g*nmrnwtum:mt»ro«mtmmria? american news-paper printed in slovenian language aim rtt>y>»f>nrmrrtwtittmnrt»HOTCT ISSUED MONDAY WEDNESDAY PRIDA* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf "Ammrau ffiomr" n*;trt n »iji mljtiii i; > j iff minim* NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 86. CLEVELAND, OHIO, MONDAY JULY 26th, 1926. LETO XXVllI.-VOL.XXVlll Francozi napadajo. AM ERIK AN C E V PARIZU NAPADAJO IN JIH ZASRAMUJEJO. Pariz, 24. julija. Francozi so naenkrat razvili silno sovraštvo napram Amerikan-cem. Kjerkoli se Amerikan-ci pokažejo v Parizu, jih obda množica razjarjenih Francozov, ki žvižgajo in zasramu-jejo Amerikance. To sovraštvo izvira iz tega, ker Amerika obstoji pri svojem sklepu, da morajo Francozi plačati svoj vojni dolg. Včeraj je dospel v Pariz ameriški tajnik zakladnice, Andrew W. Mellon. Na bulevardu se je zbrala velika množica Francozov, ki so kričali: "Doli z Mellonom!" Zopet drugi so kričali: "Zbrišite naš dolg! Doli s francoskim dolgom!" Policija je imela silno posla, da je razgnala kakih 3000 mož broječo množico, ki je grozila Amerikancem. Po mnogih krajih so razvneti govorniki hujskali množico, češ, da tujci v Franciji pokupujejo vse francoske zaloge blaga, ker njih denar je več vreden kot francoski. Po mnogih krajih so demonstranti metali kamenje v turiste in v prostore, kjer se Amerikanci zbirajo. Medtem se pa razni francoski vounelji silovito trudijo, da spravijo skupaj vlado, ki naj reši Francijo finančnega poloma. Stranke, ki so se prej j medseboj silno sovražile, so i pripravljene skupno delovati kot tekom vojne. Vodja novega kabineta je Raymond Poincare, in v njegovem kabinetu se nahaja šest bivših mi-nisterskih predsednikov, ki so si sicer med seboj ve-liki nasprotniki, toda stiska, v kateri se nahaja Francija je taka, da morajo sovražne si stranke skupaj potegniti, ako hočejo rešiti Francijo. Da ima nova vlada nekaj uspeha, se kaže stanje franka, katerega stanje se je zboljšalo. Vče-raj zjutraj je bilo 47 frankov 2a en dolar, proti večeru pa ! samo Še 42 frankov. Nemška sramotenja JUGOSLAVIJA OSTRO PROTESTIRA PROTI NEMŠKIM OBDOLŽITVAM. Belgrad, 23. julija. Pred kratkim je izšla v nemškem V ječah pijejo. V CHICAGI SO JETNIKI LAHKO NAROČEVALI PIVO IN ŽGANJE. Chicago, 24. julija. Policija je pravkar prišla na sled, da časopisju v Nemčiji senzacio-J se je v chicaških zaporih zelo nelna vest, da je namreč te-dajni prestolonaslednik, princ Aleksander, današ- lepo pijančevalo. Pazniki v ječi so jetnikom na vse mogoče načine stregli z opojno pi nji kralj Jugoslavije, dobro jjačo, za dober denar seveda, vedel, da nameravajo gotovi j Že več dni je opazovala polici-Srbi umoriti avstrijskega pre-1 ja, kako pogostoma hodijo stolonaslednika v Sarajevu, j jetniški pazniki v neko sosed-kar bi imelo za posledico sve-inje poslopje, dokler ni polici-tovno vojno. In kljub temu, ja dognala kaj je vzrok teh da je Aleksander baje znal za zaroto, pa slednje ni preprečil Radi te pisave nemškega časopisja, je vsa Jugoslavija silno razburjena. Kot poroča časopis "Politika," je jugoslovanski zunanji minister, dr. Nin-čič, zahteval od nemške vlade, da podvzame energične korake proti dotičnemu nemške- pogostih sprehodov. V doti čnem poslopju se je nahajalo dobro skladišče vsakovrstne pijače. Ako je paznik enkrat zažvižgal, je točno dobil steklenico pive, ako je zažvižgal dvakrat, se je prikazalo žganje. Pijača se je dobivala v gumijastih posodah, ki so enake onim, ki se jih ima za mu časopisju, ki je prineslo uporabo vroče vode. Poseb omenjene članke na dan. Nemški poslanik v Belgodu se je nekako opravičil, toda minister zunanjih