_ KATOLJSK CERKVEN LIST. « Danica izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta ' gl. 20 kr. ? tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. BO kr.. za pol letalgi. 80kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej. Tečaj XLVIII. V Ljubljani, 22. sušca 1895 List 12. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vtem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov oddospoda in Zveliča rja našega Jezusa Kristusa! (Dalje.) 6. Zakon pa ni le svet po svoji ustanovitvi in po svojem namenu, ampak se iz nekega višjega vzroka. Je namreč tudi zakrament od Jezusa Kristusa v to povzdignjen. Sv. apostol Pavel nas tega uči, ko piše v svojem listu do Efežanov (5, 32) o zakonu: „To je velik zakrament, jaz pa rečem, v Kristusu in v cerkvi." Po teh besedah apostolovih obstaja velikost in veljava zakona v njegovem razmerju nasproti Kristusu in cerkvi. Velik je. pravi apostol, ker je podoba razmere, ki obstoji med Kristusom in njegovo cerkvijo, podoba zveze Kristusove s cerkvijo. Že to, kar nam pripoveduje sveto pismo o pervem, neposredno od Boga ustanovljenem za konu, kaže razmerje zakona nasproti Kristusu in njegovi cerkvi. „Bog poslal je," tako pripoveduje sv. pismo, „Adamu terdno spanje, in ko je bil zaspal, vzel mu je eno izmed njegovih reber ... in . . . je naredil iz rebra . . . ženo." (I. Mojz. 2, 21. 22.) Ravno tako spal je, kakor razlagata sv. Krizostom in sv. Avguštin, tudi drugi Adam, Jezus Kristus, z nagnjeno glavo na križu, da bi mu bila vstvarjena njegova nevesta, sv. cerkev iz njegovega serca. Saj je tekla iz tega serca kri in voda, oboje podobi dveh najvažnejših zakramentov sv. cerkve; voda kot podoba sv. kersta, po katerem postanemo člani sv. cerkve in smo prerojeni za večno življenje, kri pa kot podoba najsvetejšega zakramenta, ki nas z mesom in kervjo Jezusa Kristusa hrani v večno življenje. (Conf. S. Aug. in Joan. tract. 120.) Ko je dalje Bog Kvo k Adamu ptipeljal, je le-ta izpregovoril: . To je sedaj kost iz mojih kostij in meso iz mojega mesa . . . Zato bo zapustil človek očeta in mater in se deržal svoje žene." I. Mojz. 2, 23, 24.) Kar je govoril Adam tukaj o zakonu, to storil je v višjem pomenu tudi Jezus Kristus. Tudi on je zapustil, rekel bi, svojega nebeškega očeta in je prišel na zemljo, da bi se zvezal s sv. Cerkvijo, svojo nevesto. Veliko jasneje predstavlja se nam v novi zavezi zakonska zveza kot podoba Kristuso\e zveze s sv. cerkvijo. Le ena je cerkev Kristusova, in le enega pozna cerkev, katerega imenuje svojega ženina, čegar ime nosi, v katerega veruje, upa in ga ljubi, za katerega dela in terpi: in ta jo Jezus Kristus. Tako sme tudi mož le eno poznati, katero imenuje svojo ženo, in žena le enega, čegar ime nosi, kateremu je vdana s celim sercem. Kristus je združen nerazdružljivo s svojo cerkvijo: „ker glejte," tako pravi, „jaz sem pri vas vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 20.) Tako obvija tudi zakrament sv. zakona neraz-vezljivo vez okoli zakonskih, in le dan, ki konča enemu ali drugemu sedanje življenje, le smert, more razvezati to zvezo. Kristus je ljubil svojo cerkev do smerti, do smerti na križu. Tako mora biti ljubezen zakonskih med seboj in do njihove družine močna in požertvovalna. Posebno je dolžnost moževa, da skerbi z vso močjo za ženo in otroke. „Možje,11 pravi sv. Pavel, „ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in samega sebe zanjo dal." i Kfež. :>. 25.) Kristus je glava cerkve, cerkev pa mu je podložna in pokorna v verski zvestobi in v izpolnjevanju vseli njegovih zapovedij. Ravno tisto velja tudi o razmeri zakonskih med seboj, kakor uči sv. apostol Pavel, ko piše: „Mož je glava žene. kakor je Kristus glava cerkve, . . . kakbr je pa cerkev podložna Kristusu, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vseh rečeh podložne.41 (Kfež. f>. 23, 24.) (Dalje nisi.) Obhod na Marijino božjo pot s Tersata v Loreto. < eterto leto je. odkar se je ob Tersatskem bregu preslavljala (»Ooletnica čudežnega prene-senja sv. Marijine hišice iz Nazareta na Tersat. One tri dni se je bilo zbralo do 40.000 božjepotnikov iz vsili krajev na Tersat, počastit sveto Božjo porodnico v cerkvi, kjer se nahaja njeno Svetišče s čudežno sliko na onem mestu, kjer je bila ostala njena sveta hiša, ko se je bila preselila iz Svete dežele. Dne 10. grudna lanskega leta doveršilo se jo i»oo let. in sv. hiša je bila zopet čudežno prenesena s Tersata v Loret. Počenši 10. grudna lanskega leta pa do konca tekočega leta preslavlja se v Loretu šest-stoletnica, odkar se je sv. hiša bila preselila. Na ta kraj se vedno godijo velika romanja, ne samo iz Laškega, temveč iz najdaljnih krajev. Hočemo li mi Slovenci vnemami ostati pri tolikem poče-sčevanji sv. hišice, v kteri je bila rojena naša preljuba mati Marija: v kteri je bila pozdravljena od angelja: „< eščena. milosti polna!44 v kteri je Beseda meso postala, in v kteri je naš Zveličar Jezus Kristus prebival: do Marijine hiše. ktera je bivala o leta in 7 mescev tudi na slovenskem Tersatu? <>otovo mnogi želijo enkrat saj v življenji božjepotovati na ta sveti kraj. ki ni daleč od nas. V pospeh tega romanja osnoval se je na Tersatu odbor za romanje s Tersata v Loret.