URN_NBN_SI_DOC-LCZ5YFTZ

KNJIŽNICE V TERMALNIH IN MINERALNIH ZDRAVILIŠČIH Bogo Komelj Začetek knjižnic za bolnike v bolnišnicah in zdraviliščih sega v 19. stoletje. Najprej so nastajale v Angliji, od tam pa so se širile na kontinent. Po vsebini so bile verskega in nabožnega značaja in so imele namen psihično pripraviti bolnika na usodo, ki ga čaka. Polago­ ma pa se je začela vsebina teh knjižnic spreminjati in že pred prvo svetovno vojno je v njih prevladovala lahka in manj vredna literatura 7 namenom zabavati bolnika. Vsebinsko se te knjižnice niso bistveno spremenile do konca druge svetovne vojne. Dejstvo, da primerna knjiga odvrne bralca od razmišljanja o bolezni in da misli usmeri drugam, je začela uporabljati moderna medicina v zdravljenju nekaterih bolezni, predvsem tistih, ki so psihičnega izvora. Tako je nastala bibliotherapija, to je metoda, ki uporablja branje knjig kot pomoč pri zdravljenju bolnika. Definicija bibliotherapije se v medicini opredeljuje kot zdravljenje s pomočjo tiskane besede, pri­ merno izbrane glede na duševno in kulturno raven bolnika, upoštevajoč bolnikov poklic, zanimanje in psihični odnos do bolezni. Bibliothera­ pija ima mnogo skupnega s psihiatrijo in psihologijo. V knjižničar­ skem jeziku pa razumemo pod bibliotherapijo nego, restavriranje in konserviranje knjig. Zelo velik napredek v medicinski bibliotherapiji so dosegli predvsem Belgijci, Cehi in Slovaki. Že leta 1957 so imeli Belgijci v vidu bibliotherapije 60 knjižnic z nad 70 000 knjigami in to 37 knjižnic v bolnišnicah, ostale pa v zdraviliščih. Velikost knjižnice je odvisna od števila ležišč in Belgijci so postavili kriterij 4 knjige na eno posteljo v bolnišnicah in 10 knjig na eno ležišče v zdraviliščih. Na Cehoslovaškem pa je norma najmanj 800 knjig na 200 postelj, nato 2600 knjig na 400 postelj, 3500 knjig na 400—600 postelj ter 5000 knjig na 600 do 1000 postelj in 10 do 20 tisoč knjig na ustanovo, ki ima nad 10