STRATEGIJA POSREDNEGA NASTOPANJA
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Povzetek. Članek skuša opredeliti strategijo posrednega nastopanja, ki jo avtor razume kot način reševanja konfliktov, kjer do rešitve ne pride neposredno, z uporabo oboroženega nasilja oz. vojne, ampak z raznovrstnimi posrednimi in prikritimi postopki. Pojem specialna vojna avtor zavrača, saj z ozirom na to, da tukaj oboroženega nasilja ni, ne moremo govoriti o vojni. Vojna in strategija posrednega nastopanja se razlikujeta ravno na elementu obstoja (ali vsaj prevlade) oboroženega nasilja. Ameriških konceptov konflikti nizke intenzivnosti (LIC - low intensity conflicts) in operacije, drugačne kot vojna (OOTW- operations other than war) ne moremo enačiti s strategijo posrednega nastopanja, saj LIC in OOTW optvdeljujeta le uporabo enega izmed izvajalcev strategije posrednega nastopanja (oboroženih sil), obenem pa vključujeta tudi dejavnosti kot so operacije ob naravnih nesrečah, manjše konvendonalne vojne ipd., kar gotovo ne spada v strategijo posrednega nastopanja.
Ključni pojmi: specialna vojna; specialno vojskovanje; vojna; strategija posrednega nastopanja; konflikti nizke intenzivnosti; operacije, drugačne kot vojna; nekonvencio-ttaltio vojskovanje; posredniška vojna; psihološke operacije; državni udar; agenti za vpliv.
Uvod
ČloveStvu do sedaj ni uspelo izločiti nasilja pri reševanju konfliktov, do katerih prihaja zaradi različnih interesov posameznikov, družbenih skupin, držav itd. Pri tem ima sila različne pojavne oblike in različno stopnjo intenzivnosti. Najskrajnejši način reševanja konfliktov s silo je vojna, vendar je politične in druge cilje možno doseči tudi na posreden način - s strategijo posrednega nastopanja, kjer do rešitve ne pride neposredno, z uporabo oboroženega nasilja oz. vojne, ampak z raznovrstnimi posrednimi in prikritimi postopki. Uporaba oboroženega nasilja oziroma vojne je zaradi vojaško-tehnoloških, moralnih, pravnih in drugih razlogov postala nesprejemljiva ali celo nemogoča, tako da od šestdesetih let tega stoletja strategija posrednega nastopanja predstavlja vodilni način uporabe sile pri
• Krn nič /.umu. magister abmmbosloija. Visoka /»oHelfobn varnostna Sota.
TEORIJA IN PRAKSA let 34 3/1997. str 388-396
uresničevanju nacionalnovarnostnih interesov sodobnih držav. Ta strategija je bila zlasti pomembna v obdobju hladne vojne, katere konec, ki je sicer pomemben mejnik v mednarodnih odnosih, pa ni pripeljal tudi do konca uporabe strategije posrednega nastopanja. Danes, ko je jasno, da vojaška grožnja nacionalni varnosti izgublja pomen in ko je potrebno resno pozornost posvetiti drugim virom ogrožanja, kot so politični, gospodarski, okoljevarstveni in drugi, je pomen proučevanja strategije posrednega nastopanja še toliko večji. Cilj tega članka je razčistiti nekatere osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi s to dejavnostjo in na koncu strategijo posrednega nastopanja poskusiti tudi definirati.
Temeljni pojmi
Avtorji, ki govorijo o dejavnosti, ki jo v tem članku obravnavam pod pojmom strategija posrednega nastopanja, uporabljajo vrsto različnih izrazov: specialna vojna, podtalna vojna, podtalno delovanje, podtalna dejavnost, subverzija, nekon-vencionalno vojskovanje, posredna agresija, agresija v miru, prikrita agresija, posredna strategija, konf likti nizke intenzivnosti itd. Tukaj želim povedati, zakaj se mi zdi večina teh pojmov neprimerna in zakaj se mi zdi najbolj primeren ravno izraz strategija posrednega nastopanja.
