8. TRADICIONALNI HUMANITARNI TEK TE˜EM, DA POMAGAM Zaradi COVID-19 se vidimo JUNIJA 2022! ARBORETUM Vol°ji Potok PROGI 11 in 5 km KAJ SE DOGAJA AIA – Mladinski center Mengeš od JULIJA 2021 dalje MLADINC zaradi pandemije COVID-19 program izvaja v skladu z vladnimi ukrepi. Prijave na dogodke in dejavnosti ter vec info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 VIRTUALNA PREDAVANJA IN DELAVNICE preko aplikacije ZOOM * zoom predavanje CUSTVENA INTELIGENCA, nauci se transformirati neprijetna custva (jeza, strah, žalost), v sredo, 22. 9., ob 18:00, Andrej Pešec * zoom predavanje MALEZIJA IN INDONEZIJA, v petek, 24.9., ob 18:00, Zoran Furman IN SV POCITNIŠKE DEJAVNOSTI IN ANIMACIJE * POLETNO POCITNIŠKO VARSTVO, za stare 4 do 12 let, 28. 6.-2. 7.,5. 7.-9. 7., 12. 7.-16. 7., 19. 7.-23. 7., 26. 7.-30. 7., 9. 8.-13. 8., 16. 8.-20. 8.. 23. 8.-27. 8., Sanja Tomšic * ZABAVNO PLESNI TABOR, 2. 8.-8. 8., od 9.00 do 21.00, Sanja Tomšic * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00–13.00 ali 13.30–16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšic PLES IN VADBA * HIP HOP: zacetek septembra, mini ob cetrtkih od 17.00 do 18.00, malcki ob sredah, od 16.00 do 17.00 in 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in cetrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in cetrtek, od 19.00 do 20.00; clanska skupina cetrtek, od 20.00 do 21.00, hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšic * NIRVANA + darilo SPROŠCANJE: zacetek 1. 9., vsako sredo ob 20.00-21.30, Maja Sršen * PILATES: zacetek 1. 9., ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšic UCENJE IN SVETOVANJE * BREZPLACNA UCNA POMOC: zacetek 1. 9. ali prej po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše idr. UCENJE V organizaciji LIONSKLUBDOMŽALE LIONSKLUBKAMNIK OBCINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob narocilu vec kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! Kazalo 4 Obcina 8 Intervju 12 Mengeški utrip 23 Dobeno 24 Loka pri Mengšu 26 Zanimivo 30 Kultura 33 Mengeška preteklost 34 Iz življenja cerkve 35 Šport 39 Pisma bralcev 40 Politika 43 Nagradna križanka SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. avgusta 2021 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slo­kan, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline. si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.300 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo pravi­loma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš; vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Avtor fotografije na naslovnici: Urška Vahtar Naslednja številka Mengšana izide v petek, 17. septembra 2021 Mesec julij – veliki srpan Za mesec julij je znacilno, da je eden izmed najtoplejših mese­cev v letu, vendar zadnja leta vremenske razmere prekašajo vsa pravila in pregovore, ce pomislimo, da je bilo junija že ponekod 37 stopinj. Mesec julij sem že kot otrok imela najrajši, ker so se malo prej zacele pocitnice, pa lahko smo bosi tekali naokoli, pa kakšno vecje vedro z vodo za namakanje smo imeli, o bazenu sem pa lahko samo sanjala. Otrokom nam ni bilo nikoli prevroce, ali pa je bila takrat drugacna vrocina. Danes mi vrocina ne ugaja prevec, ker je potem tudi ozracje primerno onesnaženo. Zato ne pozabimo, da se v tej vrocini ne izpostavljamo soncu in pijemo zadostno kolicino vode. Žal se v Topolah ne moremo pohvaliti z dobro vodo, verjetno tudi zaradi tega, ker smo zadnji v omrežju in ni velikega pretoka. Kar nekaj prebivalcev že ima svoje vodnjake, ker je voda bistveno hla­dnejša in bolj pitna. Kmetje po navadi julija zacnejo kositi, ker pa je bil letošnji junij zelo vroc in suh, so to že po vecini storili. V tem mesecu smo v Topolah gasilci prirejali tudi tradicionalno tekmovanje v vlecenju cevi. Letos smo ga zaradi ukrepov epidemije prestavili na avgust. Vseeno, kakšen dogodek se v vasi dogaja, vedno smo v ozadju gasilci, ker drugih društev ali organizacij nimamo. Imeli smo športno društvo, pa je še to padlo pod naše okrilje. Gasilci so vedno bili in bodo tisti, na katere se vedno lahko obrnemo. Pa naj bo ogenj, poplava, žled, neurje ali prometna nesreca. V Topolah niso samo gasilci uspešni, smo tudi gasilke. V juniju smo bile na državnem pr-venstvu v Velenju. Rezultati niso vedno sad vloženega truda, ampak me smo bile zadovoljne z uvrstitvijo. Že druženje med vajo nam je veliko pomenilo, glede na to, da smo zaradi znanih ukrepov kar ne­kaj casa preživele doma. Po koncanih vajah pa smo malo posedele pred brunarico in kakšno rekle. Igrišce ali gasilski dom, to je edina možnost druženja v Topolah. Mesec julij je cas dopustov. Zato vsem želim lep dopust, pa naj bo to primeren pocitek ali veselo druženje. Meni osebno najvec pomeni druženje. Milena Aleš Na obmocju Zadružniške ulice v Mengšu bo obnovljenih 43 m glavnega voda in pet hišnih vodovodnih prikljuckov, socasno pa bo izvedena tudi tockovna sanacija kanalizacije. Poleg asfalti­ranja omenjenega odseka bosta urejena tudi odvodnjavanje in ulicna razsvetljava. ---- - Na cesti Zgornje Dobeno–Rašica je bila spomladi 2021 zakljucena rekonstrukcija ceste, in sicer je bilo razširjeno in sanirano cestišce v spodnjem, ravninskem delu ceste, nato je bila urejena preglednost na najbolj nevarnih odsekih. V sklopu rekonstrukcije so bili urejeni tudi javna razsvetljava, podporni zid in odbojna ograja na strmejšem delu ter celostna ureditev odvajanja meteorne vode. -- - - Cesto sta simbolicno, z rezanjem traku, odprla podžupan Bogo Ropotar in predsednica TD Dobeno Franciška Hunjet, ki je bila prav ta dan izvoljena na obcnem zboru društva na Dobenu. - - -- Ponedeljek ob 9:00 NIRVANA -Torek ob 18:15 PILATES Torek ob 19:30 PILATES Cetrtek ob 19:30 PILATES Petek ob 9:00 NIRVANA Vodena meditacija z zvocnimi skledami – 18. 7. ob 19:30 - Zvocna kopel – 24. 7. ob 19:30, 28. 7. ob - 19:30, 4. 8. ob 19:30 in 28. 8. ob 19:30 - Energijske vaje po Donni Eden – 31. 