Loffecr ln Prvemu Luthrovemu nastopu je sledila kmalu doba revolucijonarnega gibanja v Nemčijl na polju verskega ln politiCnega življeBja. Pogosti uporl koncem 15. ln v začetku 16. stoletja dokazuj^jo, da je moralo biti mnogo kvarnega na socijalnem polju in da niao bile cerkvene novotarije edini vzrolc rovolucije. Huzitskl nazori o zasebnf lastnini ter razmerje med podložnik! ter predstojniki so bill razširjeni po celi Nemčiji. Množine žlahtnih kovin in razna druga bogastva iz novo odkrite Amerike so povzročila v Evropl gospodarsko krlzo, kl' je silila na re-^ volucijo. Ker je nastopilo gospodarstvo kapitala, so postala posestva brez prave vrednosti, manjši trgovci so bill Izrinjeni, z obrtjo je Slo navzdol, zadruge so prenehale. Po mestih &o se porajale trgovske družbe, kl so imel« vso trgovino uvoza v rokah ln ki so po svoji voljl določale ceno. Vse življenJJ ske potrebščine so poskočile v cenah.' K vsemu temu se je še pridružilo glavno zlo tedajnega Casa, razkošje — strup mest ter dežele, med plemenitaši tef navadnimi, med obrtniki in kmeti tn za nameček še pijančevanje; obubožanje Sirokih krogov je bila posledica teh' pojavov. Knietski, mestni in plemeni* taški proletarijat ]e bll revolucijonaren. Povod za revolucijo, revolucijonarno vremje je bil na obzorju že pred Luthrovim nastopom, Vendar on in njegovi tovariši so to kuhanje §e podžigali do preldpevanja; da je postala revolucija splošna po Nemčiji, da je prevzela tako nečloveški značaj, ije bila posledica verskih novotarij. Lutlier in njegovi pomagači so zahtevali v govch ru ter spisih z vsemi strastmi prevrat cerkvenega reda, zaničevanje papeža,§kofov, ki so bili po največ tudi dežel-i ni knezi, in pa dubovščine; skušali so narod prepričati, da je bil zapeljan skozi stoletja od duševnih voditeljev, ki 90 ga izrabljali ter izmozgavali. Za« htevali so nasilno izpeljavo novofarij tamkaj, kjer drugače ni šlo. Luther ja videl v naprej, da mora priti do revolucije, pa je bil mnenja: Evangelij ss mora oznanjati, četudi bo uničen radi tega svet. Organizacije književnikov po pomembnejših mestih so širile Lutbrove in njegovih tovarišev spise m-ed narod, pošiljale so razpečevalce na deželo. Priprosti narod se je kar trgal za Lutrhrove spise in poleg teh je še kar mrgolelo letakov, ki so pozivali na odpor ter boj proti obstojeCemu redu, družbi In Cerkvi. V nobeni dobl nemSke zgodovine ni bila revolucijonarna književnost tako razširjena kakor baS tedaj. Revolucijonarno gibanje je pričelo z nemiri in je doseglo v kmetskem uporu leta 1525 svtjj višek ter konec. Vsa ta gibanja so bila ali verska, ali pa odeta s plaščem vere; bila je to politično-cerkvena revolucija. Kmetska vojna ni bil le boj za socijalne zahteve, ampak tudi verska vojna, v kateri so se borili za »božjo besedo«, »božjo pr*- vico« in »ljubi evangelij«. Posledica poraza puntarskih vitezov in kmetov je bila ta, da se je naslonil Luther na posvetno oblast in je rešil na ta način svoje novotarije pred razsulom. Emetski upor leia 1525. Resni možje so vedno povdarjali, da fcodo podžgali Luthrovi spisi navadnega človeka do upora. Luther sam Je bil prepričan, da bo gledal Nemčijo v krvi že leta 1522. Pravzaprav je pričela socijalna revolucija že lela 1524, posplošila se je ša leta 1525. VeC nego 10G0 gradov ter samostanov }e bilo v Nemčiji tedaj izropanih, porušenih ter požganih, strašni zločini so se dogajali. Slcdnjič so se le dvignili oboroženi knezi in pobijali uporne kmete od maja do julija leta 1525. S premaganimi so postopali nečloveško, voditelje so pobili, oslepili ali jih pohabili za celo življenje. Nad 150.000 kmetov je bilo ubitih, nad 50.000 jih je pobegnilo iz dežele, njih premoženje je bilo zaplenjeno, hiše ter gospodarska poslopja upepeljena in več tisoč pomorjenih, ko so se vrnili iz prognanstva. Kmetski punti so bili tudi verskega značaja. — Upcrniki so uničevali poleg gradov tudi samostane, divjali so protl vsemu, kar je bilo po stari veri in onečaščali Najsvetejše. Pri vsem nepopisno groznem upostošenju ter moriji so se izgovarjali puntarji na evangelij ter božjo beseclo. Luther sam je pozival v besefli ter pismu na uničenje sarnostanov z besodami: »Bog sam je odpravil oblast in moč, kjer je ta proti evangeliju.« Ko so izbrulinili kmetski upori, je pisal za pomirjenje puntarjev na ta način in v tem smislu. Pozneje pa, ko so bili kmetje premagani, potolčeni ter razkropljeni, je pozival zmagovalce, naj pobijejo kmete kakor stekle pse, kajti na ta način si }e laliko kakor z molitvijo zaslužiti nebesa. Marsikateri, ko je videl ta grdi prevrat v Luthru, mu je obrnil hrbet in je bilo vse uverjeno, da se je umaknil duh božjl iz njega kakor nekoS iz Saula. Luther je pozneje sam beležil besede: »Jaz, Martin Luther, sem ubil v uporu kmete, kajti jaz sem zapovodal, jih pobiti, vsa njih kri je na moJem vratu. A jaz jo zavračam na gospoda Boga, ki mi je zapovedal tako govoriti.« Komanfe na Bresje. Kljub temu, da sa datum 6. julija nismo mogli doseči p-ravočasne ugodna rešitve naše prošnje za polovično vožnjo, smo poizkusill dobiti to ugodno-st za poznejši datura. Te dni je prejel g. dv. Hahnjec iz Beograda brzojavno bvestilo, da je prošnja ugodno rešena za začetek avgusta. Romanje se bo torej vršilo prvo nedeljo v avgustu, kakor dosedaj vsa leta. Te dni bomo razposlali na vae župne urade prijavne pole. Čas za priglasitev je do 20. julija. Po tej nedelji morajo biti prijave zaključene ter odposiane Prosvetni zvezi, Maribor. Zato se naj vsi, ki mislijo letos na Brezje, pravočaano prijavijo pii domačem gucncm uradu.