Leto 1892. 605 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 23. septembra 1892. (Obsega štev. 159.—165.) 159. Dopustilnica z dné 29. julija 1892.1. za lokalno železnico z električnim obratilom iz Badna v Vöslau. Mi Frančišek Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski, apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je irrâenér Frančišek Fischer na Dunaji zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico z električnim obratilom iz Badna v Vöslau te*' po nji vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozi-l'om na občo korist tega podjetja, imenovanemu koncesijonarju to dopustilo na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), in pa zmisloma uporabljajoč določila zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št 238.), podeliti takö-le: §• 1. Koncesijonarju dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokalno železnico z električnim obratilom, katero bo z ozko raztečfno napraviti iz Badna v stiku z obstoječo konjsko železnično progo in even-tuvalno s privzetjem in ustrezno presnovo poslednje za električno obratllo preko Soosa in Goldecka do kopeli v Vöslauu z eventuvalno dopolnilno progo na kolodvor privilegovane južne železnične družbe v Vöslauu. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopuslilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti: a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napésled za druge uradne posle (Slovenlsch.) lfc23 in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč : 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in takö tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojč občinam ali drugim samoupravnim združbam; c) oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; d) oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo petindvajsetih let, računčč od današnjega dné. §- 3. Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževali nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo, vsaj od 1. maja do 30. septembra vsakega leta. Da se bo držal gorenjega rokii za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši kavcijo 5000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina zapala. §. 4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu. Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonar dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste. §. 5. Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), kolikor se bodo dotična določila z ozirom na izbrani sestav naprave in obrata zdéla po mnenji trgovinskega minislerstva uporabna na dopuščeno lokalno železnico, in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dado. §- 6 Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja. Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena. Nasproti pak se koncesijonarju priznava pravica, da izda prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžltve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava. Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. • Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava. Družbina pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrila državne uprave. §• 7. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žanda-remslvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov •n ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice. Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za koncesionarja moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih. Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata. Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §. 8. Koncesijonar je dolžan, v slučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica. §■ 9. Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, ter mine po tem roku. Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic. §. 10. Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrečno ne dovoli. Državni upravi je pridržana pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obral na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarja ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo. V tem slučaji mora koncesijonar državni upravi povrniti stroške, ki ji zares nastanejo iz obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek. Kako naj se sicer vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesionarjem. §. H. Koncesijonar ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice. Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustllnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63. §• 12. Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti z naslednimi določili: 1. Da se ustanovi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let. 2. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za petodstotno obre-stovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene resnične jiapravne glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v misel vzeti letni znesek kot čisti donos v podstavo za odmero odkupščine. 3. Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesionarju izplačuje poprééni donos v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastopi kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena letnina za napravno glavnico polletno 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti. 4. Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 3. polletno. Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil in gradiv-nih zalog in pa iz na pravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalôgov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave. §. 13. Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradlvnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalôgov v obsegu, povedanem v §. 12., št. 5. Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako sc železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zalöga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je on sezidal ali pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice. §. H- Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških konce sij onarja pošiljanih, — kakorkoli se ji jzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi. Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopusttlu ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo. Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja mora koncesijonar z ozirom na breme, ki nastane s tem opravilom, plačevati v državno blagajnico letno poprečno povračilo, katerega visokost ustanovi državna uprava, oziraje se na obseg podjetja. Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadninsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti. §■ 15. Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnoslih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblaslvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro >n skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje. V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem devetindvajsetega dné meseca julija v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem. (LS) Frančišek Jožef s. r. Taalfe s. r. Stèinbach s. r. Racqueheiii s. r. 100. Zakon z dné 13. avgusta 1892. 1. o dodatnih proračunih poljedelskega ministerstva za leto 1891. in 1892. vslèd pridobitve gospoščine Nadvvdrna za državo. S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: Člen I. Potrjujejo se izpremembe finančnega zakona z dné 22. julija 1891. 1. (Drž. zak. št. 104.) in finančnega zakona z dné 22. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 186.), katere se pokažejo iz nastopnih dodatnih proračunov. Člen II. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedelskemu in Mojemu finančnemu ministru. V Langbathsee-ji, dné 13. avgusta 1892. I. Frančišek Jožef s. r. Tiiaffe s. r. Falkenhayn s. r. Steinbach s. r. Dodatni proračun za leto 1891. XII. Poljedelsko ministerstvo. 1 ' D ržavno gozdovje in go s p o š č i n s t V 0 Poglavje Naslov Paragraf Predmet Rednih Izrednih V k u p e goldinarjev avstr. v. Založba. 35 1 2 Državna gospoščina Nadwörna . . . 568.330 1.680 570.010 V k u p e . 568.330 1680 570.010 Potrebščina. 29 1 2 Državna gospoščina Nadwörna . . . 501.260 501.260 3 a) Kupščina za prevzete zaloge in od- kupščina za naprednine delavske mezde, katere je dal zavod za po- sojila na zemljišča pred 1. dném januvarja 1892. 1 240.000 240.000 3 b) Nakup nepremičnosti in nove stavbe . *) 2.660 2.660 6 Drugačni izredni stroški 30.780 30.780 V k u p e . 501.260 273.440 774.700 7 Kupščina za gospoščino Nadwörna 2,000.000 2,000.000 8 Prenosoma od kupščine za 2,000.000 gl 45.250 45.250 Vsa polrebšči n a . 501.260 2,318.690 2,819.950 ) Upora lmih do konca marca 1893. 1. • Pogla’ Dodatni proračun za leto 1892. XII. Poljedelsko ministerstvo. Državno g o z d o v j e in gospoščinstvo O rt SD rt rt O. Predmet Rednih Izrednih V k u p e goldinarjev avstrijske v. Založba. Državna gospoščina Nadwörna V k u p e . Potrebščina. Državna gospoščina Nadwörna . . Nakup nepremičnosti in nove stavbe Premera, mejničenje in obratna oprava.............................. 566.470 566.470 497.010 Drugačni izredni stroški V k u p e . 