7. ob 19:30 - info: mateja@matlux.eu ali www. matlux.eu Podnebne spremembe bodo vplivale na vrstno sestavo gozdov in razpoložljivost lesa Prof. dr. Milan Šernek, raziskovalec in predavatelj na Biotehniški fakulteti Uni-verze v Ljubljani, živi v Mengšu šest let. Odlocitev za selitev v našo obcino je pretehtala zaradi bližine Ljubljane in ker je v okolici, kljub bližini prestolnice, veliko narave in hribov. Obcina Mengeš veliko ponuja celotni družini. S profesor­jem se bova deloma pogovarjala o Mengšu, bolj pa o njegovem delu na Bioteh­niški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, Katedri za lepljenje, lesne kompozite, ob-delavo površin in konstruiranje. Katedra in tudi celotni oddelek sta iz leta v leto bolj internacionalna, v letu 2018 se jim je pridružil nemški raziskovalec, v letu 2019 indijska raziskovalka, leta 2020 pa kamerunski raziskovalec. Posebej se bova pogovarjala o raziskovalnem projektu »Strategije prilagajanja v gozdarstvu pod vplivom globalnih podnebnih sprememb«, ki se osredotoca na prilagoditve v gozdno-lesni verigi, ki bodo potrebne zaradi podnebnih sprememb. Zakaj bo sprememba v sestoju gozda, torej vec bukve kot smreke, vplivala na gozdno­lesno verigo? Gozdarska stroka ugotavlja, da se zaradi podnebnih sprememb, kot so ekstremnej­ša porazdelitev padavin, predvsem suše v casu vegetacije in višanje povprecne letne temperature, spreminja tudi rast dreves in sestava gozda. Poleg tega pa so cedalje po­gostejše vremenske ujeme, kot so vetrolomi, žledolomi in snegolomi ter napadi raznih škodljivcev. Podnebne spremembe pretežno negativno vplivajo na gozdove in njegove ekonomske, ekološke in socialne funkcije, kot jih poznamo danes. Kako bodo podnebne in druge spremembe vplivale na rast dreves in sestavo gozda v Sloveniji? Tudi v Sloveniji se pocasi, a vztrajno spremi­nja drevesna sestava gozdov, delež smreke upada, delež bukve pa narašca, saj je bukev veliko bolj prilagodljiva vrsta. Predvideva se, da se bo v prihodnosti v naših gozdo­vih poveceval delež toploljubnih listavcev in tujerodnih drevesnih vrst, delež iglavcev pa upadal. Opisane spremembe bodo vplivale tudi na gozdno-lesno verigo. Kaj se bo najprej spremenilo? Opisane spremembe bodo imele bistven vpliv na gozdno-lesno verigo, tako na gospo­darjenje z gozdom kot z lesom. Spremenila se bo kolicina razpoložljive surovine po dre­vesnih vrstah in kakovost lesa, s tem pa tudi nadaljnja tehnologija predelave in obdelave lesa. Že primarna predelava (npr. žagarstvo) je bistveno razlicna za iglavce in listavce. Kakovost hlodovine bo vplivala na kolicinski in vrednostni izkoristek. Ali to pomeni, da se bo spremenila usme­ritev lesne industrije v Sloveniji, da v ospredju ne bo vec gradnja hiš, ampak druga podrocja? Menim, da se bo trend rasti lesene gra­dnje tudi v prihodnje nadaljeval, saj ima-mo tehnologije, ki lahko manj kakovosten les ustrezno predelajo in pri tem porazdelijo ali povsem izlocijo nezaželene napake ter manjše elemente lesa zlepijo v lesne kom­pozite z odlicnimi mehanskimi in fizikalni-mi lastnostmi. Še vec, na podrocju lesene gradnje je sedaj že aktualna gradnja višjih stavb, pri nas sicer nekajnadstropnih, v tu­jini pa že 20-nadstropnih stolpnic s 100 metrov višine. V teh primerih gre sicer za hibridno gradnjo, ki ima v jedru stavbe ar­miran beton in jeklo, vse drugo pa je iz lesa, lameliranih lepljenih nosilcev, križno leplje­nih plošc in drugih lesnih kompozitov. Vsekakor pa se bo lesna industrija spremi­njala in širila, saj ponujajo nove drevesne vrste tudi nove izzive. Lesarstvo razpolaga z najrazlicnejšimi postopki predelave, od nanotehnologije (nanoceluloza), proizvo­dnje papirja, kemicnih spojin in bioplastike, do klasicne proizvodnje pohištva in lesnih kompozitov ter unikatne izdelave nakita in glasbenih inštrumentov. Spreminjanje raz­položljive lesne surovine in pestrosti vrst lesa bo predstavljalo dolocene izzive, ki pa jih je z znanjem in sodobnimi tehnologijam moc premagati. Ce se dotakneva še projekta, ki se izvaja v okviru evropskega programa H2020, pro-grama, ki je namenjen dvigu raziskovalne odlicnosti. V projektu ste vkljuceni skupaj z institucijami s Ceškega, Švedskega, iz Nemcije in Avstrije. Katero podrocje oziro-ma znanje bodo tuji raziskovalci pridobili v Sloveniji in za katero podrocje oziroma znanje pricakujete, da ga boste pridobili na partnerskih institucijah? Slovenija lahko ponudi razlicna znanja in izkušnje, s katerim razpolagata Oddelek za gozdarstvo in Oddelek za lesarstvo Bioteh­niške fakultete. Gre za specificna znanja, relevantna za našo regijo, ki vkljucuje pa-nonski, alpski, kraški in mediteranski svet. Smo majhna država, vendar po gozdnato­sti v samem evropskem vrhu, imamo veliko biotsko pestrost, bogato sestavo gozdov in dobre prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Ponudimo lahko tudi odlicno po­znavanje domacih in tudi tujerodnih lesnih vrst in svetujemo možne nacine predelave in uporabe. Od tujih partnerjev pricakujemo predvsem prenos znanja in primere dobrih praks iz vecjih sistemov povezanih s proizvodnjo lesnih kompozitov in pohištva, saj smo v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih izgubili številna velika lesna podjetja, ki so imela svetovni sloves. Paradoksalno se sliši, da imamo doma dovolj znanja, sposobnosti, Milan Šernek v obcini Mengeš ne bi kaj dosti spreminjal, nekoliko pogreša direktno ce­stno povezavo od naselja do obvoznice in še vec urejenih kolesarskih poti. Na fotografiji na gozdnati Rašici. V mengeškem gozdu med nabiranjem gob. izkušenj in ne nazadnje tradicije uporabe lesa, pa še vedno pogosto izvažamo lesno surovino in uvažamo številne lesne izdelke, namesto da bi jih proizvajali sami. Ko gledamo naravo oziroma gozd v partner-skih organizacijah, se zdi, da je podoben v Avstriji in Nemciji – ceprav je sistem gospo­darjenja v gozdu drugacen kot v Sloveniji, kakšno podobnost pa imamo s Švedsko? Švedska je vkljucena v projekt iz razloga, ker je najbolj severno od sodelujocih držav. Na ta nacin imamo neke vrste vkljucenost goz­dov od juga Slovenje preko Avstrije, Ceške in Nemcije do severa na Švedskem. Banal-no receno se zaradi podnebnih sprememb vremenske razmere »selijo« v tej geografski smeri in želimo prouciti ta vpliv na gozdove. Drugace pa je Švedska še bolj gozdnata kot Slovenija in ima zelo dobro razvito lesno in-dustrijo, zato pricakujemo, da se bomo od njih marsikaj naucili. Prej ste omenili slovensko lesno industrijo. Zdi se, da je pred casom znova zadihala, ali opisane podnebne in druge spremembe pomenijo, da bo pred novimi, zanjo lahko usodnimi izzivi? Na splošno se razmere v lesni industrij za­dnja leta pocasi izboljšujejo, raste dodana vrednost in skupno število zaposlenih. Izzi-vi v lesarstvu povezani s podnebnimi spre­membami bodo dolgorocni in jih je treba že sedaj naslavljati ter reševati, menim pa, da ne bi