*) Odločen je lo. dan majnika in odbor najel je v ta namen velik parobrod za 400 in več božjepotnikov. Veršilo se bode tako-le: Dne 7. majnika popoldne še predno bode ura dve odbila, *> Tako pišejo tam In une: mi smo d<.»zdaj le rekli Loreta, kakor se imenuje tudi l»o/.jepotna cerkvica v Zaliloiki fan na Gorenjskem. Yrr. bodo potniki zbrani v cerkvi na Tersatu, odpele se bodo lavretanske litanije in po blagoslovu s presv. lieš nji m Telesom pojdejo v procesiji na Reko, da se nasnujejo na parobrod. Okoli štirih odplove parobrod proti Jakinu (Ankoni), kamor prijadra okoli štirih zjutraj, 8. maja. Na kolodvoru bode že pripravljen poseben vlak, ki popelje božjepotnike v Lorčt. S kolodvora v Loretu pojdejo v procesiji k stoljni cerkvi v Loretu, v kteri se nahaja Marijina hišica. Mašniki bodo redoma pričeli maševati, ali v sv. hišici ali na oltarju oznauenja, romarji bodo pristopali k sv. Obhajilu. Potem bodo ogledovali cerkev, drage darove in druge reči po mestu. Ob 4ih popoldne se vernejo z železnico v Jakin in ob 9ih zvečer se verne parobod zopet naravnost proti Reki, kamor dospe okoli 9ih predpoldnem, !). maja. Ondi v cerkvi sv. Vida, kjer je čudodelna bridka martra, bode zahvalna sv. maša. Plača za vožnjo znaša: za tretji prostor 6 gld., za drugi prostor 8 gld., za pervi prostor 10 gld. Ako kaj preostane, se bode podarilo sv. hiši, ali se porabilo v kak drugi pobožen namen. Odbor je izposloval pri dotičnih oblastvih znamenito nizko ceno. Spomina vredno je omeniti, da bode prilika ako bi kteri želeli z Loreta popotvati dalje v Rim. Novi škof, Andrej Marija na Kerku, sami so besedo dali, da se hočejo božjepotnikom pridružiti, kar bo zanje velika tolažba in veselje. Ravno omenjeni višji pastir Andrej Marija so s prelepim pastirskim listom razveselili duhovne in vernike Kerške škofije, kajti obširno in v prav gladkem hervaškem jeziku so popisali zgodovino imenovane Marijine hiše. Dober prijatelj nam je tudi ta dragoceni pastirski list poslal, o kterem bode „Danica44 imela priliko še več pisati. Ako kdo želi še bolj natančnega pojasnila o tej stvari, naj se oglasi pri čast. P. Jožefu v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Jezus v šoli. Pri evangelistu Lukežu (4. 10) se bere: In prišel je v Nazaret. kjer je bil zrejen in je šel po svoji navadi sobotni dan v šolo, ali kakor so po judovsko irnenoAali, v „shodnico in vstal, da bi bral.- Ob sobotah je kteri koli učenikov ob koncu službe božje bral kako versto iz prerokov in jo razlagal. Bila je tedaj šola ali sinagoga kraj molitve in učenja; kraj molitve, ker ¡am so se opravljale molitve; in kraj naukov, ker tam se je učilo. (P. Fr. Peikhart in Luc. str. 216 i. d. Šola je tedaj kraj molitve in kraj naukov, oboje mora biti zjedinjeno. in to je bilo in ima biti povsodi; ne pa kakor delajo novi judje in framasoni. ki se zedinjajo, da bi Kristusa in molitev pregnali iz šole! Ti polovičarji hočejo torej šolo raztergati na dvoje in samo posvetno učenje še ohraniti, molitev z veronaukom pa zavreči. Kaj pa vzgojijo take šole, zadostno kažejo novotarske šole, v kterih ni molitve, ni verskih vaj, ni zadostnega in pristojnega verskega poduka in torej ne vterja v veri in v nravnem značaju ; torej se ravno iz velikih mest slišijo take nečloveške dogodbe. ki morajo vsakemu občutljivemu človeku serce pretresti! Ako se mladeneč v šolskih letih ne vterdi toliko v dobrem, da bi ga vest gnala božje zapovedi spol-novati, je znamnje da šola ni bila dobra. Novotarji, kteri sami niso v dobrem vterjeni. na to tišč, da naj se šola loči od Cerkve ali če že drugač ni. naj se najmanj ko mogoče stori za terdno versko odgojo. Pri judih in framasonih se temu ni čuditi, ker judje so Jezusa umorili, framasoni so pa dvojčki z judi, ki sovražijo vero in deržavo. Liberalci so pa ljulika in kokalj med kerščansko pšenico in ljulika je od-menjena v ogenj, ker ni zanič. Kdor loči šolo od Cerkve, ta sam sebe od Cerkve leči. Prašal bi ga jaz: Ti boš tako gotovo prišel na smertno posteljo, kakor vsak drugi Adamov otrok; povej mi prav odkrito: ali boš na smertni postelji želel od Cerkve ločen ali s Cerkvijo zedinjen umreti ? Dr. L. Kellner, učitelj in šolski svčtnik, govori v izbomi knjigi „Aphorismen", katero naj bi čital vsak katoliški učitelj in pravi o ločitvi Cerkve in šole takole: „Mi živimo v dobi. ko kliče in hrepeni vse po jedinosti in slogi; a vendar hočejo po vsi sili popolnoma ločiti Cerkev od šole. Ali bi ne bilo bolje, veliko bolje, da bi vsi delali le na to, da bi vladala ljubezen in neločljiva zveza med obema? Naj bi se to zgodilo, in imeli bi na svetu prava nebesa! Le skupno in z združenimi močmi naj bi napovedali vedni boj surovemu in brezbožnemu sovražniku! Učitelj, ki se odtuji Cerkvi, se odtuji sercu vsega naroda, za katerega mora živeti . .. Učitelji so največji sovražniki šolam, ako hočejo v pretiranih svojih nazorih šolo prestrojiti in otroke materi Cerkvi odtujiti. S tem se odreko najsvetejši dolžnosti in nalogi svoji, namreč „vzgoji", ter pozabijo, da se le z Božjo pomočjo doseže cilj in namen, katerega imajo šole. (Der christliche Kinderfreund. 1894.) Kitica cvetic. Na grob f župnika Val. Sežuna vsadil M. P. (Dalje.) Cvetica ljubezen. „Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni." (Jan. 15. 