zadev, dr, Ninčič's tem opravičilom ni zadovoljen. Minister zahteva, da nemška vlada nastopi kazenskim potom proti vsem urednikom, ki so dotično vest prinesli v javnost. Nemci se pa sedaj izgovarjajo s tem, da ni uslužbenci so te gumijaste posode prinašali v ječo gotovim paznikom, in pazniki so potem skrbeli, da je dobil jetnik, ki je zahteval pijačo, svoj delež, potom posebne gumijaste cevi, ki se je nahajala pri vhodu v celico. Ta cev je vodila ali v posodo, ali pa naravnost v grlo žejnega jetnika. Prva sumnja, da je v ječi ne- so prinesli aotično vest pc | kaj narobe, se je zbudila pre-knjigi nekega Srba, Ljuba Jo- tekli teden, ko je neki jetniški vanoviča, ki je pisal v svoji paznik spremljal nekega zlo-knjigi "1914-1924'" isto, kar; činca pred sodnika. Sodnik je pišejo nemški listi. Glasom kmalu opazil, da sta pijana te zgodbe je neki Nikola Ne- joba, paznik in jetnik. Smrad, nadovič, ki je bil leta 1914 i ki je obema prihajal iz ust, je ŠTRAJK V NEW YORKU JE IZJALOVLJEN. New York, 24. julija. Uradniki unije newyorških uslužbencev podzemeljske železnice. so včeraj priznali, da je strajk zgubljen in so pozvali Vse uslužbence, da gredo na-ZaJ na delo, ako jih kompani-sprejme. Prvotno je bilo '36 mož na štrajku, danes pa so s^e te vrste skrčile na 300 ni°ž. Vsi drugi so že prej se Vfnili na delo. Štrajkarji so Prvotno zahtevali dvajset procentov zvišane plače in pričanje svoje unije. Vse te zahteve so sedaj opustili, ^ompanija je izjavila, da ne ni ore zvišati plač, ako ne zvi-istočasno voznine. Štrajk, dokler je trajal, je bil izvan-r^dno miren in brez vsakih ekscesov. James Smid, ki stanuje 7505 Quincy Ave. je šel z j °"la> da kupi klobuk za svo-10 hčerko. Na potu ga je pa ^del avtomobil, ki ga je vr-skozi okno neke trgovine, mid je pozneje v bolnici "mrl. polkovnik in načelnik informacijskega urada srbskega generalnega štaba, vedel za zaroto in za nameravani umor. O tej zaroti je sporočil tedajnemu ruskemu vojaškemu atašeju v Belgradu in ga prosil za odobrilo od strani ruske vlade, ki je tri dni pozneje t;udi dospelo iz Petro-grada. Objednem je baje ruska vlada poslala večjo svoto denarja. In ker je bil dotični polkovnik oseben prijatelj princa Aleksandra, je baje tudi princ vedel za zaroto, ne da bi jo preprečil .... Jasno pa ni, koliko je na tem resnice. Gotovo je le to, da Nemci so- izdajal, da sta morala piti sla bo brozgo. Sodnik ni omenil ničesar razven da je poklical državnega pravnika, kateremu je naročil, naj gre policija nemudoma stvar preiskati. Policija je kmalu pronašla pogoste obiske iz ječe v sosednjo hišo. Udrla je v dotično hišo, kjer je aretirala nekega moškega in žensko ter veliko zalogo vsakovrstne pijače. Več jetniških paznikov je bilo aretiranih, oni paznik pa, ki je prišel pijan pred sodnika, je dobil za pijanost pa še 60 dni zapora. 11 jetniških paznikov je bilo aretiranih. -o- vraži jo Srbe, in v tem sovra-j JAPONEC PRIZNA UMOR štvo bo nemško časopisje prej New York, 24. julija. Ja-lagalo o Srbih kot pa resnico ponec Koguro Mogi se nahaja P'sa'°- __j v tukajšnjih zaporih, potem ko je priznal, da je zadavil — Voznik nekega taxi je dobil v petek zjutraj na May-field Rd. na tleh ležeče truplo 16 letne Mallie Poter. 