstva, tapetništva in ščetarstva bodo izpopolnili svojo .opremo, stroje ter obnovili proizvajalne naprave. Proizvajalna podjetja mizarstva in tesarstva bodo gradila ali razširjala svoje obratne prostore ter nabavila nove stroje. V uslužnostno-proizvajalni dejavnosti ključavničarstva bo izvršena dopolnitev uslug in proizvodnje za alumontažna dela, v zvezi s čimer bo potrebna razširitev tozadevne delavnice, kakor razširitev varilnice ter ostalih delavnic. V slaščičarski stroki bo nabavljen nov stroj za izdelavo sladoleda, pristopilo se bo še k nadaljnjemu urejanju sodobnejšega izglcda samih slaščičarskih poslovalnic. Nabavil se bo tudi nov ddstavni avto iz potrebe lažje, hitrejše in higieničnej-še dostave izdelkov v poslovalnice. Naloga samega ljudskega odbora, pristojnega sveta ter komisij pa bo, da z vsemi možnimi ukrepi zagotovijo nadaljnji razvoj obrti v smeri tega plana ter splošnih perspektivnih smernic. XV. poglavje Komunala Proizvodnja in storitve komunalnih gospodarskih organizacij se bodo v letu 1959 povečale za 6%. V primerjavi z letom 1956 pa bo dosežen dvig na 71 %. Narodni dohodek se bo dvignil za 12%, porast delovne sile pa je predviden za 6%. Za lažje in kulturncjše odvijanje dejavnosti te panoge so v letu 1959 predvidene investicije, adaptacije, nabava opreme ter prevozna sredstva za 7,5 milijona dinarjev. V svrlio razvoja te panoge in da sc čim bolje preskrbi potrošnika bo Občinski ljudski odbor saniral mlekarno ter ustanovil nove uslužnostne servise. Za ustanovitev uslužnostnega servisa je zagotovljenih 3 milijone dinarjev. Razvoj tega obrata bo zaje' pralnico, kemično čistilnico, krpa'-' nieo ter v perspektivi še urarske, steklarske, radiomehanične ter ostale storitve, kakor usluge industrijskim in proizvajalnim podjetjem. V tej dejavnosti bodo prvenstveno zaposleni invalidi, kakor tudi delavci z nizkimi osebnimi dohodki iz rednega delovnega razmerja, kateri bodo lahko prevzemali gotove vrste del od kosa po rednem delovnem času tudi„na dom. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1959 XVI. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo po stopnjah«, ki so določene z zveznimi predpisi. XVII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Trgovska podjetja, ki pretežno trgujejo z živili, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji Vi%. Vplačane obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. Kmetijske zadruge pa obračunavajo obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 2 %, katere se stekajo v sklade osnovnih sredstev zaarug. XVIII. poglavje Pavšalne obveznosti do družbene skupnosti Za leto 1959 plačujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti vsa obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča ter komunalna podjetja in delavnice. XIX. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijske gospodarske organizacije in kmetijske zadruge delijo prispevek iz dohodka tako, da odvajajo 50% v občinski investicijski sklad in 50 % v svoje sklade. Komunalna podjetja in obrti odvajajo prispevek iz dohodka 50% V proračun občine in 50% v občinski investicijski sklad. XX. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka bo določen s posebnim odlokom. XXI. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek sc plačuje v letu 1959 po posebnem odloku o občinskem prometnem davku Občinskega ljudskega odbora Kamnik. XXII. poglavje Občinske doklade Občinske doklade za leto 1955 bodo določene s posebnim odlokom- XXIII. poglavje Občinska doklada na davek od osebnega dohodka Davčni zavezanci, ki imajo letni čisti dohodek nad 500.000 din, plačujejo v letu 1959 občinsko doklado v višini 10% od davka na osebni dohodek. Doklada je dohodek pr°' računa občine. XXIV. poglavje Sredstva občinskih skladov V 000 din 36.211 7.907 44.118 61.940 5.255 67.195 2.260 113.573 69.455 44.118 11.030 33t088 1. Občinski investicijski sklad: 1. Prenesena sredstva iz leta 1958: a) omejitve b) neizkoriščena sredstva 2. Priliv v letu 1959: a) priliv iz delitve sredstev b) anuitete 3. Vračilo iz proračuna 4. Skupna sredstva 5. Blokiran priliv leta 1959 6. Razpoložljiva sredstva v letu 1959 7. Razporeditev razpoložljivih sredstev: a) 25% za obratna sredstva b) 75% za investicije v osnovna sredstva Prosta sredstva sklada za investicije v osnovna sredstva se bodc prvenstveno koristila za potrebe obrti, trgovine, kmetijstva, gostinsU11 m komunale. 2. Občinski stanovanjski sklad: 1. Prenesena sredstva iz leta 1958: a) omejitve b) neizkoriščena sredstva 2. Priliv v letu 1959: a) priliv iz delitve srcdstqv b) anuitete 3. Skupna sredstva 4. 30% blokacije od priliva v letu 1959 5. Razpoložljiva sredstva v letu 1959 Sredstva sklada sc bodo koristila v višini 70% za gradnjo stanov«11 In 30% za gradnjo šol ter ostalih komunalnih investicij. 28.435 44.300 72.735 98.266 12.500 110.766 183.501 29.480 154.021 3. Občinski cestni sklad: 867 789 1.656 2.655 4.311 1. Prenesena sredstva iz letn 1958: a) omejitve b) neizkoriščena sredstva 2. Priliv v letu 1959 3. Skupna sredstva 4. 60% blokacije od priliva v letn t959 5. Razpoložljiva sredstva v letu 1959 1.595 2.718 Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje cest IV. reda. . ei Pristojni sveti olrčinskega ljudskega odbora izdelajo prioritetni ‘ . koriščenja prostih sredstev skladov v smislu smernic in določil * * plana. XXV. poglavje Sredstva občinskega proračuna Občinski ljudski odbor bo v letu 1959 razpolagal s sledečimi V računskimi sredstvi: Prispevek lz osebnega dohodka 41.802 Prispevek iz sklada skupne uporaba 641 Prispevek iz dohodka komunale 375 Zemljarina 1.590 Dopolnilni proračunski prispevek 10.289 Izredni proračunski prispevek 6.759 Dohodnina od kmetijstva 14.102 Dohodnina ostalih poklicev in premoženja 13.844 . Doklade od kmetijstva 17.389 Doklade ostalih poklicev in premoženja 4.415 Doklade na daven od osebnega dohodka 140 Prometni davek zasebnikov 35.879 Prometni davek od vina in žganja 505 Občinski prometni davek 52.938 Davek od osebnega dohodka 1.051 Občinske takse 1.126 Dohodki uradov in ustanov 75 Ostali dohodki 7.553 Proračunska rezerva iz leta 1958 7.121 20e/« omejitve od investicij leta 1958 488 80% presežek proračuna iz leta 1958 8.618 Skupno • 226.700 Sredstva občinskega proračuna se bodo koristila v sledeče namene: — za administrativni proračun 182.238 — zn negospodarske investicije 30.860 — 6% obvezna rezerva ■ 13.602 . Pristojni Svet občinskega ljud- go ljudskega odbora Kamnik sta ,Kega odbora izdela prioritetni red pooblaščena, da po potrebi izdata g£riščenja sredstev za negospodar- podrobnejša navodila za izvajanje d ? i?vcst*cije v smislu smernic in tega družbenega plana. ° P^an? ; . . i Ta družbeni plan velja od dneva W»kor * neplačevanjem izred- objave v »Glasniku«, uradnem vest-do'l,prjračunskcgn pnspevka pnde niku Okraja Ljubljana, uporablja kih PQda na Proračunskih dohod- pQ se 0(j j, januarja 1959. se za ta znesek zmanjšajo sred- ,, negospodarskih investicij. Kamnik, dne 2~. aprila 1959. XXVI. poglavje Predsednik Končne določbe Občinskega ljudskega odbora t Svet za družbeni plan in finance Kamnik: r ovet za gospodarstvo Občinske- Janko Alired 1. r. OBČINA RIBNICA 328. zakona o proračunih (Uradni list m_ , FLRJ, št. 13-126/56) je občinski ljud- 3. i >, P°£‘if* *■ *°^ke ^cn® ski odbor Ribnico na seji občinske-cke 26; člena statuta občine Rib- ga zbora in na seji zbora proizvaja ter 1. in 42. Člena temeljnega jajcev z dne 11. aprila 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1959 1. člen L Občinski proračun: z dohodki v znesku 74,515.000 din z izdatki v znesku........................ 