V bivših socialističnih državah se je predvsem pod vplivom vojaško-političnih teoretikov tedanje Sovjetske zveze, uveljavil pojem specialna vojna. Ta pojem je sprejela tudi večina avtorjev v nekdanji SFR.Jugoslaviji (tudi slovenski). Kljub temu pa so tudi v bivši SFRJ obstajali poskusi, da bi poiskali primernejše pojme. Tukaj moramo posebej izpostaviti Vojina Dimitrijeviča, ki je pojem specialna vojna popolnoma zavrnil (Vojno delo, 1983:81), saj je menil, da gre za "neko na hitro ustvarjeno oznako" in za negativno opredelitev, ki bolj govori, kaj ta fenomen ni (ne "navadna" vojna), kot pa, kaj je.
Vsekakor lahko rečemo, da je izraz specialna vojna neprimeren, ker ne moremo govoriti o vojni. Mrkič, Prelevič in Begovič npr. so vojno definirali kot "dis-junktivni družbeni proces, kjer skušajo razredi, narodi in države s silo ubraniti ali nasilno uresničiti svoje gospodarske, politične, razredne in druge interese, pri čemer ima dominantno vlogo oboroženi boj" (1976:63) Jugoslovanski vojaški leksikon vojno definira kot "kompleksen, intenziven in množičen spopad med državami, vojaško-političnimi zvezami ali različnimi družbenimi silami v neki državi, kjer pride do množične in organizirane uporabe oboroženega nasilja in poteka oboroženi boj zaradi uresničenja določenih političnih, gospodarskih in vojaških ciljev razredov, držav ali narodov" (Vojni leksikon, 1981.508). Pravilo ameriške kopenske vojske 100-5 z naslovom Vojevanje bodočih vojn (Field Manual 100-5, Fighting Future \Vars) iz leta 1994 pa vojno definira kot "stanje odprtega in objavljenega oboroženega sovražnega spopada med političnimi enotami, kot so države ali narodi..." (1994:Glossary-9).
Bistvo vojne je lorej v tem, da v njej prevladuje oboroženi boj, tukaj pa, vsaj načelno, tega ni1. Vilitf in Ateljevič temu mnenju sicer nasprotujeta (1983:17) in taksno definiranje vojne opredeljujeta kot preozko in v bistvu trdita, da lahko govorimo o obliki vojne tudi, kadar oboroženo nasilje ne obstaja. Pri tem se sklicujeta na nekatere Clausewitzeve misli o vojni, npr. da je vojna "pravi kameleon, ker v vsakem konkretnem primeru spremeni svojo naravo" (Vilic, Ateljevič, 1983:17). Pri tem je jasno, da Vilic in Ateljevič pri Clausevvitzu iščeta le tisto, kar bi ustrezalo njuni potrebi, povsem pa zanemarjala nekatere druge njegove (in drugih) opredelitve vojne. Npr. ko pravi, da je "na svoji najvišji točki vojna veščina politika, toda brez dvoma lista politika, ki ne piše diplomatskih not, temveč bije bitke" (Clause\vitz, 1968,406).
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da vojna vedno vsebuje (in to celo dominantno) oboroženo nasilje, tako da dejavnosti, ki jo v tem članku označujemo kot strategija posrednega nastopanja, ne moremo definirati z izrazom, ki bi vseboval pojem vojne. Ta dva pojava (vojna in strategija posrednega nastopanja) se namreč v svojem bistvu razlikujeta ravno v elementu obstoja (oz. vsaj prevlade) oboroženega nasilja.