9.) Tako je rekel nadalje nebeški ženin odhajajoč v nebesa svojim ljubljenim dušam. Tako pravi še danes. Cvetico božje ljubezni je pustil poleg vere in nade vsem onim dušam, ki bivajo še na zemlji in hočejo biti Njegove: to cvetico naj takisto lepo goje. Cvetica ljubezen je tretja taka plemenita cvetica, ki v jeseni, v pozemskem življenju lepo vsovote in bohotno raste v zimi in ledu in veže z verno pomladjo. Če v pozemskem življenju kakor v pozni jeseni pritisne na človeka mraz: nezgode, nezaslužene kazni, zaničevanja, in zebe človeka okrog serea, in nastane njemu samota in praznota, in je preč posvetno veselje, glej, cvetico božje ljubezeni. ki ogreva seroe z božjim ognjem in napolnuje z božjo navzočnostjo in radostjo: rKdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu. in Bog v njem." (I. Jan. 4. 1 H.) V sercu raste ta cvetica: „Ljubezen Božja je izlita v naša serca." t Rim. 5, 5 ) V višjem poželjenju. v volji ima svoj sedež: kajti predmet te ljubezni ni kakošna čutna dobrota, katera se zaznava s čutom, temveč je božja dobrota, ki se more spoznati saino z mislečim duhom: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca. iz vse svoje misli." »Mat. J2. 37.1 Vender razum ni pravilo in merilo ljubezni: ljubezen ni v razumu človeškem, ampak presega človeški razum in merilo jej je Božja modrost: .Ljubezen Kristusovo, katera um preseže." (Kfež. 3, p.».) Najprej vera in nada. potem ljubezen: najprej mora človek verovati, da more stopiti v božjo druščino in terdno upati, da on spada k tej druščini, kakoršna se izverši v božji ljubezni: „Maloverni. zakaj si dvomil?" (Mat 14. 31.) Vera in upanje peljeta k ljubezni : verujoč, da biva Bo£. in upajoč povračila od Boga se človek vžge v ljubezni božji: .Konec zapovedi je ljubezen iz čistega serca in dobre vesti in nehinavske vere." (I Tim. 1, 5.) Ljubezen je prijateljstvo med človekom in Bogom, utemeljeno na vdeležbi večne blaženosti. Ni vsaka ljubezen že prijateljstvo. Ljubiti se pravi komu dobro hoteti. Dobro hoteti pa more človek sebi ali drugemu komu. Če sebi hoče. se imenuje ljubezen poželjivosti; če drugemu, ljubezen dobrohotnosti. In vzajemna ljubezen dobrohotnosti je prijateljstvo : prijatelj je prijatelju prijatelj. Taka vzajemna dobrohotnost pa mora imeti neko podlago, neko vzajemno deležnost, da namreč ljubeči d.i ljubljenemu, kar more, in obratno ljubljeni ljubečemu. Med človekom in Bogom pa je neka deležnost: Bog stori človeka deležnega večne blaženosti. Na tej de-ležnosti je torej utemeljeno prijateljstvo človeka k Bogu. Človek ljubeč Boga je prijatelj božji: zato pravi Pismo o bogoljubnem Abrahamu: .Abraham je postal prijatelj božji." (Judit. 8. 22); in Kristus Gospod je dejal svojim učencem: „Ne bom vas več imenoval hlapcev, ker hlapec ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam vse povedal, kar sem slišal od Očeta." (Jan. 15, 15.) Vsem govori nebeški ženin: „Vi boste moji prijatelji, ako boste storili, kar vam zapovem." (Jan. 15.) Pa kaj nam zapoveduje? „To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil" (Jan. 15); „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Te je največja in perva zapoved. Druga pa je tej jednaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." (Mat. 22. 37.) Ljubezen se razprostira na Boga v pervi versti. na Človeka samega in na bljižnjega v drugi versti. Iz jedne ter iste ljubezni ljubimo Boga in same sebe in bližnje. Boga ljubimo zaradi njegove neskončne do- brote in popolnosti: zaradi njega samega, ker je vse ljubezni vreden: „Vtem smo spoznali ljubezen Božio, da je On svoje življenje za nas dal.- (I Jan. 3, 10.) rMi torej ljubimo Boga. ker nas je Bog prej ljubil." d. Jan 4. 19). Same sebe moramo ljubiti zaradi Boga: „Nihče izmed nas ne živi sebi in nihče ne umerje sebi; zakaj če živimo. Gospodu živimo; če umerjemo. Gospodu umerjemo." (Rimlj. 14 7»: nihče ne živi niti naravnega niti duhovnega življenja sebi. zaradi samega sebe: ne sine iskati svojega: „Ne nam. Gospod. ne nam, ampak svojemu imenu daj slavo" (Psal. 11», 9>: Kristusa mora poveličevati človekovo dejanje in nehanje: Poveličan bo Kristus v mojem telesu, bodisi z življenjem, bodisi s smertjo" Bližnji pa so naši bratje po ustvarjenju in odrešenju. Toraj jih mora ljubiti kakor sebe: „To zapoved imamo od Boga. da kdor ljubi Boga. ljubi tudi svojega brata.-1 (I. Jan. 4, 21.» Če ljubimo bližnjega, je ljubezen božja v nas popolna: „Ako ljubimo drug drugega, ostane Bog v nas. in ljubezen njegova je v nas popolna." (I. Jan. 4. 12.) Kdor ne ljubi svojega bližnjega, ostane še v dušni smerti: „Mi vemo. da smo bili preneseni iz smerti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti." <1. Jan. 3, 14» Vse pa ljubimo zaradi Boga: Boga zaradi njega samega in sebe in bližnje zaradi Boga. ( Dalje nasl.» Očetove besede za pomislek v postu. Pobožen oče je imel navado reči sinu: „Ljubi moj! Kadar greš mimo podobe Matere Božje, postoj. in moli molitvico, katero sem te naučil, in Bog te ne bode zapustil!" — Minulo je 30 let. Sin je sicer besede očetove spolnjeval; vendar je zašel na nepravo, na grešno pot. Sam je pozneje pripovedoval, da ni bil že 2o let pri spovedi in pri sv. Obhajilu — Slučajno je pa slišal ubogi prešnik pridigo o Materi Božji. — in tedaj se spomni očetovih besedij. V tem trenotku je sklenil opraviti vesoljno spoved in se povemiti k dobri materi sv. Cerkvi. Še tisti dan je svoj sklep tudi izpolnil in postal veren katoličan i Die christliche Familie. 1*94.