497.010 20.000 20.000 *) 550 3.000 500 4.050 586.470 586.470 497.010 *) 550 3.000 500 501.060 *) Uporabnih do konca marca 1894. I. 161. Zakon z dné 23. avgusta 1892.1. o prodaji nepremičnosti podvložno številko 38. ka-tastralne občine Smichov. S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: I. Mojemu finančnemu ministru se daje oblast, prodati v zemljiški knjigi katastralne občine Smichov pod vložno številko 38. vpisano nepremičnost, sestoječo iz stavbne parcele številka 97. in na nji sezidane hiše popisna številka 38., in pa iz zemljiških parcel številka 98, 99. in 100 katastralne občine Smichov. Izkupilo je zaračuniti kot dohodek iz prodaje nepremične državne lastnine. II. Ta zakon stopi v moč in veljavo z dném razglasitve. III. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru. V Išlu, dné 23. avgusta 1892. 1. Frančišek Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbach s. r. 16*. Razglas ministerstev za poljedelstvo in za finance z dné 5. septembra 1892. 1. o dodatnem proračunu melijoracijskega zaloga za leto 1892. Gledč na dodatek k proračunu zneskov, ki dospö iz melijoracijskega zalöga (zakon z dné 30. junija 1884. 1., Drž. zak. št. 1 IG.) v uporabo leta 1892., sklenili sta obé zbornici državnega zbora, da se dovoljuje ta dodatni proračun v znesku 312.503 gl. Ta sklep je bil z Najvišim odločilom z dné 22. avgusta t. 1. potrjen, kar se s tém razglaša v dodatek k finančnemu zakonu za leto 1892. z dné 22. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 186.). Falkenhayn s. r. Steinbach s. r. 163. Ukaz finančnega ministerstva z dné 8. septembra 1892. 1., s katerim se prepoveduje po ceni 9 gl. 50 kr. za 100 kilogramov pri solini Aussee prejemano jedilno sol spečavati zunaj Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, Goriškega in Gradiščanskega, Istre, Trsta in Dalmacije. Pri solini Aussee po tarifni ceni 9 gl. 50 kr. za 100 kilogramov prejemano jedilno sol dovoljeno je spečavati, dokler se drugači ne ukrene, samö na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem, v Istri, Trstu in Dalmaciji. Trgovina s to soljö v drage dežele je prepovedana in kaznovati jo je po §§. 319., 320. in 322. kazenskega zakona o pripadninskih prestopkih. Ta ukaz zadobi moč in veljavo z dném razglasitve, vendar pak se ne rasteza na jedilno sol, ki je že poprej bila prejeta iz soline Aussee. Steinbach s. r. 164. Ukaz finančnega ministerstva z dné 8. septembra 1892. 1. o deloviti izpremembi navodila, kakd naprej izračunih alkoholov dobitek iz žganjske drozgalice po nje količini, zgoščenji in zrejenji. Déloma izpreminjaje v prilogi B k razpisu z dné 10. avgusta 1888. 1. (Drž. zak. št. 133.) podano navodilo, kakô naprej izračunih alkoholov dobitek iz žganjske drozgalice po nje količini, zgoščenji in zrejenji, ukazuje se porazumno s kraljevo-oger-skim finančnim ministerstvom to-le: Ako sveži drozgalici, ko jo postaviš, primešaš v vrelniku kvas, ki je že dalje časa vrel, n. p. zavrelo drozgalico iz predvrelnika, pridejo takö v svežo drozgalico po stopinji vretja primešanega kvasü veče ali manjše množine alkohola, katere morejo poved saharometrovo znižati. Praviloma ponižuje, kakor je skušnja pokazala, 1 prostorninski odstotek alkohola saharometrovo stopinjo drozgalice za blizu 0‘3 do 0-4 stopinje. Ako se na 100 prostornih delov sveže drozgalice ne primeša več kakor 10 prostornih delov kvasü, bode imela mešanica vselej dosti menj kakor 1 prostorninski odstotek alkohola in za tö se ne bo treba ozirati na primes kvasu, ker je pri izračunu alkoholovega dobitka po Habichovih tabelah drobce saharometrovih stopinj okrožiti na cele stopinje. Ako je pak množina primešanega kvasü veča kakor 10 odstotkov, došli bi do neresničnih podatkov, če bi puščali v nemar alkohol, ki je v drozgalici. V takih slučajih je torej treba, da se najde ves dobitek alkohola, ovedeti množino alkohola v drozgalici ter jo prišteti tisti množini alkohola, ki se preračuni iz saharometrovih povedi sveže in zavrele zrele drozgalice po Habichovih tabelah in katera je nastala še med vretjem. Kolikor se torej finančni organi, katerim je za čas, ko se moti pravilni hod priglednega mernika, naročeno stalno pripadninsko uradno nadzorovanje žganjarnice, ne morejo do dobra prepričati, da se sveži drozgalici ni primešala veča kakor zgoraj omenjena množina kvasü, ravnajo naj se, kadar naprej izračunjajo dobitek alkohola, natančno po nastopnih določilih. Množina alkohola, ki je že v sveži drozgalici, dâ se najlaže najti po računu iz navidezne in resnične povedi saharometrove. Pod navidezno pövedjo saharometrovo je razumeti ono poved saharometra, ki se ové naravnost v čisto precejeni drozgalici, pod resnično povedjo pa tisto, katero dobiš, ako iz odmerjene prostornine čisto precejene sveže drozgalice alkohol preženeš s hlapljenjem, potem z dolivanjem vode zopet napraviš