Vojin Dimitrijevič je namesto pojma specialna vojna predlagal uporabo enega izmed naslednjih dveh pojmov: prikrita agresija in posredna agresija (1983:90). Vendar tudi ta dva pojma nista primerna, saj govorila o agresiji, kar pa bi pojav, ki ga proučujemo, močno omejilo. Tako kot jc lahko vojna agresivna ali obrambna, je lahko agresivna ali obrambna tudi strategija posrednega nastopanja. Pri tem gre verjetno tudi pri Dimitrijeviču za ne povsem kritično povzemanje nekaterih opredelitev specialne vojne-', ki pojem opredeljujejo tudi v vrednostnem smislu. Tako npr. Miljanič in Radinovič govorila o specialni vojni, ko jo uporabljajo "reakcionarne sile" proti "miroljubnim in progresivnim druženo-političnim sistemom...in revolucionarnim gibanjem" (v Dimitrijevič, 1983 88).
V SFRJ in tudi drugod so (bili) pogosto v uporabi tudi pojmi podtalna vojna, pod i al no delovanje in podtalna dejavnost. Prvi pojem je neprimeren že zaradi tega, ker vsebuje pojem vojna. Druga dva opredeljujeta predvsem metodo (pod-talnost, oz. prikritost), medtem ko drugih elemeniov ne opredelila jasno. Pojma dejavnost oz. delovanje sta namreč preveč široka, da bi lakoj kazala, za kaj gre. Podtalno deluje tudi podzemna voda ali mestna komunalna služba, pa lo nima prav ničesar skupnega z nacionalnovarnostnimi interesi.
Pogosto je v rabi tudi pojem subverzija oz. subverzivna dejavnost. Politična enciklopedija subverzijo definira kot "odkrito ali tajno, neposredno ali posredno dejavnost, organizirano v tujini in usmerjeno proti obstoječemu režimu, pravni, politični in družbeni ureditvi neke države ali notranjemu ustroju oz. delovanju neke organizacije" (Politička enciklopedija, 1975:1039-1040). Podobno opredelitev
' Seveda obstaja v zvezi z tujim vrsirt opredelitev in nekatere se meti .teboj intli precej razlikujejo. Sekateri letireliki npr. vojno tliftnir/an intli z MoCenlm Številom Srtev. 'littko n/ir SmttH In Singer ttjinrnb-Ijtilti listič it lev oborotciiega s/mjnultl. tlti bi K" lahko opredelili kol vojno (liiriistvorllt. ¡992:217).
-' Čeprav se Dimitrijevič bori proll Itiklm prtla^aiajnjcm znanosti trenutnim ¡Kliničnim /mlrebtim in pravi, tlti 'je v/mlittčiii znanosti /mtrebno sretlstvo opisovali bol sredstva, ne ffletle na lo. kdo na njMirab-Ija" (l'JH^H<J).
podajat;) tudi Pravna enciklopedija (1989:1618) in vojaški leksikon (Vojni leksikon, 1981:594). Vidimo torej, da vsaj po teh opredelitvah pojem subverzije vsebuje tudi odkrito in neposredno dejavnost, kar je preširoko, tako da ta pojem ne more biti primeren.
Obstajajo seveda Še druge opredelitve subverzije. Tako francoski avtor Muc-chielli subverzijo enači predvsem s (1972:7-8) propagandno-psihološkim delovanjem ("action sur l'opinion"). Zelo podobno je tudi mnenje Jean-Paul Straeimansa z belgijske kraljevske vojaške akademije, ki subverzijo razume kot "zbir vseh dejanj, napisov in besed, ki je namenjen spremembi družbene ureditve", kot zbir stalnih psiholoških dejavnosti..." (1975:3). Tudi ta dva pogleda sta gotovo preozka. Psi-hološko-propagandno delovanje je namreč le ena od metod strategije posrednega nastopanja, nikakor pa ne edina.
V	ZDA so v šestdesetih letih tega stoletja uporabljali pojem specialno vojskovanje (special warfare). Ta pojem je po nekaterih ocenah služil predvsem kol evfemizem, s katerim so želeli poimenovati "akcije, ki niso niti zakonite niti moralne" (Dimitrijevič, 1983 82), po drugih pa je šlo za pojem, ki zares izraža bistvo te dejavnosti, za katero so bile med drugim oblikovane tudi "posebne sile" -torej z enakim imenom (Vilic, Ateljevič, 1983:16-17).