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Od nekod. (Častimo Jezusa očitno!) Ker so ravno sli bolno obhajat, šel sem po sv. blagoslov: ali kako me je serce bolelo, ko vidim priti gospoda z Najsvetejšim samih proti hiši bolne: akoravno so gospod šli čez mesto, noben človek ni imel toliko ljubezni do Jezusa v naj svetejseia Zakramentu, da bi ga spremil k bolni in molil sv. rožni venec, kterega so gospod lepo, glasno molili! Ob. kako me je seree užalilo pri tej mlačnosti in inerzloti tukajšnili prebivalcev! Naj pride mimo kričač, ali naj se žene po mestu nenavadna žival, — vse leti za njo kot cela procesija! Ali celo že naj pridejo piskači in škripači, — vse tje dere: ko pa nesejo živega Boga v najsvetejšem Zakramentu, ne potrudi se noben človek spremit Jezusa, Njega, od kterega vse dobro imamo, Njega, kteri nam večno zve-ličanje dati zamore: oh, kako je to žalostno videti ! Tu se očitno kaže, kako malo je ljubezni do Jezusa, kako malo je ljubezni do Jezusa, kako malo gorečega kerščanskega življenja! Ali kako veselo je pa videti po mnozih krajih! Svojega rojstnega kraja nikdar pozabiti ne morem. Ko so šli koga na vas obhajat; iz cele vasi smo šli na konec vasi naproti s prižganimi svečkami in smo čakali pri kapelici Najsvetejšega, ter začelo se je lepo petje: ,,Sveto, Sveto, Sveto . . . kar se je slovesno razlegalo po celi vasi. Oh častitljiv pogled! In s koliko častjo se spremlja Najsvetejše po kmečkih vaseh k bolnikom še zmeraj po mnogih krajih! Vse le na to gleda, kako bi moglo veči čast skazati Jezusu v najsvetejšem Zakramentu. Pri vsih vaseh čakajo pobožne dekleta, ktere so navadno izurjene v lepem petju, in spremljajo Jezusa k bolnikom. (Ob koncu vasi, ali pred bolnikovim stanovanjem se navadno daje blagoslov.) To je veselje videti in slišati, čez vse žalostno pa je videti po mestih, še posebno po kakih malih mestečkih, ako duhoven sam s cer-kvenikom samotno nespremljan gre, posebno po tacili, kjer je polno obojega ljudstva. Oh, v teh zadevah bi se pač smelo kaj več delati in govoriti o raznih prilikah, v šolah, cerkvah, v domačih prilikah, in ljudi opominjati, da naj, kar je naj več mogoče, z naj večjo častjo in ljubeznijo pričakujejo in spremljajo Jezusa, ko ga duhovni neso k bolnikom, spremljajo z molitvijo in lepim petjem. Naj bi bile v vsakem kraju za tako spremljanje, kolikor je mogoče, izurjene dekleta, da počeščujejo Jezusa, kolikor priložnost dopusti, z lepim petjem in naj tega nikdar ne zamudijo, kar jim le priložnost dopusti. Mlajši gg. duhovni zlasti so tudi v petju bolj izurjeni, naj bi tudi v to obračali svojo gorečnost in prizadevanje. Jezus v Zakramentu bode obilno njih trud plačal. Spremljajmo tukaj po potih Jezusa da tudi kdaj, sodnji dan. za njim očitno pojdetno v večno življenje! V Novem mestu je v č. g. P. Ladislav Hro-vat 10. sušca obhajal svojo 70letnico. Velezaslužni o. Ladislav je že nad 40 let v redu sv. Frančiška in do 1. lt>90 je bil profesor na novomeški gimnaziji. On je ob enem pisatelj, zlasti jezikoslovec, ter si je posebno pridobil zasluge za slovenščino. Izdal je 1. 1874. latinsko slovnico v slovenskem jeziku in delaven je še zmeraj tudi v svoji starosi. na pr. v „Cvetji." listu za 3. red sv Frančiška. Bog ohrani verlega učenjaka še mnogo let! V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji bilo je mesca svečana sprejetih 50 bolnikov; ob koncu prosinca jih je bilo ostalo 24; tedaj vsih skupaj 74. Izmed teh se je v teku preteklega meseca ozdravilo 41; zboljšalo seje 6tim; v oskerbljevanji jih je ostalo — O tej priliki bodi zopet omenjeno, da ima na prava velike stroške in posebno dobro delo je, kdor jo more kaj podpirati. Maribor. (Postni pastirski list.) (Dalje.) „Zveličar je tu." počil je nenadoma glas pred Najm-skim mestom, ko so ravno edinega sina uboge vdove nesli k pogrebu. In Jezus se usmili jokajoče matere in jej sina obudi od mertvih (Luk 7. 12 nsl.) Zveličar gre mimo, vriskala je presrečna množica! In Cahej. živo želeč. videti Jezusa, zleze na figovo drevo; in ko se Jezus približa, pogleda gori in reče vabljivo: Cahej, stopi hitro doli, ker danes moram ostati v tvoji hiši; tvoji hiši je danes došlo zveličanje. In presenečeni Cahej je spoštljivo sprejel božjega gosta in je vsled nepričakovanega dohoda bil pripravljen, vso škodo popraviti, in vso storjeno krivico dvakrat in, če treba, štirikrat poravnati. (Luk. 19, 2 nsl.) Zveličar pride! In na to veselo naznanilo so zveli-čanja željne množice hrule v puščavo in so hitele na gore, kjer so bile nahranjene s kruhom božje besede in poživljene s čudovito pomnoženim telesnim kruhom. (Mat. 14, 15 nsl.) Zveličar je prišel, zahru-melo je po Jeruzalemskem mestu! In skerbne matere so prinesle in pripeljale svoje ljubljence in so prosile Jezusa, da jih blagoslovi. Ko jih apostoli odrivajo, posvari jih božji prijatelj otrok z besedami, ki od tedaj še vedno done po širokem katoliškem svetu: Pustite malim k meni priti in ne branite jim, ker njih je nebeško kraljestvo (Mat. 19, 13 nsl.; Mark 10, 14.) In prijazni Zveličar je jemal materam otroke iz naročja. je tem roke pokladal, jih blagoslovil in blagoslovljene zopet izročal srečnim materam. Predragi verniki! Kaj ne, ko bi med vami za-donelo danes: Božji Zveličar pride, kako bi ga vendar željno pričakovali, kako bi se pripravljali sprejeti ga spodobno, kako bi bili srečni in veseli, ko