smeli imeti usodnega vpliva na rast panoge. Prilagajati se bo treba in izkoristiti to, kar imamo na razpolago. Poškodovan les (ujme, podlubniki) je slabše kakovosti, vendar se ga da predelati v proizvode z relativno vi-soko dodano vrednostjo (npr. iverne in vlaknene plošce). Sem pa optimist, saj je v slovenskih gozdovih še vedno ogromno kakovostnega lesa, zaloga je velika, sekamo še vedno bistveno manj, kot ga vsako leto priraste. Kako pa vidite odnos Slovenk in Slovencev do lesa – Oddelek za lesarstvo pod taktirko prof. dr. Franca Pohlevna v Cankarjevem domu vsako leto organizira razstavo lese­nih izdelkov – Car lesa, ki mu sledi strokov­ni posvet, ter dan slovenskega lesarstva. V letu 2021 poteka že trinajsta razstava lesa. Ali opazite kakšne spremembe pri odnosu do lesa? Car lesa je namenjen splošni promociji lesa na vseh ravneh in ima številne pozitivne ucinke v javnosti. Profesor Pohleven, ki je biolog in lesar, še toliko bolj cuti poslanstvo po ozavešcanju ljudi o pozitivni vlogi gozda in uporabi lesa namesto plastike in drugih materialov. Gozd in les sta ponor ogljika, saj skladišcita CO2 in s tem neposredno prispe­vata k boju proti podnebnim spremembam. Les je naraven, obnovljiv material in zato najboljša izbira trajnostno naravnane, zele­ne družbe. Car lesa je prinesel spremembe pri obrav­navi lesa na vseh izobraževalnih ravneh, od osnovnih šol do visokošolskih zavodov. Les je spet postal popularen za notranjo opremo, stavbno pohištvo, vrtno pohištvo, igrala, terase in drugo. Najvecje spremembe pa so opazne na podrocju lesene gradnje, saj delež novozgrajenih lesenih hiš in dru­gih lesenih objektov skokovito raste. Repre­zentativen primer take gradnje v Mengšu je nova športna dvorana, kjer prevladujejo les, križno lepljene plošce in lamelirani nosilci. Vrsto let, štiri leta ste vodili in osem let ste bili namestnik prodekana pri vodenju Od­delka za lesarstvo. Zdi se, da se je v tem obdobju oddelek razvil v podporno razisko­valno okolje za slovensko lesno industrijo. Kako vam je uspel tak preboj na številnih podrocjih, ne samo na podrocju premazov, ko delate z nanodelci, plazmo in drugimi materiali, na podrocju dendrokronologije, ko raziskujete starost lesa v kolišcih, naj­starejšega kolesa, do razvoja vsebin, ki študentom ponujajo osnove podjetništva in drugo? Moram izpostaviti, da se je oddelek v dveh desetletjih, od kar sem se nanj vrnil z dok­torskega študija v ZDA, zelo posodobil in spremenil. Dandanes je to prepoznavna in-stitucija z vrhunsko raziskovalno opremo in odlicnimi raziskovalci, ki poznajo in obvla­dajo les od nano skale do makroskopskega vidika. Naši profesorji se med drugim ukvar­jajo tudi z dendrokronologijo in dendrokli­matologijo, kar je tesno povezano s pod-nebnimi spremembami. Lesarstvo je zelo interdisciplinarno in ponujamo znanja z raz- V Sloveniji so lesene stavbe visoke nekaj nadstropij, v tujini pa že skoraj 100 me-trov. Na fotografiji najvišja lesena stavba na svetu v 2018, zgrajena v Kanadi. licnih podrocij. Kot ste omenili na zacetku, pa smo atraktivni tudi za tuje raziskovalce, ki bogatijo znanstvenoraziskovalno delo na oddelku. Kaj bodo za vas prihodnji izzivi na podrocju lesarstva? Velik izziv predstavlja nacin izobraževanja, ki se hitro spreminja in zahteva usmerjenost predvsem k razmišljanju in reševanju, ne pa pomnjenju podatkov in ponavljanju. Danda­nes so informacije vedno na dosegu roke, zato je vecji izziv, kako cim hitreje priti do koristnih informacij in jih znati ucinkovito uporabiti, predvsem pa na osnovi tega kre­irati nove ideje, postopke, tehnologije. Les ima veliko prednosti, pa tudi nekaj sla­bosti. Nekatere znamo rešiti s sodobnimi tehnologijami, nekatere (odpornost na pro-stem, barvne spremembe, dimenzijska ne­stabilnost) pa so še vedno izzivi. Na podro-cju znanosti o lesu pa bodo najvecji izzivi pridobivanje velikih evropskih projektov in izkazovanje znanstvene odlicnosti. Pa se vrniva še malo v Mengeš, kako pa gledate na razvoj Mengša? Kako se pocuti­te v Mengšu in kaj bi spremenili? Pocutim se odlicno, sprošceno. Živimo v novem nastajajocem naselju med prijaznimi in zanimivimi sosedi. V bližini so travniki, polja, jezero, gozd, hribi. Mengeš je med najhitreje razvijajocimi se obcinami, ki po­nuja zelo kakovostno življenje. Veliko je pri­ložnosti za najrazlicnejša udejstvovanja, od kulturnih, športnih, rekreacijskih in družbe-no koristnih aktivnosti. Spreminjal ne bi kaj dosti, mogoce nekoliko pogrešam direktno cestno povezavo od naselja do obvoznice in še vec urejenih kolesarskih poti, kar pa mi-slim, da je že v uresnicevanju. Mengeš ima skoraj vse, kar potrebuje malo mesto, hkra-ti pa ponuja zeleno in cudovito podeželje s tradicionalnimi vrednotami. Besedilo: Tina Drolc Foto: osebni arhiv Milan Šernek - - - - -- --- - -- – Podelitev zlate plakete ZZB za vrednote NOB Slovenije PGD Mengeš - - - - - - - - - - - - - - - - »Predstavitev zbronika DEMOS na Domžalskem v Mengšu 24. junija 2021, avtorjev iz Mengša Janeza Škrlepa in Tomaža Štebeta na vrtu Šuštaršiceve hiše, Trdinov trg 5. - – - - - - - - - - - - - - - - - – - - - - - – - -- - - - - -- -- -- -- - - - -- – --- - - - - - - - - -- --- - Pred vstopom na trimsko stezo - - - Prekrivanje rastišca s crno folijo mocno upocasni rast dresnika, saj folija zastira svetlobo, ki jo rastlina potrebuje za fotosintezo, s katero si sama proizvaja hrano (sladkorje). Japonski dresnik, proc! V okviru pobude »Tri ure za Pšato« smo v Mestnem parku Mengeš »zgrabili bika za roge« in se v dogovoru z obcino lotili zatiranja japonskega dresnika, ki je pred leti vzniknil ob Pšati in se vztrajno širi vse globlje na travnik. Japonski dresnik (Fallopia japonica) sodi med najbolj invazivne tujerodne rastline v našem okolju, zato želimo prepreciti njegovo razrast v parku, preden postane neobvladljiv in zaduši biotsko precej pester travnik. Glede na priporocila naravovarstvene stroke in izkušnje drugih podobnih akcij ocenjujemo, da bomo to dosegli z rednim odstranjevanjem mladih poganjkov in tudi podzemnih delov rastlin. Ker pa se je rast izkazala za izredno bujno, smo na ocišceno površino zacasno namestili tudi crno folijo, ki bo v rastni sezoni znatno upocasnila rast. Folija bo namešcena približno do konca oktobra, akcijo pa bomo ponavljali še leto ali dve, vse dokler dresnika ne izcrpamo. Japonski dresnik sicer velja tudi za zelo uporabno rastlino – mladi poganj­ki so