Že v šestdesetih letih je bil v ameriških konceptih uveden termin operacije nizke intenzivnosti (low-intensity operations), v osemdesetih lenih pa so uvedli koncept konfliktov nizke intenzivnosti (LIC - low-intensity conflict). Tedaj so namreč možnost angažiranja oboroženih sil predvideli na treh različnih ravneh: nizki (LIC), srednji (MIC - mid-intensity conflict) in visoki (HIC - high-intensity conflict), kjer so predvideli tudi uporabo jedrskega orožja. Konflikti nizke intenzivnosti (LIC) obsegajo takšne dejavnosti, kot so demonstracija sile, dajanje vojaške pomoči, specialne operacije in omejena uporaba rednih sil (Mirkovič, 1987). Ameriški polkovnik Motley sem šteje tudi "manjšo konvencionalno vojno" (Mirkovič, 1987). Ta koncept ni bil najbolj jasen niti samim Američanom, tako da je Adolph (1992) kot glavno značilnost LIC navedel nejasnost
V	zadnjem času v ZDA koncept konflikti nizke intenzivnosti opuščajo in namesto tega uvajajo novega: operacije, drugačne od vojne (OOTW - operations other than war), ki pa v tem trenutku še ni povsem izdelan in o njem še ni na voljo izvirnih doktrinarnih dokumentov. Že omenjeno pravilo ameriške kopenske vojske 100-5 (Field Manual 100-5, Fighting Future Wars) iz leta 1994 OOTW zelo ohlapno opredeljuje kot "vojaške aktivnosti v miru ali konfliktu, ki nujno ne vključujejo oboroženega spopada med dvema organiziranima silama" (Glossary-6). Glasilo vojne šole ameriške kopenske vojske (US Army War College) pa navaja, da pravzaprav ne gre za nekaj bistveno novega (jandora, 1995).
Ti pojmi niso niti sinonimi niti višja razvojna stopnja strategije posrednega nastopanja, kot so trdili nekateri avtorji (npr. Kranjc, 1990). Tako LIC kot OOTW opredeljujeta uporabo oboroženih sil, ki so le eden izmed izvajalcev sirategije jjosrednega nastopanja, pa še to ne vedno. Ti koncepti pa predvidevajo tudi akcije oz. naloge, ki jih nikakor ne moremo šteti v strategijo posrednega nastopanja, npr. sodelovanje pri reševanju ob naravnih nesrečah, manjše konvencionalne vojne itd. Vsekakor pa je vse te pojme in koncepie potrebno resno proučevati tudi
z vidika strategije posrednega nastopanja, saj opredeljujejo precej zelo pomembnih nalog zelo močnega (včasih celo najmočnejšega) dejavnika na tem področju (oboroženih sil).
Opozoril bi še na nekatere druge pojme, ki se v zvezi s LIC, OOTW in specialnim vojskovanjem pojavljajo v ZDA. Gre za pojme, kot so: tajne operacije (clandestine operations), prikrite operacije (covert operations), operacije nizke vidnosti (low visibility operations), nekonvencionalno vojskovanje (unconventional warfare), specialne operacije (special operations) idr.
Tajne operacije so "aktivnosti, ki jih podpirajo vladni (vlade ZDA - op. Z.K.) oddelki ali agencije in se izvajajo tako, da je zagotovljena tajnost. Od prikritih operacij se razlikujejo v tem, da je tajnost same operacije pomembnejša od zakri-tosti sponzorja" (Collins, 1994:167).
Prikrite operacije so "akcije, ki so načrtovane in izvedene tako, da prikrijejo identiteto sponzorja oz. mu omogočijo verodostojno zanikanje..." (Collins, 1994:168).