bi On. po katerem ste toliko koperneli, obiskal vašo hišo! Kako bi mu vljudno in skerbno postregli, pa bi mu skazali vso čast ljubezen in spoštovanje! In vendar je še danes resnica': Zveličar pride, Zveličar je že tu, in sicer po vsem tisti, ki je nekdaj po Palestini hodil od kraja, ki je bolnike ozdravljal, lačne nasi-čeval, otroke blagoslavljal, mertve oživljal. Prav tisti, kakor je na zemlji živel, pride resnično kot Bog in človek, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom k vam v svetem obhajilu. Tu mu za morete razodeti vse svoje potrebe, nadloge in težave, in tukaj kjer biva poln milosti in resnice (Jan. 1, 14), tukaj vam bode uslišal vse vroče prošnje in molitve po svoji sveti volji V svetem postnem času, v teh dnevih milosti in zveličanja, v tej dobi naše pokore in božjega usmiljenja, pripravite se s skesano spovedjo na vredni prejem sv. velikonočnega obhajila, kakor veleva če-terta cerkvena zapoved: Izpovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku najmanj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi presveto rešnje Telo. V težavni, odgovornosti polni pastirski službi bilo bi Mi v najslajšo tolažbo in največe veselje, ko bi mogel zaupno reči: Tekoče leto so vsi Tvoji pre- dobri duhovni otroci opravili velikonočno spoved ter so vsi prejeli presveto velikonočno obhajilo. Storite, da se Mi upanje izpolni in veselje ne skali. Opominjam, spodbujam, prosim in rotim vas v očetovski udanosti, da govorim s sv. Tridenškim zborom, da se vsi in vsak-teri, ki nosijo kerščansko ime, združijo in zjedinijo v zakramentu altarja, v tem znamenju edinosti, v tej vezi ljubezni, v tej podobi sloge, spominjajoč se tolikega veli-častva in tako odlične ljubezni Jezusa Kristusa, Gospoda našega, ki je dal svoje drago življenje v ceno našega zveličanja in nam je podelil svoje meso v hrano; da te svete skrivnosti njegovega Telesa in njegove Kervi s tako stanovitnostjo in terdno vero, s toliko pobožnostjo serca, s tako globokim spoštovanjem verujejo in canté, da premorejo ta nadnatorni kruh večkrat prejeti, in da jim bode žaret v življenje duše in v vedno zdravje duha, in da boio, po-življeni po njegovi moči, iz tegi zemeljskega potovanja dospeli v nebeško domorino, kjer bodo ravno t i iti angdjski kruh, katerega sedaj v skrivnosti vživajo, »živali od obličja do obličja. (Seja 13. pogl. 8. o najsvetejšem zakramentu altarja. ) j Dal e \ Primorsko. Pod Turen v Gorici pride za župnika v. č. g. Karol Baubeln: v Dornberg v č. g. L Juvančič; v Čepovan č. g Jak. Rejec; na St. Viško goro č. g. Ign. Valentinčič Ples — pretep. „Primorski List" naznanja, da 24. svečana so napravili ples nekje na Goriškem; konec je bil. da so se tepli; tudi z nožmi f> se mercvarili ter so vsi vdeleženci več ali manj obtol-čeni in oškernevzani. nekteri bodo še dolgo v postelji delali pokoro. — Molče o drugem za z laj bodi opomnjeno samo to: da z nožem se boriti, klati, sekati itd ta ostudnost. s tujegi na Slovensko sčasoma zanesena, je tako odurna, tako gerda, tako pošastno-nesramna, da vsakemu takemu klavcu dobro ime vzame in zapravi, kajti lahko se reče: ta človek je že ljudi mesard! Ljudoklavec je gerši od pesoglava. Vplivni mladeniči in možje, ako hočete kaj moškega storiti, dajte si med seboj čversto besedo: da nikoli nobeden ne bode noža rabil zoper nasprotnika, ako tudi bi se dva ali njih več sporeklo med seboj Ako vidite, da kteri z nožern žuga šari in kovari pustite ga. — le proč od njega. — delj ko morete! Taki ni čeden človek. — to je zver. Fej ga bodi! Pomislite, kako grozne nesreče so se že zgodile premnogokrat, odkar je ta strašna pregreha začela tudi Slovence skruniti! Amerikanski Slovenci Poljakov v Čikagn nočejo več za Slovane šteti, ker so .svojega lastnega gosp. župnika celo v cerkvi napadli in so se nekatere ker-vave gerdobije med njimi zg)dile Pa ko so se on-dotni Poljaki izgovarjali, rekši: „Pustite nas; mi bo-demo svoje reči sami med seboj poravnali, - so jim Amerikanci odgovorili: „Mi vas ne spoznavamo več za ljudi; delali bomo z vami, kakor z divjimi zverinami, dokler ste taki!" Tudi mladeneč ali mož, ki z nožem napada človeka, ni vreden človekovega imena; volk in tiger ni tako ostuden, kakor taki človek! Torej še enkrat: Dosedaj storjeno naj gre v temnice pozabljenosti; — nadalje pa naj se nikoli noben mladeneč ali mož z nožem ne bori zoper bližnjega! . . . Ako kdo to prelomi: „Anatema!" on ni vreden vaše družbe. Gre naj med krokodile, če ga sprejmejo med se, dokler po dolgi pokori ne bo zopet vreden čedne vaše družbe. Xa Ttrsatu 18. sušca. Začetek lovretanskih si a vnesti. *) Priprave za proslavo šeststoletnice prenesenja sv. hišice na Tersat in v Loret (10 dec. 1294 — 1 h94) veršile so se že dlje časa pred. — Med drugim bodi omenjeno, da se je dozida vala po želji sv. Očeta, tudi kapelica sv Cirilu in Metodu na čast. Se-v»-, da želja sv Očeta je. naj bi verni katoličani, za Marijo ob enem tudi ta dva svetnika na pomoč klicali za spreobernjenje naših razkolnih bratov, saj tudi ti nesrečneži Marijo in ta dva svetnika častijo. — Že z 29. novembrom 1894 začele so se slovesnosti. k*r se je začela devetdnevnica „Čistega spočetja." — Po dokončam devetdnevnimi bile so tri dnevne slovesnosti, s kterimi se je odperlo slavljenje šeststoletnice. — Cerkev je bila vsa preoblečena s krasnimi preprogami