užitni in zelo hranilni (podobnega okusa kor rabarbara), iz njega je moc pridobiti papir, naravna barvila, tkanine, gradbeni material in še kaj. Kot medonosno rastlino ga cenijo tudi cebelarji. Kljub vsemu pa je zaradi izredne sposobnosti, da izriva avtohtone vrste rastlin, v okolju nezaželen. Z njim je zato treba ravnati skrajno skrbno, saj novi poganjki lahko odže­nejo iz kateregakoli košcka rastlinskega tkiva. Zato tudi uspešno naseljuje nova obmocja, zlasti pogosto se razširja po vodotokih in s premešcanjem zemlje ob gradnjah. Odstranjene nadzemne dele rastlin je možno kom­postirati v kompostarnah (ne pocnite tega doma!) ali pa je rastline treba posušiti in zažgati – ce jih seveda ne uporabimo v bureku ali v proizvodnji materialov. Z akcijo želimo ozavešcati tudi vse prebivalce obcine Mengeš, zlasti prebi­valce ob Pšati, da bodite izredno pozorni na morebiten pojav japonskega dresnika na svojih zemljišcih, saj je zatiranje takoj ob pojavu relativno enostavno in uspešno. Sestoji, kakršnemu smo prica v parku, so na meji obvladljivosti. Pobuda »Tri ure za Pšato« je apel vsem ljudem dobre volje, ki želite na kakršenkoli nacin prispevati k ekološki obnovi Pšate in vracanju življenja v njo in ob njo. Kontaktna oseba sem avtorica tega besedila, ujamete me na e-naslovu ursa.koce@gmail.com. Besedilo in foto: Urša Koce Trim steza Gobavica Turisticno društvo Mengeš je v maju 2021 izdalo zgibanko o Trim stezi Gobavica. Je ena izmed prvih trimskih stez v Slove­niji, postavljena že leta 1973. V zgibanki so poudarjeni osnov­ni podatki trim steze. Na spletu lahko vidite oblikovano in objavljeno besedilo prof. Hermana Ber­cica o pomenu vadbe na prostem. Poleg tega je na spletu in portalu Turistic­nega društva Mengeš zgodovinski prerez od prvih odlocitev o postavitvi trim steze, do današnjega stanja naše Trim steze Gobavica. V preteklih letih je Obcina Mengeš zagotovila financna sredstva za delne pre­nove in obnove telovadnih naprav in steze. Del obnove se je opravil že tudi v prvem polletju, preostalo nas še caka v drugem delu letošnjega leta. Naše vodilo je, da bi se na trim stezi pocutili varne, seveda z lastno odgovornostjo pri izvajanju in uporabi vadbenih postaj. Pozivamo pa kolesarje (gorske), da trim steze ne uporabljajo za svoj poligon, kot tudi lastnike psov, da obvezno in brez pomislekov pospravijo iztrebke svojih ljubljenckov. Zato so namešceni tako novi koši za to, kot tudi opozo­rilne table. Zgibanko lahko dobite v lokalih: Oranžerija, Pr' Fartku, na Mengeški koci in v pisarni Turisticnega društva Mengeš. Besedilo: JV Srecanje Dobencev 2021 Letošnje “korona” leto je mocno spremenilo naša življenja, poleg drugega je mocno poseglo in celo preprecilo družabno življenje ljudi. Prisiljeni smo bili v izolacijo, zaprti v svoje domove in pokriti z maskami smo v upanju pricakovali izboljšanje stanja. Tako smo tudi v turisticnem društvu in vaškem odboru Dobeno upali, da bo napad covida popustil in bo vlada omilila omejitve, da bomo lahko realizirali 6. srecanje Dobencev. Naše upanje se je uresnicilo in tako smo 12. junija izvedli že 6. tradicionalno srecanje Do-bencev s piknikom, že peto leto pa pri Brigiti in Damjanu na Srednjem Dobenu. Preko e-pošte in pisnih obvestil, ki smo jih krajani dobili v poštne nabiralnike, so bili krajani in clani turi­sticnega društva obvešceni o dogodku, ki se je zacel ob 14. uri. Na skupnem sestanku UO TD in VO smo si pred dogodkom razdelili naloge in dolocili ekipe za posamezna podrocja, tako je bilo pred srecanjem že vse pripravljeno, oder za glasbo, mize in klopi (s predpisanim razmi­kom), za udeležence ter stojnica za sprejem in dobrodošlico udeležencev, tako da je srecanje potekalo nemoteno in je bilo poskrbljeno za dobro voljo vseh prisotnih in tudi vreme nam je bilo prijazno. Kmalu po 14. uri so zaceli prihajati prvi ude­leženci in bilo nas je vse vec. Vsakega prišleka smo clani TD ob prihodu povabili k stojnici do-brodošlice, ponudili pecivo in aperitiv, kar vse so prispevali naši vrli sovašcanke in sovašcani. Obiskovalci so imeli na izbiro pester izbor jedi od obare do jedi z žara, za kar je tudi letos pridno skrbela "Herjavec-Žugelj family" in zato jim gre še dodatna zahvala in pohvala vseh navzocih. Tudi pester izbor pijac je bil udele­žencem na izbiro tako, da ni bilo ovir za dobro razpoloženje. Na zacetku srecanja je bil izveden tudi zbor krajanov in skupšcina TD Dobeno, na kateri je bilo podano financno porocilo, porocilo o izve­denih dogodkih in plan aktivnosti v prihodnje, na lastno željo so bili razrešeni nekateri clani UO in predlagani novi, vse to je skupšcina so-glasno potrdila. Nova predsednica je postala Franciška Hunjet, dosedanji predsednik Aleš Ložar pa ostaja clan UO. V imenu VO pa je Tone Vidrgar podal porocilo o delu odbora in plan aktivnosti v prihodnje, želja je veliko, reali­zacija pa je v najvecji meri odvisna od sredstev, ki jih bo obcina namenila našemu kraju. Za veselo razpoloženje in ples je letos skrbel Robi Stopar, kljub neravnemu terenu je s pe­strimi melodijami privabil "na plesišce" kar ne­kaj parov, ki jih teren ni motil. Od vabljenih gostov se nam je pridružil mengeški podžupan, Bogo Ropotar in skupaj z novo predsednico TD sta ob tej priložnosti simbolicno odprla obno­vljeni odsek ceste na Zg. Dobenu. Udeleženci smo izkoristili druženje za pogovor s sosedi, prijatelji in znanci, ker se je na Do-beno v zadnjem obdobju priselilo kar precej novih krajanov, je bila to idealna priložnost, da se bolje spoznamo. Dobra in raznovrstna glas­ba s pesmimi, ki jih je izvajal Robi, vse to je prispevalo, da so marsikateri obiskovalci odšli kasneje, kot so planirali, saj se je prijetno dru­ženje zavleklo pozno v noc. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Aktivnosti v PGD Loka pri Mengšu v juniju 2021 -- – - - - - - --- -- - -- - - Karierni hitri zmenki – soocenje mladih s trgom dela Že zgodaj smo vsi postavljeni v situacijo, ko moramo nastopati. Najprej se s tem srecamo v šoli. Ko pa išcemo zaposlitev, tudi ce je to študentsko delo, nas caka zaposlitveni razgovor. Pod okriljem Kariernega Placa – Kariernega centra za mlade, smo 9. junija izvedli on line dogodek Karierni hitri zmenki. Gostitelj dogodka je bil AIA – Mladinski center Mengeš. Z udeleženci smo izmenjali kar nekaj zanimivih mnenj in vsebin ter bili veseli, da so se aktivno vkljucili v našo delavnico. Prvi del delavnice smo poimenovali Nastopaj z užitkom, vodila ga je mag. Saša Percic. Namenjen je bil pripravi na karierne hitre zmenke. Govorili smo o naslednjih temah: • Kako pripraviti predstavitev • Priprava na zaposlitveni razgovor • Zaposlitveni razgovor – kako ga izpeljati • Govorica telesa • Trema in premagovanje le-te V drugem delu delavnice so udeleženci lahko pridobljeno znanje preizkusili na kariernih hitrih zmenkih, ki so bili kot vaja za raz­govor z delodajalcem. Kandidati so imeli na voljo do 10 minut, da so naredili vtis na vsakega od delodajalcev, ki imajo dolgoletne izkušnje s podrocja iskanja in izbora novih kadrov oziroma se­lekcijskimi postopki. Vsak od udeležencev je dobil tudi povratno informacijo. Besedilo: Saša Percic in Andreja Glavac Foto: lastni arhiv Andreja Glavac Dobrodelna akcija – zbiranje šolskih potrebšcin To leto je izziv za veliko ljudi, še posebej pa so ranljivi otroci. Revšcina se je še povecala in veliko otrok jeseni ne bo imelo novih šolskih potrebšcin. Po drugi strani pa zavržemo veliko šolskih torb in še uporabnih potrebšcin. V Društvu AIA skupaj z Zavodom Hrcek organiziramo dobrodelno akci­jo zbiranja šolskih torb in potrebšcin. Avgusta jih bomo s prostovoljci oblikovali v lepe kompletke, dodali pozitivno sporocilo in dostavili v Zavod Hrcek. Upam, da bomo otrokom, ki so jih ukrepi najbolj priza-deli, polepšali zacetek šolskega leta. Vabimo vas, da vse odslužene in še vedno lepe šolske torbe in druge potrebšcine prinesete v prostore Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš. Dodajte še vse barvice, svincnike, flomastre, pušcice, nepo­rabljene zvezke in druge potrebšcine, ki bi še lahko služile namenu. Šolske potrebšcine zbiramo od 1. do 15. avgusta v Društvu AIA. Va-bljeni, da ste dobrodelni in ekološki hkrati! Besedilo in foto: Mateja Kržin Blanka Tomšic Izmenjevalnica oblacil daje naprej in podarja sonce V AIA – Mladinskem centru Mengeš potekata dva zanimiva projekta. Izmenjevalnica oblacil, pod vodstvom in v izvedbi mladih prostovoljcev, ki želijo vrstnike in druge ozavešcati o prakticnih primerih, kako lahko pomagamo naravi s ponovno uporabo lepih in ohranjenih oblacil in z zmanjšanjem potrošništva. Projekt Daj naprej in podari sonce pa je humanitarni projekt, s katerim poskušamo pomagati mladim, družinam in drugim, ki potrebujejo pomoc. Ker po izmenjevalnicah ostane veliko oblacil, smo se odlocili, da jih nekaj podarimo v humanitarne namene. Simona je Olgi predala vrece z oblacili Tokrat so nas obvestili, da zbirajo oblacila in obutev za otroke ter družine iz Gambije. Ena izmed pobudnic je bila tudi Olga Selic, Slovenka, ki se je preselila v to afriško državo. Prostovoljka, Simona Urankar, ji je pre­dala oblacila, ki so jih naložili v kontejner z drugimi potrebšcinami in že potujejo proti cilju. Obiskala sem Olgo, ki mi je predstavila to državo. Gambija je majhna, obmorska država v zahodni Afriki (manjša od Slovenije). Prebivalci so na­seljeni predvsem v glavnem mestu Banjul in ob reki Gambiji, uradni jezik je anglešcina. Ceprav je Gambija mirna država, pa so razmere za doma-cine težke. Šolanje je placljivo, razen osnovno, kjer se otroci naucijo le Korana. Tako je veliko nepismenih in revnih. Družine imajo veliko otrok, saj imajo moški vec žena in z vsako vec otrok. Hrane je premalo za vsa lacna usta, kaj šele za vse drugo, kot so oblacila in podobno. Povprecna placa je 40 EUR (je država z najnižjimi prihodki), cene pa so visoke. Hra­na, kot smo je vajeni mi, je za domacine popolnoma nedosegljiva. Ceprav so revni, pa je Gambija znana kot država nasmejanih ljudi. Olga je upokojena uciteljica razrednega pouka, ki rada potuje in je od nekdaj hrepenela po tem, da bi živela v kolibi, na plaži, stran od množic, pred kolibo pa bi imela mrežo, ki bi bila razpeta med dvema palmama. Ko je pred nekaj leti s prijateljico obiskala Gambijo, je ugotovila, da je to njena sanjska destinacija in pred štirimi leti se je preselila tja. V Slovenijo se vraca le na obisk k svoji družini. To so lepo sprejeli in so veseli, da je Olga srecna. V Gambiji je spoznala sedanjega partnerja, s katerim sta zgradila hišico, ki jo oddajata turistom. Olga se prej ni nikoli ukvarjala z umetnostjo, tam pa je zacela slikati in izdelovati okraske iz školjk ter gojiti razlicne eksoticne, okrasne rastline, pa tudi povrtnine. Za domace živalce ima par muck in opico, ki jo je rešila pred gotovo smrtjo, saj opice lovijo za hrano. Tudi psi radi zahajajo k njej, saj so hitro ugotovili, da je pri njej vedno kaj za pod zob. Olga po svojih moceh pomaga tudi otrokom, ki so v stiski. Tako je npr. financirala šolanje fantku, ki je gluhonem in živi sam z mamo, ki mu šolanja nikakor ne bi mogla omogociti. Pri Olgi je vedno polno domacinov, ki so jo popolnoma sprejeli medse in jo radi povabijo na lokalne ceramonije, kot je »name celebration« (pocastitev imena) in podobno. Na obisk pa pridejo tudi Slovenci, ki pripotujejo v Gambijo. Ko sem Olgo povprašala, ali se bo vrnila v Slovenijo, pa je le zamahnila z roko. Verjamem, da skromno življenje, med nasmejanimi ljudmi ter po­moc soljudem in živalim prinese vec srece kot veliko materialnih dobrin. In ceprav po upokojitvi, je Olga v Gambiji uresnicila svoje sanje in našla svoje poslanstvo. Besedilo: Blanka Tomšic Foto: Simona Urankar in lastni arhiv Olge Selic Poletna izmenjevalnica oblacil V mesecu juniju je v AIA – Mladinskem centru Mengeš potekala zdaj že dobro utecena izmenjevalnica oblacil. Police in obešalniki so se tokrat šibili pod težo spomladanskih in poletnih oblacil, tako ženskih, moških kot tudi otroških. Obiskalo nas je lepo število ljudi – nekateri so oblacila le prinesli, nekateri le pogledali, veliko ljudi je našlo kaj zase, spet z drugimi pa smo le poklepetali. Veseli smo, da zanimanje za izmenjevalnico raste, saj je to eden od naci­nov, s katerim lahko vsak pripomore k ohranjanju narave in zmanjšanju potrošništva. Poleg tega dogodek ni namenjen le izmenjevanju oblacil, ampak tudi izmenjavi idej, pogledov in mnenj. Naslednjo izmenjevalnico oblacil, na kateri se boste lahko opremili s toplejšimi oblacili, bomo organizirali 2. oktobra 2021. Vabljeni! In ne pozabite povabiti prijateljev! Besedilo in foto: Nika Smole Bralni koticek in spomini na poletja Bralni koticek – fotografski natecaj Ni lepšega, kot ce se s knjigo v roki umaknemo v svoj bralni koticek, kjer se lahko odklopimo od zunanjega sveta in se popolnoma potopimo