Operacije nizke vidnosti opredeljujejo kot "občutljive operacije, kjer politične/vojaške omejitve, ki obstajajo v tajnih in prikritih operacijah, niso nujne oz. možne; take akcije se izvajajo zaradi omejitve izpostavljanja izvajalcev in/ali njihovih dejavnosti" (Doctrine for Special Forces Operations, 1990:Glossary-9).
Nekonvencionalno vojskovanje definirajo kot "širok spekter vojaških in pa-ravojaških operacij, največkrat dolgotrajnih, ki jih predvsem izvajajo lokalne ali nadomestne sile', ki jih do različne stopnje organizirajo, urijo, opremljajo, podpirajo in vodijo tuji viri. Vsebuje gverilsko vojskovanje in druge neposredne ofenzivne, tajne, prikrite in operacije nizke vidnosti kot tudi posredne aktivnosti sub-verzije, sabotaže, zbiranje obveščevalnih podatkov ter umik in beg" (Doctrine for Special Forces Operations, 1990:Glossary-12).
Specialne operacije definirajo kot tiste, ki jih "izvajajo posebno izurjene, opremljene in organizirane sile obrambnega ministrstva proti strateškim ali taktičnim ciljem zaradi doseganja nacionalnih vojaških, političnih, gospodarskih ali psiholoških ciljev. Te operacije se lahko izvajajo v miru ali v času sovražnosti. Lahko se uporabljajo za podporo konvencionalnih operacij, lahko pa so izvedene tudi neodvisno, kadar je uporaba konvencionalnih sil ali neprimerna ali neizvedljiva" (Doctrine for Special Forces Operations, 1990:Glossary-12).
Vidimo, da ti pojmi opredeljejo le posamezne metode ali segmente strategije posrednega nastopanja, obenem pa njene meje presegajo.
Ali v ZDA v uradnih doktrinarnih dokumentih obstaja pojem strategija posrednega nastopanja oz. kaj bi bil sinonim za to, ni znano. Da pa se s tem ukvarjajo, med drugim priča tudi Nolanov in Cathalov leksikon (1995), ki opredeljuje pojma posredna agresija (Indirect Agression) in posredna vladavina (Indirect Rule).
Posredno agresijo definira tako,- "Nedefinirana v pravu. Ta izraz se uporablja v zvezi z vrsto ukrepov, ki lahko obsegajo prikrite akcije, subverzijo, vojaško pomoč tretji državi, ki izvaja neposredno agresijo, ali podporo gverilskemu separatističnemu gibanju v drugi državi."
' A7 jasno, za kabine sile gre. za ¡¡taCance aH kabine dvuRC formacije.
Posredno vladavino definira kot situacijo "ko imperialistična sila upravlja kolonijo s pomočjo lokalnih posrednikov, v zameno pa pusti nedotaknjeno lokalno družbeno ureditev. Britanci so to počeli s pomočjo emirjev v severni Nigeriji in s pomočjo maharadjijev (princev) v Indiji."
Francoski general in vojaški teoretik Andre Beaufre je uporabljal pojem posredna strategija. Za razliko od neposredne strategije, kjer imajo najpomembnejšo vlogo oborožene sile, je posredna strategija tista, "na kateri temeljijo vse vrste konfliktov, kjer se rešitve ne iščejo neposredno s spopadi oboroženih sil, temveč s postopki, ki so čim bolj posredni, tako na področju politike ali gospodarstva ali celo na vojaškem področju" (Beaufre, v Isakovič, 1981:10). Čeprav je bil Beaufre vpliven (tudi v Jugoslaviji), se njegov termin (posredna strategija) le ni obdržal. Mogoče bi lahko razloge za to iskali tudi v dejstvu, da gre za negativno opredelitev strategije (ni strategija, temveč je to le na posreden način), pri čemer tudi pomen tega pojma ni takoj jasen.