Ob zidu je bilo obešenih IGO svetilnikov z mnogimi svečami. Nad sv. hišico postavljen je velikanski kip Marije z Detetum v naročju. Vse tri dni opravljali so slovesno službo božjo škofje in kardinali. Dne i», decembra popoldan šel je kardinal nadškof iz Ferma obdan od 9 škofov in množino duhovnov v procesiji v Cerkev, da opravijo slovesne večernire in blagoslov. Ko so zapeli „Magni ficat." zasveti se naenkrat kip Marijin nad sv. hišico v električni razsvetljavi, kar je napravilo velik vtis. Se-vé. da ni moglo biti tedaj italijansko ljudstvo v cerkvi mimo. to bi bilo preveč za italijansko kri. Zvečer je bila razsvetljava z vojaško godbo. Kaj lepo je bila cerkev razsvitljena; v električnem blišču svetila se je druga podoba Marijina nad kupolo verhu cerkve, a okolo po hribih so goreli kresovi — Izročilo pravi, da je sv. hišica došla 10. decembra ob 3. uri v jutro, zato so začeli kanoniki že pred to uro moliti jutranjice — tako. da so do te ure zmolili do „Te Deum" — Tebe Boga hvalimo. Ob 3. uri za pojejo ta hvalospev in rZdrava morska zvezda", in ga pojejo z ljudstvom. Videti prekrasno razsvitljeno in ozaljšano cerkev, slušati to navdušeno petje, ki je prikipelo iz dna tisučenh hvaležnih sere — to je bil nepozabljiv prizor. — Ob 10 ' 2 bila je potem zopet slovesna sv. maša. pri kateri so pevci peli kompozicijo znamenitega Govnoda (mašo sv. Cecilije). — Še malo pred svojo smertjo komponiral je neke oddelke te maše ravno za to slovesnost. — Se-vé, da slovesnosti niso bile brez lepih govorov; ljudstva se je vse terlo. tako da en dan ni bilo' mogoče pridige imeti, tudi zato. da se je nekoliko slavnosti skrajšalo. Letos prihajajo v Loret vedno romarji v večem številu: zdaj po zimi bolj iz bljižnjih krajev, a pozneje v maju pričakuje se jih obilno tudi ;z drugih bolj oddaljenih krajev in dežela. -- Ne bilo bi torej lepo, da Slovenci izostanejo, ker se jim ponuja priložnost. videti ta sv. kraj in vdeležiti se ob enem odpustkov sv. leta. Pri stavek. Prosim, blagovolita opozoriti, da se lahko oglasi za romanje tudi v Ljubljani v samostanu; o tem sva se s P. Jožefom dogovorila, — šlo bo tako hitreje. Mudi se z oglaševanjem zato, da se bode čim prej rnoglo vedeti število romarjev, zavoljo parobroda. ker ako bi se jih oglasilo mnogo, treba bi bilo misliti na drugi parobrod o pravem času. Nadejamo se. da bodo vč. g. duhovni šli na roko ljudem. Bog daj. da bi se vse srečno izveršilo. Pulj 18 marca 1895. (Življenje na morju.) Ne zamerite mi gospod boter, da Vam tako dolgo *) Prav serčna hvala za dopis, prosimo nadaljevati. časa nisem pisal. Sedaj mi je prišla priložnost Vam naznaniti, k;iko je bilo moje potovanje, odkar sem prišel iz ladije „Elisabeth." Prišel sem na ladijo „Laudon." ki je velik jademik. ima blizo 2G topov; izvrstno lepa ladija je. a gospod, koliko smo prestali, koliko smo preterpeli to zimo, samo Bog vé. Komandant se imenuje „Sonda von Seedang," dober in bo-gaboječ gospod, ravnal je po očetovsko z svojimi mornarji ; a niso vsi taki.....Zamogel bi povedati marsikaj Bil je na ladiji tudi verli kontra admiral baron pl Munitillo, ki je slovenski rojak in njegova gospa je Slovenka, imajo blizo Ljubljane veliko posestvo in grajsko poslopje. 1. listopada odplula je eskadrè s 6 ladijami ; Admiralnica, S. M. Brod Laudon; korveta I. red. nadvojvoda Friderik, Kanonenbooti Albatros, NautilusT Kum, Torpedovka Sebeniko. Odpluli smo dalje in smo brodarili po morju S dnij in prišli v luko „Tan." Telovadili smo mornarji po tamborah, plezali in jadra stavili; pa nesreča je bila: s perve jambore sta padla dva mornarja, in sicer: Jožef Ajduk in Ivan Mornar, Dalmatinca, čver-sta junaka ; Jožef Ajduk je bil precej mertev, Mornar je živel do drugega dné. To se je zgodilo od 4ih popoldan do 7. ure zvečer. Temna je bila noč, niti zvezda se ni videla na nebi ; izkrcali smo merliča. Trombar je zval vse mornarje na krov. Častniki, komandant in admiral so bili v paradi na krovu; 6 mornarjev je deržalo 0 luči; meni je serce stiskalo gospod, videti to slovesnost; 500 mornarjev je bilo na krovu, eden tik drugega Godba je igrala cesarsko pesem in coman-dant je veleval: „Odkrite se in: zum Gebet." Izker-cali smo potem merliča v temni noči na suho. Drugi dan smo ju pokopali; pogreb je bil tako velikanskT kakor takrat, ko so bili umerli ljubljanski škof. Bilo je več duhovnov: škof iz Spalat-a. oo. frančiškani in kapucini, svirala je cesarska godba s Trogira ; ljudstva je bilo nezmerno veliko. Bog jima daj večni mir in pokoj! To je bil silno lep pogreb. Zdaj gré G ladij ven po morju, namreč: Admi-ralna ladija Rudolf; Pancer Tegetthof; Torpedovniki Marija Terezija, Štefanija. Elizabeta, in Franc-Jožef L Te ladije bodo brodarile na Nemško. M. Z. Zvezdice za postni in za vsaki čas. (Zbral B. B.) (Dnlje.) 12. Sv. Bernard. „0 solza, tvoje je kraljestvo, tvoja je moč: tožniki pred teboj umolknejo, iz ust mogočnih milo sodbo izvabiš." 13. Sv. Avguštin: „Molitev Boga utolaži, solza pa ga premaga; molitev mazili, solza posili (k usmiljenju). 14. Sv. Jeronim: „Kakoršne koli napake in kolikor grehov imamo, toliko imamo novih zlobnih duhov." 15. Sv. Jeronim: „Razloček med tatom in roparjem je ta, da oni ima še nekoliko strahu pred Bogom, ta pa brez vsakega ozira očitno v obraz ropa: tako je greh nesramen po podobi roparjevi, ker razžali Boga naravnost v obličje." — o.