74,515.000 „ 2- Predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku........................ 29,820.000 din 2 izdatki v znesku..................... , . 31,820.000 „ s primanjkljajem v znesku................. 2,000.000 „ Predračun proračunskega sklada: * dohodki v znesku......................... 2,686.000 din upoštevane omejitve........................ 919.000 „ z razpoložljivimi sredstvi 1,767.000 „ z izdatki v znesku........................ 1,767.000 „ Prinin-., 2- ^en zdravstveni zavodi, se deli po ve- aančno anjk,iaj v predračunih fi- Ijavnih predpisih za te vrste za-•ku 2nivl'\Inos<0jn'h zavodov v zne- vodov. do,acijam?0.0 dinarjev sc krijejo z 4. člen m‘ iz občinskega proračuna. p , „ , . ., , Predračune občinskih organov in c 3 člen zavodov, ki bodo v letu 1959 na no- °Wi2£ez« družbeni plan in finance ™ ustanovljeni, potrjuje svet za °b]QJkeS« ljudskega odbora je po- družbem plan in finance občinskega i . , finančno samostojnim Undskega odbora, reč.,!.v1 ^°do P° svojih zaključ-ke*ek ,i„k ?;a teto 1959 dosegli pre- • 5. člen , hodkov nad izdatki, odo- N ... . ... ... 3el dosn? vP'a^ajo v svoje sklade Nov.e. ustavitve pri občinskih Seg); zenega presežka, ki so go m zavodih, za katere v nji- k°leL P° Prizadevanju delovnega hovili predračunih niso predvideni ’e8a ,i Xa> ter da določi odstotek iz krediti, se morajo izvršiti le po , samezn PreRežka, ki se vplača v prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni sp e sklade. V sklad za na- plan in finance občinskega ljudske-. na rpri„!t a največ ena dvanaj- ga odbora, n bilj a, „ oeebnih prejemkov, ki 6 xi_n ne vJ1aeani v letu 1959 vendar 0*ka, ki keni plan ta l. 1939 občine Kamnik. 328 Odlok o proračunu ta leto 1959 občine Rilinicn. 329 Odlok o občinskem prometnem davku od prometa o« drobno občine Trbovlje. 330 Odredba o najviflji maloprodajni ceni za mleko občine LaSČo. 331 Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno od alkoholnih pijač v trgovini občine LaSče. 49 Odredba o najvKjih etroSkih trgovine na drobno za picnično In rženo moko In najvišjib stroikih za pečenje kruha. nega prometa, ki ga Je gospodarska organizacija dosegla s prodajo ua drobno, razen alkoholnih pijač. 6. člen Uredba e prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55-474/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem .davku (Uradni list FLRJ št. 2-25/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-283/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in odredba o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 27-353/57) veljajo sini-sclno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 7. člen Izjemno od določb 6. člena tega odloka lahko uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora določi posameznim davčnim zavezancem plačevanje prometnega davka v drugih rokih (14-dnevno ali mesečno). 8. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati vsi predpisi občinskega ljudskega odbora, ki so urejali davek od prometa na drobno v občini Trbovlje. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-3069/9. Datum: 18. junija 1959, Predsednik ObLO: Martin Gosak 1. r. OBČINA LAŠČE 330. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o obveznem predpisovanju najvišje maloprodajne cene na drobno za mleko (Ur. list LRS št. 17-91/59) Izdaja občinski ljudski odbor Lašče po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 20. junija 1959 ODREDBO o najvlšjt maloprodajni cent za mleko 1. Na območju občine Lašče se določi najvišja cena na drobno za surovo mleko v znesku 28 din za liter Iranko prodajalna. 2. Za kaznovanje kršitev te določbe se uporabljajo določbe 6. a točke odloka o evidenci tn kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list LRS št. 7/58, 28/58 in 39/58). 3. Ta odredba velja od 1. julija 1959. Številka: 01/3-774/6-59. Vel. Lašče, dne 20. junija 1959. Predsednik ObLO: Alojz Pečnik, 1. r. 331. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19—88/52) ter 1. In 4. odstavka III. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 20-375/59) je občinski ljudski oclbor Lašče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. junija 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa n® drobno od alkoholnih pijač v trgo-vlnt (Glasnik štev. 34/58) tako, da se odlok v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa na- drobno od alkoholnih pijač v trgovini. 1. člen Od prometa naravnih vin v trgovini na drobno se plačuje občinski prometni davek po stopnji 8 °/o, od prometa ostalih alkoholnih pijač * * * * v trgovini po stopnji 20% od dosežene prodajne cene. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja Pa se od 13. maja 1959. Številka: 01/2-1067/1-59. Velike Lašče, 20. junija 1950. Predsednik ObLO: - I Alojz Pečnik, 1. r. _________________________________\ OKRAJNI LJUDSKI 0DB0B 45. Na podlagi 6. točke Odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Ur. list FLRJ Št. 39-684/38) izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu seje z dne 27. junija 1959 ODREDBO o najvišjih stroških trgovine na drobno za pšenično in rženo moko in najvišjih stroških za pečenje kruha 1. Ceno pšenične in ržene moke v prodaji na drobno oblikujejo trgovska podjetja in trgovine g kalkulacijo. 2. Trgovskim podjetjem in trgovinam na območju okraja Ljubljana se za prodajo pšenično in rženo moke določijo najvišji stroški prodaje za t kg za: a) moko tipa »1100« do 4.00 din., b) moko tipa »1000« do 4.00 din, c) moko tipa »950« do 4.25 din, č) moko tipa »600« do 5.50 din, d) moko tipa »400« do 6.00 din. Prevozne stroške, ki nastanejo pri prevozu moke od dobnvitelja-grosista do prodajalne trgovskega podjetja ali trgovine, vkalkulirajo trgovska podjetja na drobno in trgovine v maloprodajno ceno na osnovi dejansko izplačanih prevoznih stroškov. 3. Cene kruha iz pšenične in rženo moke v prodaji na drobno oblikujejo pekarska podjetja in pekarno s kalkulacijo. Pekarskim podjetjem in pekarnam na območju okraja Ljubljani se za peko kruha iz pšenične moko določijo najvišji stroški peke in pr<>' daje kruha za 1 kg za: a) kruh iz moko tipa 31100» 13.80 din, b) kruh iz moke tipa »1000« & 13 din, c) kruh iz moko tipa »950« $ 13 din, č) kruh iz moko tipa »600« <*3 12.50 din, d) kruh iz moke tipa »400« & 14 din, V zgoraj navedenih stroških Pc' kc in prodaje kruha jo vkalkulir®6 1 din pri enem kg kruha pod &)• c), č) in d), oziroma 2 din pri kilogramu kruha pod a), ki sc *bRjj v skladu skupne porabe pekarsk' podjetij in pekarn in je namcnjc" za gradnjo novih pekarn. Ta odredba velja takoj. S t° °fl redbo preneha veljati odločb« najvišjih stroških trgovine na (*r°j>|1 no za pšenično in rženo ra«k° najvišjih stroških za pečenje k?1'1 ' ki jo je sprejel Svet za Okrajnega ljudskega odbora D’ ljnna (»Glasnik« št. 82/38 in 86 St. 06/2-8873/1-59. Datum: 2. julija 1959. Nadomostuje predsednika Olj^ podpredsednik Inž. Ivo Klemenčič L r-Predsednik Sveta za tržišče OLO? , zanj Franc Ncbcc 1. r.