Pojem strategija posrednega nastopanja je precej bolj jasen in pomeni, da gre za posebno strategijo (ki je strategija in nikakor ne neka sporadična, sprotna ali slučajna dejavnost), ki k uresničitvi cilja nastopa na posreden način. Tudi tukaj se lahko pojavi pomislek glede smotrnosti uporabe pojma strategija, saj nekateri avtorji strategijo razumejo le v smislu vodenja vojske irt/ali vojne. Vendar danes večina avtorjev ponuja mnogo širše razumevanje pojma strategija. Vojni leksikon navaja, da je osnovna naloga strategije "priprava in vodenje oboroženega boja in vojne, vendar pa sodobni pogoji kažejo, da je svobodo in neodvisnost možno ohraniti ali izgubiti tudi brez vojne," kar "pojem strategije občutno širi" (1981:588). Luttwak navaja Webstrovo definicijo, po kateri je strategija "znanost in veščina uporabe političnih, gospodarskih, psiholoških in vojaških sil naroda ali skupine narodov za dosego maksimalne podpore sprejeti politiki v miru ali v vojni" (Luttwak 1987:241). Luttwak sicer pravi, da se sam najbolj strinja z Beaufrejevo definicijo, ki pravi, da je strategija "veščina dialektike volj ob uporabi sile zaradi rešitve njihovega konflikta" (Luttvvak, 1987:241 ali Beaufre, 1968:21). Beaufre na drugem mestu pravi tudi, da je definicija strategije le kot veščine uporabe oboroženih sil preozka in meni, da gre za "veščino doseganja sodelovanja sile v uresničevanju ciljev politike" (Beaufre, 1968:20). Verjetno je to tudi bistveno: strategija se ukvarja z uporabo sile in to ne glede na to ali je le-ta oborožena ali ne. Vsekakor bi se morali strinjati tudi s Kneževičem, Seličem in Kučukom, ki pravijo, da je v našem primeru izraz strategija vsekakor potrebno ohraniti, saj strategija posrednega nastopanja "teži k uresničevanju ciljev, ki so bili prej uresničevani z vojnami" (1981:42).
Že omenjeni Vilič je v eni svojih definicij pojma strategija posrednega nastopanja in specialna vojna združil in prikazal strategijo posrednega nastopanja kot strategijo specialne vojne. Vilič pravi, da je "strategija posrednega nastopanja veščina vodenja specialne vojne, na kateri temeljijo vse oblike konfliktov, kjer do rešitve ne pride neposredno s spopadom oboroženih sil, ampak z raznovrstnimi posrednimi postopki na področju politike, gospodarstva itd., vključujoč v določenih primerih tudi posredno uporabo oboroženih sil - skozi obliko demonstracije vojaške sile ali skozi ti. posredniške vojne oz. vojaške intervencije" (v
Isakovič, 1981:11-12). Tej definiciji bomo takoj zamerili uporabo pojma specialna vojna. Vilic je svojo definicijo seveda močno oprl na definicijo, ki jo je podal Andre Beaiifre in poleg pojma specialna vojna dodal še podrobnejšo opredelitev, kaj bi pomenila posredna uporaba oboroženih sil Tudi tu se z Viličem lahko strinjamo le delno, saj vojaške intervencije gotovo ne sodijo v strategijo posrednega nastopanja - vojaška intervencija je povsem neposreden način za dosego cilja'. Je pa Vilic sem pravilno uvrstil t i. posredniške vojne, ki so v bistvu edini možni primer, ko strategija posrednega nastopanja vsebuje tudi vojno.