> 16. Častitljivi Ljudovik de Ponte: „Silna teža je bil Jezusu križ; toda koliko še večja teža so bili Kristusu naši grehi !u 17. Častitljivi Ljudovik de Ponte: „Kristus bi bil lahko sam nesel križ na goro s tem. da bi bil s čudežem zvišal moč svojega života; toda hotel je imeti tovariša." (Dalje sledi.) Razgled po svetu. Kraljestvo sv. Štefana gre v mnogem oziru na kraj brezna. V kratkem namreč bode dvornica ma-gnatov doveršila predštevsko zadevo, potem precej, kakor piše „Vaterland". pride na versto nadaljno pojudovanje uboge ogerske dežele. Ena predloga se imenuje svobodno versko življenje, s čemur ima biti sprejeto in vstanovljeno brezvčrstvo; drugo pa imenujejo sprejemanje judovske vere, s čemur dobijo judje vsako pravico kerščanskih včrstev, med drugim polnž prostost pojuditi se, komur bi bilo drago itd. Veliki odpad Jutrovega se tedaj vgnezduje v Mad-' žarorsag-u, ali prav za prav: je že vgnjezden, sicer bi se take postave ne mogle kovati Upajmo, da bo previdnost Božja z drugimi pridobitvami potolažila nevesto Kristusovo, s ktero madžarski judje in fra-masoni tako hudo delajo. Sicer si pa judje in br^-verski velikaši z vsem tem ne bodo nič pridobili; katoličani in tudi drugi kerščeni prebivalci se bodo zbujevali, zjedinjevali, ter spoznavali, kakošne prijatelje jim vsiljuje framasonstvo in judovstvo. Berlin. Veliki vojaški komandant v Berolinu, general Gantiere de Loe, je katoličan, po rodu Francoz. To je na Pruskem pervi pot, da je katoličan povzdig-njen na tako visoko stopnjo Je pa ta goreči katoličan, tudi eden najbolj cenjenih zbornikov središča v deržavnem zboru, bivši predrag prijatelj pokojnega Windhorsta. Očitno in privatno se je vselej skazal kot gorečega katoličana. Ni se sramoval v gamizonu s svojim adjutantom vdeležiti se procesije presv. Rešnjega Telesa. — Bog ima povsod svojih ljudi. Rusija. (Božja sodba.) V Njezinu na južnem Ruskem velike, cele tolpe volkov preganjajo ljudi in so jih že mnogo pokončale Pred nekimi dnevi se je dervila tolpa volkov za sanmi, v kterih je bil kmet z ženo in enim otročičem. Videč, da uiti ne morejo, možu pride grozovita misel, da bode vergel detka volkovom ter dobil s tem priliko, da z ženo ubeži volkovom. Žena pa se je tega na vso moč branila. Nato ta človeška zvčr verže s sanivca soprogo in njenega otroka, ter dirja naprej. Toda volkovi so vedno imeli oči vperte le samo na sani in niso spazili oseb, ki ste padli iz njih. dohiteli so sani in razter-gali kmeta in konje, ko pa se je ženi in dečku posrečilo oteti se. — Ali ste pa spazili, kaj vam hočem še s tem reči, kaj? Strašno lačni volkovi, dasiravno jih je toliko skupaj, se ne tergajo in ne mesarijo sami med seboj; temveč iščejo drugod živeža: Vi se pa sami med seboj koljete in ne samo to — Vi se še z nožem mesarite! Ostudnost! Kakošne šibe zadevajo Rusijo, ki je tako neusmiljena do katoličanov, priča tudi ta-le grozna dogodba: Mesto Kučan v ruski Aziji se je v hudem potresu kar celo z ljudmi vred v zemljo pogreznilo ter zginilo v veliki razpoki. Več tisuč ljudi je z mestom vred pokopanih V Parizu, kakor pišejo, hočejo napraviti veliko kerščansko rastavo v letu 1900 Bila bi razstava kerščanstva v devetnajstih stoletjih. Misel je velikanska in čisto izvirna, pa zanimiva. Glavne predstave bile bi: Zopet pozidani Jeruzalem po zgodovinskih in starinarskih podatkih; veliki dogodki življenja Jezusa Kristusa; preganjanje kristjanov v Rimu; mučenci in kervava obhajanja v Koloseju; križarske vojske; verska obiskovanja barbarskih dežel i. t. d. Prišla sta menda dva mladenča iz Pariza v Rim, ki sta predložila to osnovo sv. Očetu Sv. Oče bili so baje močno ginjeni o tako velikanski in djanski osnovi Amerika. V Lendville u je po večmesečni bolezni umeri kranjski rojak Martin Konda. star 'fG let. doma iz Hrast, suhorske fare pri Metliki Zapustil je v domovini 4 nedorasle otročiče. Bog mu daj večni mir! — Iz Assuan-a, ob koncu Flgipta. kjer se potem prične Sudan, je prišlo naznanilo, da tudi Avstrijanec Slatin-Bej se je v Oradurmanu «pri prejšnjem Har-tumu) izmuznil iz Mahdi-jeve sužnosti. in srečno je dospel v Assuan. Pomočnik na begu mu je bil tergovec Ehail; 18 dni sta kdo ve po kakošnih potih in kotih lazila in se potikala, da sta poslednjič dospela na egipčansko zemljo Beg je bil podoben begu č g. Rcssignolli-ja. ki je nedavno enako ušel turškemu trinogu. Tudi ta bo gotovo vedel veliko povedati, kaj je doživel v dolgi sužnjosti. I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t olj s t v a. Nameni za mesec sušeč (maro 1895.1 a) Glavni namen: I)nh mftlitre. b) Posebni nameni: 20 Sv. EvgeniJ. Kal gibanje na Ogersketu M rudarji. Ker-¿čanski delavci v socijalno-deniokratiški okolici. 21. Sv. Benedikt. Benediktinski redovi. Milost notranje molitve. Zbori redov. Učilnica za umetnike. 22. Praznik presv. 5ih ran N. Gosp. J. Kr. Sv. Katarina Švedska. Ljubezen do kri/.a Posvečevanje zaroči-ncjra stanu. 23. Sv Pelaglja ln Teodozlja. Duh pokore. Da bi se v prid keršcanskib družin gostilne manj obiskovale. 24. IV. postna nedelja. Sv Gahriel. Strah Imi/.ji pri vo-jacih. Cerkvens petje. 