15624 Calcutta Ave. Obleka ji je bila raztrgana, in lasje v divjem neredu. Dekle so pripeljali v bolnico. Povčdala je policiji, da je z neko prijateljico sprejela povabilo dveh mladih fantov za avtomobilsko vožnjo. Na Mayfield Rd. sta jo oba fanta napadla, potem pa vrgla iz avtomobila. Kaj se je zgodilo z njeno prijateljico, ne more vedčti. — 15 letna Rose Patti je prosila za poročno licenco, da se poroči z 31 letnim Antonom Citina. Mladinski sod- jvojo nevesto, Adelheid Bru. njes, ki je prišla iz Nemčije, da se poroči z Japoncem. Japonec trdi, da je dal nevesti denar za poroko, katerega je pa nevesta zapravila. To ga je tako vjezilo, da je zadavil nevesto. — Glavni naturalizacijski eksaminer v Clevelandu, Mr. William T. Schockley, je dobil dekret, s katerim je prestavljen iz Clevelanda v Phi-ladelphijo. Mr. Schockley se je nahajal v Clevelandu približno 10 let, in je znan stoterim našim rojakom. Bil je sicer dober mož, toda nekoli- VSESLOVENSKI DAN V CLEVELANDU. Izlet Slovencev v Clevelandu, ki ga priredi St. Clair Merchants Association v nedeljo, 1. avgusta, obeta biti nekaj izvanredn jga. Enak izlet je bil že lam co leto prirejen v Cedar Po.nt, in kljub temu, da se je u it vršil v sredo, pa se je ud.-Težilo lansko leto nad 600 rojakov. Letos pa se izlet vrši v nedeljo, in sicer v Put-in-Bay, kjer so zgodovinski kraji ameriške zemlje. Vozni listki se jako hitro. prodajajo. Parnik odplove iz Clevelanda, iz pristanišča na East 9th St. točno ob pol deveti uri zjutraj. Do parnika se lahko pripeljete z avtomobili. Avtomobile pustite potem na posebnem prostoru pod nadzorstvom, za malenkostno pristojbino 25 centov. Zvečer, ko se vrnete, imate takoj avtomobil zopet pri rokah. Vožnja traja nekako tri ure, in v Put-in-Bay se bo dalo tri ure časa vsem, da si ogledajo znamenite kraje, kjer je pred 113. leti ameriški komander Perry s tremi malimi ladijami potolkel veliko angleško brčdovje. Nahaja se tam tudi velik spomenik Perryu. V Put-in-Bay sq nadalje velike podzemeljske votline, obenem pa vsakovrstna zabav za mlado in staro. Najlepša, j No. 86. Mon. July 26th, 1926. Izbiranje poklica. ' Napotiti svoje otroke po svršetku šolskih let v poklic, ki je ob danih okolščinah najbolj primeren za nje, je ena izmed najvažnejših posvetovalnih dolžnosti staršev. Namen teh člankov, ki opisujejo neke strokovne poklice v raznih industrijah, je nuditi v prvi vrsti staršem nekoliko navodil, širšemu občinstvu pa nekoliko zanimivih podatkov. V prvem članku smo opisali razne stroke delavcev v je-klarnah in livarnah. Sedaj pa prehajamo na bolj specializirane kovinske industrije. Izmed vseh stvari, ki se izgo-tavljajo iz kovin, so stroji brezdvomno najvažnejši. Delav ci, ki izdelujejo stroje, zovemo strojnike ali mašiniste. Da se izdelajo novi stroji, treba imeti druge stroje za izdelovanje istih; te stroje zovemo strojna orodja (machine tools). Četvorica osnovnih strojnih orodij so tokarne (lathe), stru-galniki (plane), mlinski stroji (milling machine) in vrtalni stroji (drilling machine). Delavci, ki upravljajo strojna orodja, moremo deliti v tri skupine. Najprej so takozvani "machine operators" ali "specialists," ki tvorijo najmanj izurjeno skupino. Takozvani "allaround machinists" so bolj izurjena skupina in znajo upravljati vsak stroj v delavnici. Najbolj izurjeno skupino tvorijo takozvani "tool makers" in "die makers." "Tools" v tej zvezi so drobni koščki kovine, ki se vklenjajo v strojno orodje in ki s svojimi ostrinami režejo kovino v primerne oblike. "Die" je jeklen model ali nakovalce, ki se rabi pri nakovanju s padnim kladivom (drop forging) ali pa pri preluknjavanju plošče potom prebijalnih tiskalnic (punch press). Mladenič, ki želi postati uspešen mašinist ali orodar, bi moral biti močan, energičen in zdravega telesa. Mora imeti tudi naravno mehanično nadarjenost in vsaj/dovršiti osmi razred ljudske šole. Malokatera strojna delavnica ima dandanes vajenske tečaje kot nekdaj. Kjer je takih tečajev, mora vajenec podpisati pogodbo, s katero se obvezuje osta ti s podjetjem navadno skozi štiri leta, katero dobo mu obetajo