Gre za naslednji model: država A ima interes v državi B, ki pa ga ne more uresničiti. Zato A prikrito preko posrednika, države C, stopi v vojno z državo B. Končno pride do situacije, ko A posredno (preko C) vodi vojno z B. Pri tem so v odnosu med subjektom strategije posrednega nastopanja (A) in posrednikom (C) možne različne kombinacije: da je prostovoljen ali prisilen; da se njegovi interesi skladajo z interesi subjekta strategije posrednega nastopanja ali pa tudi ne; da se posrednik zaveda svoje instrumentalizacije s strani subjekta strategije posrednega nastopanja ali da se tega ne zaveda itd. Pri tem torej ne gre za prikrito uporabo sile, temveč je prikrit subjekt strategije posrednega nastopanja.
vpliv	VOJNA
				
A		B		r
				
				
Grafična ponazoritev modela posredniške vojne
Tako bi lahko, ob upoštevanju vsega navedenega in še posebej ugotovitev Beaufreja in Viliča, zapisali naslednjo definicijo strategije posrednega nastopanja: Strategija posrednega nastopanja je organizirana dejavnost, s katero države in/ali drugi subjekti na mednarodnem in/ali notranjepolitičnem področju skušajo uresničiti svoje politične, gospodarske, vojaške in/ali druge interese na škodo drugih subjektov, pri tem pa rešitev ne iščejo neposredno s spopadom oboroženih sil, temveč posredno, z raznovrstnimi prikritimi postopki na političnem, kulturnem, gospodarskem, vojaškem in/ali drugih področjih življenja in dela neke skupnosti, z izvajanjem propaga ndno-psiholoških akcij, ustvarjanjem in/ali kanaliziranjem družbenih kriz, ustvarjanjem in vodenjem agenture, posebno t i. agentov za vpliv, izzivanjem državnih udarov itd. in v določenih primerih tudi z vodenjem t. i. posredniških vojn.
Kakorkoli pa že to dejavnost imenujemo, potrebno jo je spoznavati in se pred njo braniti.
' Ver)ent<¡ />repri tem za avtomatično prenašanje amenike zasnove konfliktov nizke intenzivnosti, ki res vktjuCuje liuli vojaške intervencije.
LITERATURA
Ucaufrc, Andre. 196«. Uvod u strategija Beograd VIZ. Brown, Ashley. 1986. Modern Warfare, New York: Crescent Hooks.
Cannon, Michael W 1992. The Development of the Theory of Limited War, 1945-63. Armed
Forces ü Society, Vol. 19. No. 1. Chaliand, Gerard (editor). 1991. The Art ol War In World History. Berkeley - I.os Angeles •
London: University of California Press. Clausewit/., Carl von. 1951. O raiu. Beograd:Vojno delo.
Daughcrty, William Ii. 1980. Poreklo terminologije psiholoških operacija. Hczhedno.snc teme, 11-12. IJeogr.idcSSUP.
Diklič, Uranko. 1982. Specijalni rat sredstvo funkcije politike ti savremenim medjunarodnint
odnosima. Doktorska disertacija Ljubljana: FSPN. DjordjeviO, Ohren. 19K0. Osnovi državne hezbednosti. lieograd:VŠUP. Djordjcvič, Obren. 1986. Leksikon bezbednosti. Beograd: Partizanska knjiga. Farnsworth, David N. 1992. International Relations. Chicago:Nelson -1 lall Publishers. Field Manual FM 100-20. 1981. Low Intensity Conflict. HQ, Department of the Army. Field Manual I'M 100-23 1994. Peace Operations, HQ, Department of the Army. Field Manual FM 31-20.1990. Doctrine for Special Forces Operations, HQ, Department of the Army.
Field Manual FM 100-5. 1990. The Future Wars, HQ. Department of the Army.
Frcedman, Lawrence (editor). 1994 War. Oxford - New YorkOxford University Press.
Friedman, Richard S. et al, 1985 Advanced Technology Warfare London Salamander Books	orte
itd	395
Godson, Roy. 1995. Dirty Tricks or Trump Cards. US. Covert Action and Counterintelligence.
Washington - London: Brassey's. Griffith Samuel B 1982. Sun Zi: Umiječe ratovanja. Zagreb: Globus.
Heydte, Friedrich von der. 1986. Modern Irregular Warfare New York: New Benjamin Franklin House.