25. Marijino oznanenje. Sv. Oče. Razkritje guljulije v obleki učenosti. Marijaniske skupSčme. II. 3ratovske zadeve N. lj. Gosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Senca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angel je v varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše de žele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Sv. Marija in ljubi ženin sv. Jožef. usli>ita me m rea za dušno in Mesno pomoč. --- Dva bolna gg. duhovna. Zahvala Na priprošnjo M B. sv. Jožefa, sv. Antona Pad. sem po večkratnem in daljšem bolelianji IjuIjo zdravje zadobila. in tor^i po storjeni obljubi naznanjam priserčno zahvalo Boru. Mariji in svetnikom. M. T. Listek za raznoterosti. Ljubljana Bog vsegamogočni sklenil je v neskončni Svoji modrosti poklicati k Sebi preljublje-nega. visokočislanega našega strica, oziroma starega stri'-a. blagorodnega gospoda med. dr. Martina Dol-ni čar-j a danes, v nedeljo, dné 17. t. m, ob 8. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni in večkratni prejemi sv. zakramentov, v 88. letu njegove starosti. Prelép pogreb je bil v torek, 19. marca, ob 4ih popoldne iz hiše žalosti ob Dunajski cesti štev. 15. Sv. maše za dušo rajnega brale se bodo v raznih cerkvah in pri čč. oo. Frančiškanih tekom vsega meseca ob 9. uri dopoldne — Bodi nepozabljivi nam in premili ranjki še sploh priporočen v pobožno molitev in blag spomin pri sv maši Žalujoči ostali V Ljubljani, dné 17. marca 1895. Za cerkev Marije Pcm. na Brezjah je dobrotni tergovec gospod Feliks IJrbanec podaril 100 gld: in to ravne o pravem času, ker je bila že velika zadrega, kajti se morajo obresti od dolga vsak mesec plačevati Druga vesela dogodba je v korist ondotnega frančiškanskega novega samostana, ki je res že čas. da bi se pričel zidati Zraven druzih gmotnih zaderžkov ni bilo kamenja, bilo bi ga treba dovažati — kdo v»', od kod in kako drago? To zimo pa je počil glas. da „Bog sam kamne lomi za frančiškanski samostan na Brezjah!" Usadi! se je namreč griček blizo cerkve in odperlo se je lepo kamenje, ki so ga morda že 1000 vozov po mali ceni Jovozili na ondotni prostor za samostan. Res lepa - pomoč čč. oo. frančiškanom, kterim bode zaupljivo Marija Pomočnica mnogih dobrih sere naklonila, da se s r-erkvijo vred tudi samostan urno dodela. Bog pomozi! Vertec 1. sušca je seboj pripeljal „Angeljčka" št 3. tudi od 1. sušca. Oba sta okinčana z najlepšimi cvetlicami v prosti in vezani pisavi in torej posebnega priporočila vredna. „Vertec" izhaja 1. dne vsacega mesca in stane s prilogo vred za celo leto 2 gld. 60 kr., za polovico leto 1 gld. 30 kr. Vrednik je obema v. č. g. profesor Anton Keržič. Spreober&jeaja. V Gjuru na Ogerskem se je po-vernilo letos mesca prosinca 17 protestantov v naročje svete katol. Cerkve; ena judinja z dvema otrokoma se je pa dala kerstiti. Iz Budapešte naznanjajo, da kardinal • škof dr, Schlauch je daroval 150 000 gld. za vstanovo katol. gornje gimnazije v Debrecinu Vsim blagim Jožefom. Kje popir je, čas, černilo, Da bi Jožefom se vsim vosilo? Sprosi Jožef pomočnik, Sprosr Veliki svetnik Srečo (luše in telesa, In po smerti vsim nebesa! Dobrotni darovi. Za dijaško mi:». Neimenovana 10 gld. — Neimenovana za »kruhe sv. Antona« 1 krono. — SI. Posojilnica na Verhniki 20 gld. s prošnjo, da bi se pri hrani enega verlega) ondotnih dijakov nekoliko zboljšalo. (Op. Nekoliko se je že zgodilo in vsled lepega dani slavne družbe se je še nekoliko pridalo. Vr.) — Sodraško častito in prehlago omizje 8 gld. — Iz Teržiča neimenovana 1 gld. — M. M. iz Teržiča 1 krono. — A. D. M. G. -Za pridne dijake« o kron. — Gosp. Ivana Pečnik v dober namen 10 gld. — Neimenovana v dober namen »za kruhe sv. Antona« 1 krono. — »Kruhi sv Antona« za zdravje 5 gld. — G. A. V. 5 gld. — Za sv. Detinstvo: Čast. g. Alojzij Železnv, kapelan v šmart-nem pri Kranji. 16 gld. 70 kr. — Čast. g. Alojzij Rudolf, kapelar* v Ternovem. 7 gld. 56 kr. — G. učitelj Iv. Kiferle 1 gld. — Neimenovan 5 gld. Za Brezje Mariji D. Pomočnici. Iz Amerike je gospod, ki ne mara imenovan biti. poslal dva dolarja, da naj se opravi ena sv. maša. drugo naj se pa oberne, za kar je pri cerkvi Marije Pomočnice kaj potreba Vse po obljubi in v namen darovalca. (Opomba za g. pošiljavca: Vse j" na svoje mesto oddano in se bo zvesto opravilo. Vredn.) Za katoliški dom v Liubljani: Neimen. 1 gld. 40 kr. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Št. Ožbalta 14 gld. 40 kr. — Iz Mengša 40 gld. 70 kr. — S Ilinj 14 gld. 10 kr. — Iz Starega terga pri Poljanah 25 gld. — Kč. gg. llršulinarice v Ljubljani 30 gld. — S Stranj 15 gld. — S Cerklan na Gorenjskem 44 gld. — S Krope 12 gld. 65 kr. — S Št Jurija pod Kumom 26 gld. 30 kr. — Iz Zgornje Besnice 20 gld. — Z Dobovca 4 gld. Za sv. Očeta: Iz Komende v. č. g. dušni pastir z verniki 20 gld. Za naše Sulezijance: C. gosp. župnik Martin Narobe 3 gld. Za šolsk ■ sestre v Velikovcu: A. D. M. G. 5 kron. Zi cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovan 20 gld — Č. g. župnik Martin Narobe. 5. gld. — G. A. V. 5 gld. Za deško ubožnico pri oo. Trapistih r Marija - Zvezdi: V. ČA g. župnik Mat. Tavčar 10 gld. in č. g. And . Stritar 2 gld. -S Neim. 5 gld. m Za raztie dobre namene: Neim. 60 kr. M Za misijone v Orientu: A. D. M G. 5 kron. Za P. Iluberiov misijon v Aleksandriji. A. D M. G. 5 kron. — S Homca po č. g. žup. Val. Berniku: »tukajšnja fara« 5 gld. Za najbolj potrebne misijone: A. V. 5 gld. Za afrikanski misijon: A. D. M. G. 5 kron. ¿a zvon oo. trapistov v Marija-Celji med Kafri: A. D. M. 10 kron.