prvotno prostornino drozgalice in jo na to preiščeš sè saharometrom. Če zaznamujemo s: S navidezno saharometrovo poved čisto precejene drozgalice, s resnično saharometrovo poved čisto precejene drozgalice, nadalje z d gostosl vodenega alkohola, ki ima v 100 pro-störnih delih ravno toliko absolutnega alkohola, kolikor ga je v 100 prostornih delih čiste precejene drozgalice, tedaj je: 1020 + S — 7 s '' = 1020 — 3(S-+- s/ Ko se iz té formule najde vrednost za d, gré se ž njo v priloženo tabelo, katera podaje gostosti raznih mešanic vode in alkohola in pa tem gosto-stim ustrezajoče množine alkohola v prostorninskili odstotkih, ter se iz té tabele posname množina alkohola, ustrezajoča preračunjeni gostosti d. Ta množina alkohola je potem tudi tista, ki je bila v preiskani drozgalici, nanašajoč se na 14° Réaumurj evih, ker je ravno 14° Réaumurjevih normalna toplina za saharometrove povedi in je tudi iz tega preračunjena vrednost d zastran tega veljavna za 14° Réaumurjevih. Treba je torej še najdeno alkoholovo množino po navadnih alkoholomélerskih redukcijskih tabelah tabela I., od katerih je priložen izpisek, zmanjšati na normalno temperaturo za alkohol, to je na 12° Réaumurjevih, da se najde resnična alkoholovitost drozgalice. Ko se je tako našla alkoholovitost sveže drozgalice, preračunih je še tudi med vretjem narejeno alkoholovo množino po Habichovih tabelah. Za to je treba že prej ovedene navidezne saharometrove povedi sveže drozgalice, in pa navidezne saharometrove povedi zrele drozgalice po dokončanem vretji, torej saharometrove povedi, naravnost določene v čisto precejeni zreli drozgalici. Razloček med navidezno saharometrovo povedjo sveže in zrele drozgalice podaje zrejenje ali z vretjem izgubljene saharometerske odstotke. Z navidezno saharometrovo povedjo (S) na eni strani in sè zrejenjem na drugi strani se išče, kakor je povedano v §. 20. izvršitvenega predpisa, v Habichovih tabelah in iz njih se posname množina alkohola, kar je je nastalo med vretjem. Ako se ti množini prišteje še alko-holova prej preračunjena množina, kar je je bilo že v sveži drozgalici, najde se naposled skupni dobitek alkohola za 100 prostörnih delov (hektolitrov) drozgalice. Ako tako najdeno število pomnožiš z množino drozgalice, izraženo v hektolitrih, in ako še produkt deliš sè 100, najdeš dobitek v hektoliterskih stopinjah čistega alkohola. Steinbach s. r. (Slovonlsch ) Priloga A. Priloga B. Priloga A. Tabela za specifično težo alkohola in ustrezajoče ji prostorninske odstotke. Prostor- ninski odstotek Specifična teža Prostor- ninski odstotek Specifična teža Prostornin ski odstotek Specifična teža Prostor- ninski odstotek Specifična teža 0.0 1.0000 2.5 0.99627 5.0 0.99283 7.5 0.98963 1 0.99981 6 613 1 269 6 950 2 969 7 599 2 256 7 938 3 954 8 585 3 243 8 926 4 938 9 570 4 230 9 914 5 923 5 217 6 908 3.0 0.99556 6 204 8.0 0.98901 7 893 1 542 7 191 1 889 8 877 2 528 8 178 2 877 9 862 3 514 9 165 3 865 4 500 4 853 1.0 0.99847 5 486 6.0 0.99152 5 841 1 832 6 472 1 139 6 829 2 817 7 459 2 126 7 817 3 803 8 445 3 113 8 805 4 788 9 431 4 101 9 793 5 773 5 088 6 758 4.0 0.99417 6 075 9.0 0.98781 7 743 1 404 7 063 1 769 8 729 2 390 8 050 2 758 9 714 3 377 9 037 3 746 4 363 4 734 2.0 99700 5 850 7.0 0.99025 5 722 1 685 6 336 1 012 6 711 2 671 7 323 2 0.99000 7 699 3 656 8 309 3 0.98988 8 687 4 642 9 296 4 975 9 676 10.0 0.98664 i. t d. • Priloga B. Izpisek iz tabele I. (Priloga G k izvršitvenemu predpisu, Ukazn. št. 33. iz 1. 1888.) za redukcijo navidezne špiritove moči pri 14° R. na resnično spiritovo moč pri 12° R. Toplina po Réaumurji 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 resnična špiritova moč za zgorenjo navidezno špiritovo moč 14 0-8 1-8 2-8 3-7 4-7 57 6-7 7-7 8-7 9-6 105. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 9. septembra 1892.1., da se po 31. dné decembra 1892. I. ne bodo pri čolnih plačilih vzprejemali tozemski sreberni novci konvencijske vrednote. Na podstavi člena XIV. colnega zakona z dné 25. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 4 7.) se porazumno s kialjevo-ogerskimi ministerstvi ukazuje, da se bodo v spisku B pod II. omenjeni sreberni domači novci konvencijske vrednote, navedenem v §. 3. ministerstvenega ukaza z dné 27. decembra 1878.1. (Drž. zak. št. 142.) in priloženem temu ukazu, in to: 1. kos za 2 goldinarja, 2. „ „ 1 golninar, 3. „ „ 20 krajcarjev novega kova, 4. „ „ 20 „ starega „ , 5. „ „ 10 6. . » 5 7- , » 3 8. kronski tolar, 9. i/u kronskega tolarja, io. v* smeli pri čolnih plačilih vzprejemati in dajali po c. k. čolnih blagajnicah sainô do konca decembra 1892. 1. Racquchom s. r. Steinbach s. r.