v svoj svet. Naj bo zima, jesen, pomlad ali poletje, vedno se nekam zavlecemo in strastno listamo po carobnem svetu besed. Delite z nami fotografije vaših sanjskih kotickov za branje, na katerih mora biti tudi knjiga. Še lepše bo, ce boste na fotografiji tudi vi ali del vas, vaši najbližji ali prijatelji med branjem. Pripišite tudi kratek odlomek iz knjige, ki jo boste prebrali med poletjem in vas bo najbolj nagovoril, se vas dotaknil. Spomini na poletja – literarni natecaj Domoznanstvo je kot nedokoncani kolaž besedil, fotografij in drugih dokumentov, ki po eni strani ohranja, po drugi pa oživlja zgodbe iz preteklosti ter omogoca nadaljnje raziskovanje lokalnega prostora. Našo zbirko bi radi obogatili s pomocjo vaših spominov in fotografij, zato smo pripravili literarni natecaj. Ce ste dopolnili 60 let in vam ni težko pisati in obujati spomine, vas va­bimo, da nam pošljete kratko, resnicno zgodbo o vaših spominih na pre­življanje poletij, poletnih pocitnic. K pisanju vabimo vse, ki ste mladost preživljali v Domžalah, Moravcah, Lukovici, Mengšu ali Trzinu. Fotografije/zgodbe lahko pošljete na naslov: Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale ali po elektronski pošti info@dom.sik.si do vkljucno 22. septembra 2021. Vse informacije in pogoje sodelovanja najdete na spletni strani Knjižnice Domžale. Besedilo: Barbara Ahacic Osterman Energijske vaje po Donni Eden Ko svojo življenjsko energijo uskladimo s pravili samozdravljenja, naravno obnovimo in oživimo svoj um, telo in duha. Predstavitev in prezentacijo energijskih vaj po Donni Eden smo imeli v sredo, 23. junija, ob 18. uri preko aplikacije Zoom v Društvu AIA. Energijske vaje po Donni Eden so zasnovane tako, da prebujajo našo življenjsko energijo in naravno zdravilno moc. Po vajah se pocutimo po­mlajene, srecnejše, živahnejše in manj zaskrbljene, ker uravnavajo in stimulirajo energijo v telesu. To so vedeli že naši predniki in tisoce let so svojo lastno življenjsko ener­gijo uporabljali za preprecevanje bolezni ter za obnavljanje moci in vi-talnosti. Imenovali so jo razlicno: energija, QI, CHI, prana, kabala, avra, svetloba … Življenjska energija je nevidna, ne moremo je otipati, videti ali prijeti, lahko pa jo dobro zacutimo. Predstavljamo si jo lahko kot vdih in izdih, ki je tudi neviden in nesnoven, pa hkrati življenjsko pomemben, saj brez zraka ne moremo preživeti niti tri minute. V telesu in okrog njega imamo vec vrst energij, ki se razporejajo skozi naslednje medije: 14 telesnih meridianov, ki se vežejo na telesne organe – jetra/žolcnik, srce/tanko crevo, osrcnik/ trojni grelec, vranica/želodec, pljuca/debelo crevo, ledvica/mehur in glavni/središcni meridian. 7 glavnih caker – korenska cakra, spolna cakra, solarni pleksus, srcna cakra, grlena cakra, tretje oko in kronska cakra. Aura, ki v nasprotju z besedami ne dopušca neresnice tako do sebe kot tudi navzven. Elektricni krogi, ki povezujejo goste in subtilne energije in služijo kot most med njimi. Pet ritmov, ki se po tradicionalni kitajski medicini navezujejo na pet le­tnih casov – pomlad, poletje, pozno poletje, jesen in zima. Vsak prinaša drugacno energijo od zunaj navznoter. Energijske vaje so enostavne za uporabo in zlahka se jih vnese v vsa­kodnevno osebno prakso. Pomagajo odpreti in uskladiti razlicne ravni energije v telesu, um in custva ter tako vplivajo na sijoce zdravje, globoko radost, na dušno in mentalno jasnost. Na predstavitvi smo spoznali tri udarce, masažo lic, križno hojo, povezovanje neba in zemlje, ritmicne osmice, kronski poteg in tkanje radosti. Energetske vaje po Donni Eden so neskoncen vir modrosti, vaj, tehnik in znanja, s pomocjo katerih se lahko zbudimo, prizemljimo in usmerimo energijo tako, da povecamo odpornost, razpoloženje in dobro pocutje. S pomocjo vaj se okrepimo in si uravnotežimo pretok energije skozi meri­diane, cakre in avro, da podpremo vecjo vitalnost. Naucimo se razumeti svoj »senzoricni tip« in kako vpliva na naš odziv na stres, odnose in komunikacijo z drugimi. Energijske vaje so prakticne, varne, cenovno ugodne in so odgovor na našo realnost, ki je hitra in neucakana! Besedilo: Klavdia Kocar in Mateja Kržin v sodelovanju z AIA Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšic Raziskovanje Pšate z Revivo EkoAvanturami Pod krošnjami dreves ob reki Pšati smo Zavod Revivo in HD&H z ucenci OŠ Mengeš, po principih izkustvenega ucenja, spoznavali zakaj reke potrebujejo gosto rastlinje, da se lahko samoocistijo, katere so živali, ki živijo v reki in se pogovarjali o pomembnosti ohranjanja raznolikosti življenjskih prostorov (habitatov) v rekah in pomembnosti zmanjšanja števila pregrad, ki onemogocajo ribje selitve. Vsak ucenec je imel priložnost s škornji zakorakati v Pšato in izvesti vsa vzorcenja ter meritve. Kakšen moker škorenj in kaplja dežja nista med udeleženci nikogar prestrašila, saj je bilo skupno razisko­vanje in druženje na prvem mestu. Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Besedilo: Eva Horvat, Polona Pengal in Damjan Habe Foto: Blaž Cokan Vecer slovenskih popevk pred Harmonijo v Mengšu. - - - Kapelnik Dimitrij je imel na koncertu tudi vlogo povezovalca. - -- - - - Leonida Goropevšek, Linije, 2021 - - - Nejka Terglav, Stran, 2021 - -- TD Mengeš je leta 1985 praznovalo 25-letnico Turisticno društvo Mengeš je leta 1985 praznovalo 25-letnico uspešnega delovanja. Na fotografiji je delovno predsedstvo obcnega zbora, ki ga je vodil Slavko Pišek. Slavnostni govornik je bil predse­dnik društva Milan Jencic. Njihova dejavnost je bila urejanje trimske steze, postavili so smucarsko vlecnico na Gobavici, izdali so razglednice in tu­risticni zemljevid Mengša. Za ljubljansko Kmecko ohcet so vsako leto pripravili deklišcine, takrat so skupaj z gasilci postavili najvecji mlaj v Sloveniji, ki je v višino meril 66 metrov, pripravljali so tudi velike modne revije z mojstrom Ivanom Debevcem. Organizirali so strokovna predavanja in pripravili številne razstave. Ves cas so skrbeli in vzpodbu­jali za urejenost kraja in turisticno prepoznavnost Mengša. Tudi danes so eno izmed najstarejših še delujocih društev v obcini Mengeš. Besedilo in foto: Vido Repanšek Andrej Svete obhajal zlato mašo v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu Torek, 26. junija, bi bil cisto naveden dan, ce ne bi na ta dan imela god sveta Peter in Pavel, zagotovo najbolj znana svetopisemska »dvojica«. Peter