Hogg. Ian V. 1992. The Guinness Kncyclopcdia of Weaponry, linfield: Quarto Publishing. Huhler, Noram F. 1992. Civil Affairs and Wartime Host Nation Support. Military Review, July. Hunt, John B. 1993. Hostilities Short of War. Military Review, march.
Hunter Jr., Horace L. 1993- Hthnic Conflict and Operations Other Than War. Military Review, November.
International Military and Defense Kncyclopcdia. 1993- Washington - New York: Brassey's (US) Inc.
Irwin A.S.H. 1993.1.iddel Hart and the Indirect Approach to Strategy. V Brian Holden (editor),
The Science of War. London-New York Routlcdge. Isakovic, Zlatko. 1981. Strategija posrednog nastupanja. Doktorski rad. Beograd: Pravni fakultet.
Jovic, Stojan. 1994. Specijalne snage. Podgorica: Montenegro Harvest.
Kennedy, William V. 1987. The Intelligence War. London: Salamander Hook.
Kne/eviO, Petar; Selič, MiCo in Kučuk, Kjub. 1981. Specijalni rat protiv SFRJ. Beograd: VIZ.
Kranjc, Marjan. 1990. Savremcne vojne doktrine - sukob niskog intenziteta. Vojno delo, 5-6.
hing, Walter N. 1987. The World's Hlite Forces. London - New York: Salamander.
I.iddel Hart, Basil. 1952. Strategija posrednog prilaženja. Beograd:Vojna biblioteka.
I.iddel Hart, Basil. 1985. Mač i pero. Beograd: VIZ.
Mackscy, Kenneth. 1993- The Penguin Kncyclopcdia of Weapons and Military Technology.
l.ondon:Penguin Books. Military Review (special issue). 1991. SOF/1.IC. June.
Mirkovič, Todor. 1987. Sukoh niskog intenziteta. liezbcdnost i drušvena samozaštita, 2. Mirkovič, Todor. 1987. Ciljcvi i oblici amcričkog angažovanja ti sukobima niskog intenziteta.
Bezbednost i društvena samozaštita, 3. Mirkovič, Todor. 1992. Vojna /ašiiia nacionalnih interesa. Vojska, 24.9. Mrkič, Slavko; Prelevic, MiloS in Bcgovič, Ante. 1976. Teorija o ratu. Beograd: Nastavna uprava GSJNA.
Mucchiclli, Roger. 1973- I.a Subversion, 1'aris - MontrcafBordas.
Nolan, Cathal J. 1995. The l.ongman Guide to Worlda Affairs. New York: l.ongman Publishers. Politička enciklopedija. 1975. Beograd: Savremena administracija.
Rampy, Michael R. 1994. The Keystone Doctrine: I'M 100-5, Operations. Military Review, junc. Shafrit/, Jay M. 1989. Dictionary of Military Science, New York: Fact of File Inc. Spccijalni rat protiv SFRJ danas i mere suprotstavljanja. 1983- Zbornik posveta v Kunirovcu.
BcograikGrupa /.a političko inlormisanjc u SKJ. Straetmans, Jean-Paul. 1973-1974. I.a subversion et les mesu res adequate.* a I'alTronter.
Belgique: Kcole Royale Militaire. Swain, Richard M. 1990 l.iddel Hart and the Creation of a Theory of War. 1919-1933 Armed Forces ¿4 Society, Fall.
Vandenbroucke, l.ucien S. 1993. Perilous Options. Special Operations as an Instrument of
U.S. Foreign Policy. New York - Oxford: Oxford University Press. Vilic, Dušan, Ateljevič, Milan. 1983. Specialna vojna. Beograd: Poslovna politika. Vojna enciklopedija, druga izdaja. 1970-1975. Beograd: VIZ. Vojni leksikon. 1981. Beograd: VIZ. Vojno delo (tematska številka o spccialni vojni). 1983. St. 1.
Wright, Walter K. in Fiegle, Ronald I.. 1993. Civil Affairs Support in Operations Other than War, Military Review, october.