je bil ribic, ki ga je Jezus poklical, da bi postal »ribic« ljudi, pozneje pa pastir celotne Cerkve. O tem nam prica odlomek iz Matejevega evangeli­ja, kjer je zapisano: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom kljuce nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,18–20). Na ta dan v Cerkvi na Slovenskem posvecajo novomašnike in letos jih je bilo sedem. Pred petdesetimi leti, ko je imel novo mašo Andrej Svete na dan, ko je bil tudi praznik 4. julija, jih je bilo 62 in slednji v teh dneh obhajajo svo­je zlate maše, petdeset let dela v Gospodovem vinogradu in posvecenja Bogu. A kakor je na koncu svete maše dejal zlatomašnik, je vsaka maša zlata maša, saj je pri njej navzoc On, ki je luc življenje in resnica sveta. Ko je na koru dal zborovodja Andrej Levec znak in so pod prsti Ane Ke­šnar zapele orgle, se je zaslišala pesem Zlatomašnik bod' pozdravljen in takrat so v spremstvu k oltarju pristopili duhovniki in kar dva slavljenca, zlatomašnik Andrej Svete in biseromašnik Štefan Babic. Slednji je obhajal svojo biserno mašo v nedeljo, 4. julija, ob 10. uri. V uvodu je spregovoril zlatomašnikov sosed in prijatelj iz otroških let in nam zbranim v cerkvi sv. Mihaela razložil, kako je bilo, ko je bil jubilant še majhen otrok in kaj vse so poceli, ko še ni bilo tablic in pametnih telefonov. In ce smo v uvodu spoznali otroška leta duhovnika Andreja, nam ga je mašni pridigar Janez Bernot predstavil kot duhovnika v pravem pomenu. Ob tem nas je spomnil na njegovo pot, zacenši od kaplana v Velikih Lašcah in v Tržicu, kot župnika v Ovsišah, Kamni Gorici, Brdu in Zlatem Polju, kjer je bil kar 34 let, in do sedaj, ko od leta 2015 deluje kot duhovni pomocnik v Domžalah. Bogata dejavnost in to ne samo na pastoralnem podrocju, temvec tudi pri ohranjanju sakralne dedišcine. Na koncu svete maše se je zlatomašniku zahvalil tudi domaci župnik Marko Košir, ki je poleg besed zahvale Bogu, da spremlja za zlatomašnika, izrekel zahvalo tudi njemu, da je ofer, ki pripada njemu, namenil župniji. Zlatomašnik je ob koncu zacel svoj nagovor z besedami: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.« Poleg Bogu, je dejal, se zahvaljuje svojim staršem Elizabeti in Francu, vsem sorodnikom in vsem, ki ga kakorkoli spremljajo na njegovi poti. Ob tem ni pozabil niti sošolcev iz osnovne šole in gimnazije, s katerimi še ohranja stike. Z zahvalno pesmijo Bogu se je koncala tokratna zlata maša Andreja Sveteta in vendar s tem še ni bilo konec prijetnega druženja, ki se je nadaljevalo na dvorišcu pred cerkvijo, kjer so se s slavljencem poveselili tako pevci kot narodne noše in vsi, ki so bili pri zlati maši. Ce so za duhovni del poskrbeli zlatomašnik in drugi duhovniki, so za pogostitev poskrbele gospodinje iz Mengša in priznati je treba, tako kot sveta maša, je bilo tudi na tem podrocju vec kot odlicno. Besedilo in foto: DJD Slovesnost za domovino Pred dvajsetimi leti je bila pred farno cerkvijo sv. Mihaela v Mengšu ob obletnici slovenske državnosti posajena lipa V nedeljo, 20. junija, je bila ob 8. uri maša za domovino, ki jo je daroval mengeški župnik g. Marko Košir. Po sveti maši smo pevci obeh cerkvenih zborov pripravili krajšo slovesnost pri lipi. Gospod župnik je najprej pozdravil navzoce in nato po zapeti slovenski hi-mni blagoslovil slovensko zastavo in še lipo. Sledil je program za­petih slovenskih narodnih pesmi cerkvenih pevcev pod vodstvom Anžeta Hribarja in Andreja Levca. Bojan Mehle je obcuteno recitiral odlomek iz Cankarjevega Kurenta, Znamenje Simona Gregorcica in Domovini Lojzeta Grozdeta. Tako pevci kot tudi obiskovalci smo domov odnesli košcek slove­snosti, ki nam ga je dala zavest, da smo pripadniki ponosnega naroda z bogato kulturo in srcnimi ljudmi. Besedilo: JV Foto: Jaka Korenjak Mengeški orlici odlicno poleteli v novo sezono Kdor caka, tudi docaka. In po skoraj enoletnem prisilnem caka­nju, ki so mu botrovali ukrepi proti širjenju novega koronaviru­sa, so prve tekme znova docakali tudi mladi smucarski skakalci v Sloveniji. Na njih so se mengeški upi spet odrezali imenitno. Nic nas ne more ustaviti. Tu smo le nekateri orlici iz našega gnezda. Na »zimskem« državnem prvenstvu na 75-metrski napravi v Velenju so si varovanci trenerja Aleša Selaka in njegovega pomocnika Luke Brnota v poletni pripeki priskakali tri kolajne. Med kadeti, starimi do 15 let, se je s tretjim mestom izkazal Benjamin Bedrac, ki se je zatem udeležil še tekme za slovenski pokal v Mislinji in v konkurenci do 16 let zasedel cetrto mesto. Med leto mlajšimi skakalci pa sta kar dva orlica iz SSK Mengeš poletela na zmagovalni oder: Nik Bergant Smerajc se je ovencal z naslovom dr­žavnega podprvaka, Timo Šimnovec pa se je kljub padcu po pristanku pri najvecji daljavi tekme (73 m) okitil z bronastim odlicjem. Med 59 tekmovalci je njun uspeh z dvanajstim mestom dopolnil Alen Pestotnik. Med kadetinjami, starimi do 14 let, se je s šestim mestom zelo dobro odrezala Živa Andric, ki je pred tem v svoji starostni kategoriji (do 13 let) na državnem prvenstvu v Kranju skocila do bronaste kolajne. In to kljub temu, da je po prvem skoku podrsala po tleh, zaradi cesar je prejela nižje ocene za slog. Med mlajšimi kadeti (do 13 let) se je Alenu Pestotniku s cetrtim mestom le za malo izmuznilo odlicje. V konkurenci deckov, starih do 12 let, si je diplomo prislužil Jaka Perne, ki je zasedel šesto mesto, dobro je nastopil tudi Erik Tomažic, ki je med 44 skakalci pristal na 18. mestu. Uspešni nastopi mengeških upov so še en dokaz dobrega dela v klubu, v katerem prisrcno vabijo vse otroke, ki bi se radi preizkusili v tem lepem športu, da se jim pridružijo. Vse potrebne informacije o treningih boste dobili pri predsedniku kluba Boštjanu Ekartu (041/767-397) in trenerju Alešu Selaku (041/750-404). Besedilo: Š. M. Foto: A Brelih - – -- - - ---- -- - -- ---- - - - - -- --- -- - -- -- --- -- - Badminton klub Mengeš v Slovenski badmintonski ligi 2021 Slovenska badmintonska liga se vsako leto bolj širi in letos smo se odlocili, da tudi BK Mengeš prvic prijavimo svojo ekipo. V ligi letos nastopa skupaj 16 ekip, od tega šest ekip v 1. ligi, preostalih deset ekip pa v 2. ligi. Badminton klub Mengeš je del 2. lige, kjer so ekipe zaradi velikega števila razvršcene v dve enakovredni skupini (A in B). Liga je razdeljena na tri tekmovalne dneve. Na prvi tekmovalni dan so ekipe odigrale po dva dvoboja. Na drugi tekmovalni dan se zakljucijo dvoboji v skupinah, tretji tekmovalni dan pa bosta najboljši dve ekipi iz obeh skupin odigrale playoff 2. lige. Zmagovalec 2. lige so bo tako uvrstil v 1. ligo za prihodnjo sezono. V Podcetrtku je bil v soboto, 5. junija, odigran prvi tekmovalni dan letošnjega ligaškega tekmovanja. Badminton klub Mengeš so zastopali Sneža Zupin, Helena Šinkovec, Matic Kaliman, Andrej Bensa in Jure Roblek. Žreb je dolocil, da se v vseh petih kategorijah (ženske in moški posamezno, ženske in moške dvojice ter mešane dvojice) pomerimo z ekipama BK Konex 2 in BK TEM Mirna Junior. Obe ekipi sta dokazali, da sta za zdaj mocnejši od nas. Po odigranih dvobojih je bil koncni rezultat z ekipo BK Konex 3 : 2, clani BK TEM Mirna Junior pa so nas premagali s 4 : 1. Glede na to, da smo se prvic udeležili tovrstnega tekmovanja, smo z rezultatom zadovoljni. Komaj cakamo še na drugi in tretji tekmovalni dan, ki se bosta odvila do konca letošnjega leta. Besedilo in foto: Helena Šinkovec Voda V preteklih treh mesecih so se v koledarju vrstili številni dnevi, ki so opozarjali na ravnanje cloveštva z naravo, naravnimi dobrinami in na nepopravljive posledice, ki nastajajo ob tem. Ce sem prav zasledil, smo naravne vire po nekaterih izracunih že v zacetku maja porabili, tako da lahko govorimo, da živimo že na kredit prihodnosti. Toda še vedno je vprašanje, kaj in kako narediti. Sedaj v teh mesecih je najbolj moderno in politicno govoriti o vodi. Pa pustimo vprašanja, ki jih pripravljena zakonodaja spreminja in ko eni trdijo, da je tako, druga stran pa ravno nasprotno. Devetde-set odstotkov ljudi pa sploh ne pozna in ni prebrala, zakaj so za ali proti. Demokracija politicne usmeritve. Sicer pa je splošno znano, da kapital in za njo ljudje, ki ga imajo, lahko dosežejo vse, ceprav so vsi zakoni, odloki in sklepi, ki to preprecujejo. Taki primeri so vse okoli nas – od crnih gradenj, nepravilnih gradenj, do onesnaževanja okolja (divje odlaganje) itd. Vse pa se gradi na priljubljenosti, znanstvu in seveda denarju (kapitalu). Pa se vrnimo k vodi. V ustavo smo zapisali oziroma so naši vrli poslanci, da je voda neodtujljiva vrednota, ki je pravica za vsakega prebivalca Slovenije. V isti sapi smo prodali (kdo že?) najboljše slovenske vire vode. Se še spomnite, komu smo prodali Radensko, Rogaško, Kostel, Laško in Union Ljubljana? Tujcem, kakopak z obrazložitvijo, da sami ne znamo tržiti in je tako zagotovljena bolj­ša prihodnost zaposlenih! S tem smo prodali sami sebe, kot da bi prodali zlato, biser, ki ga nam je podarila narava, mi pa smo jo za prgišce denarja prodali tujcu? Vendar epilogi še sledijo. Pred dnevi greva z ženo po »ceško« Ra-densko in jo išceva v steklenicah po trgovini. Koncno jo najdeva na mestu, kjer tega nisva pricakovala. Prijazna prodajalka pa nama razloži, da naj vse steklenice Radenske vrneva do 22. junija, da bova dobila nekaj stotinov za steklovino, ker je ne bodo vec pre­vzemali. Dobavitelj (Ceh) se je namrec odlocil, da Radenske ne bo vec ponujal v steklenicah, ampak zgolj v plastenkah. No, pa smo tam. Kako naj se borimo proti takim korporacijam, ki verjetno za svoj dobicek in »pocenitev« proizvodnje raje uporabljajo cenejšo in lažjo obliko proizvodnje. Kaj mu je mar morje plastike, ki se kopici v zbirnih centrih in tudi v naravi. Skrbi ga le lastni interes – kapital. Država bi morala cisto enostavno uzakoniti, da je vsak porabnik plasticne embalaže (proizvajalec pijac) dolžan v trgovinah, kjer prodaja pijace v plastenkah, le-te zbirati na enak nacin, kot jih prodaja. Seveda pa urediti, da ne tako, kot znajo to le prevaliti na potrošnika. Za svoj denar bi moral poskrbeti bodisi za ponovno uporabo ali ustrezno unicenje. Menim, da tako imenovana raz­gradljiva plastika še dalec ne rešuje problema, poleg tega pa še, koliko litrov vode uporabimo za izdelavo ene plasticne embalaže? Toda spremenilo se ne bo nic, ce bomo potrošniki še naprej kupo­vali take proizvode z vsebnostjo mikroplastike. Nevarnost je tudi v tem, da bodo ti »sposobneži« to tekoce zlato prodajali izkljucno tujcem. Nam pa, ki nam je Stvarnik dal to zlato, bomo le opazo­valci ropanja nas samih. Zakaj pa smo o tem vsi tako tiho, pa se moramo spraševati vsak dan sproti. Besedilo: Jože Vahtar Pateticna Enkrat, le še enkrat, bi ti rad pogledal v oci in ti rekel: "Za vse vecne case ... moja si." Veš, trenutek za vedno ..., podobo in dogodka cas, ohrani pogled v oci in iz vse duše tvoj tih glas. Srh spreleti mi telo, ko s pesmijo se odpira ti srce, da ti duša zajeci: tvoja, tvoja, do konca dni. Kdaj, še veš, kdaj, te bilo ni vec nazaj? Je bilo to nekoc, nekdaj, ali ne morda zdaj? Nikdar vec, nikoli mi duša ne bo gorela, kot je zate, kadarkoli. Le duša in njenega pol srca ter telo in njegova polovica, mi nenehno gore, zdaj le zate, zdaj za vse ljudi in za vsa bitja in za vse stvari, ti prva Univerzuma. Pesem in umetniško delo: Aljoša Rode - Ste vedeli? _ - Kosovne odpadke lahko kadarkoli v okviru delovnega casa brezplacno - predate tudi v Centru za ravnanje - s komunalnimi odpadki Dob. - - - - - Datum: 30. 6. 2021 Številka: 671-3/2021 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO VECNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE MENGEŠ V UPORABO Rok za oddajo vlog je 5. avgust 2021 do 12.00 ure. Besedilo javnega razpisa in razpi­sna dokumentacija se nahajata na spletni strani Obcine Mengeš http: // www.menges.si/objave/javni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišcu Ob­cine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v casu uradnih ur. Franc Jeric, l. r. župan Obcine Mengeš NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Mengšan in bili izžrebani, junij 2021, št. 6, so: Damjan Burgar, Stanka Koncilija, Ana Jernejcic. Vsak nagrajenec prejme darilni bon za eno (1) ko-silo v Kmeckem turizmu Blaž, Dobeno, ki podarja nagrado. Rešitev križanke je bila: KMECKI TURIZEM BLAŽ Dobitniki nagrado – bon prejmete po pošti. Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan, julij 2021, št. 7, je: Napihljiva vreca za sprostitev. Avtor: Štefan Markovic Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. avgusta 2021, na naslov: Obcina Mengeš, Slo­venska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Na-gradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitniki nagrad bodo objavljeni v septemberski številki. Mengeš - nekega julijskega popoldneva Foto: UV