poduk v rabi raznih strojnih orodij in neko gotovo plačo. Nekateri mašinisti se učijo obrti s tem, da delajo v raznih tovarnah; v eni se izučijo upravljati vrtalni stroj, v drugi se izučijo v strugarstvu in takoj dalje, dokler se niso izučili v rabi vseh strojnih orodij in tako postanejo izurjeni maši nisti. Specijalisti na strojih nimajo mnogo izgledov za po-maknjenje. Ako delavec se izuči upravljati le eno orodje, on postane lahko pomožni ali pravi "foreman." Toda, ako je v delavnici nekdo, ki zna rabiti vsa strojna orodja, nam reč kak izurjeni "all-round machinist," ima ta-le več nade, da postane "foreman", nego delavec, ki je specijalist samo za eno orodje. Tak "all-round machinist" ima mnogo izgledov za pomaknjenje. On lahko postane orodar ali "die maker", ali pa "foreman" in celo "superintendent." Mnogo fantkov bi rado vstopilo v avtomobilsko industrijo. Ta industrija je ena izmed najvišje specializiranih modernih industrij. Zato najdemo mnogo strojnih specialistov v teh tovarnah avtomobilov. Mnogo izmed strojev, ki jih operirajo, obratuje malone povsem avtomatično in zahteva le malo izurjenosti s strani delavcev. V mnogih pogledih tovarna avtomobilov je podobna strojni delavnici. /. mašinisti, ki obdelujejo lite kose, orodarji, "all-round" mašinisti in operatorji strojev. V tovarni avtomobilov imamo troje splošnih vrst dela, namreč strojno obdelovanje po-edinih komadov, zlaganje (assembling) teh komadov in nadziranje raznih vrst dela. Tovarne, ki izdelujejo kočijnik avtomobilov (body) in delnih sestavin avtomobilov (automobile parts), imajo veliko raznovrstnost delavcev. Nekatere tovarne izdelujejo le obranke (fender) jn metalne pločevine ter zaposlujejo mnogo operatorjev prebijalnic tiskalnic (punch-press); druge posebne tovarne izdelujejo kočijnike za avtomobile (automobile bodies) in zaposlujejo delavce lesne stroke, delavce metalnih pločevin, pleskarje (painters) in tapetarjo (upholsterers.) V nekaterih avtomobilskih tovarnah je delo tako visoko spccijalizirano, da novi nameščenec ne potrebuje več kot deset dni, da se nauči vršiti ono edino posebno delo, za katero je nastavljen. Srednja mezda (median wage), (t. j. mezda onega delavca, ki dobiva srednjo mezdo med najvišje in najnižje plačanim delavcem v isti skupini) je za vse delavce v avtomobilskih industrijah v Clevelandu tekom enega tedna v 1. 1922 znašala $29.30. Pri tem treba poudarjati, da je Cleveland v tej industriji drugo mesto v Združenih Dr. žavah. Začetniki v avtomobilskih industrijah, ki imajo čez !8 let, dobivajo od 45 do 55 centov na uro. (Konec prihodnjič.) —.-—o- ter naznanjal, da se bližajo častitljivi gosti, ki so tedaj dospeli v Elyrio. Deset minut čez štiri so že pridrčali avtomobili pred našo cerkev. Rev. L. Vi-rant je pripeljal milostljivega g. škofa v spremstvu več slovenskih duhovnikov, katere je tukaj sprejel naš g. župnik, Rev. Kraker s farani vred. Častitljivi starček je takoj izstopil in se podal v župnišče, in kmalu potem v cerkev. Pri župnišču jih je nagovorila in pozdravila mala Miss Jakopin v spremstvu male Evelyn in Edvarda Svete, ki so škofu podali krasen šopek rož. Za tem se je začela procesija šolske mladine, za katero je korakala častita duhovščina ter škof v cerkev. Društvo Mai-ije čistega Spočetja, št. 85. KSKJ ter Oltarno društvo fare sv. Cirila in Metoda so napravili špalir. Prevzvišeni so nam dali do ara navodila in lepe nauke. Govorili so o dolžnosti mož, žen in otrok, katere moramo spol-novati kot katoličani, da si tako enkrat pridobimo večno živ ljenje in zveličanje naših ne-umrjočih duš. Podelili so nato sv. blagoslov z Najsvetejšim ter končali slovesnost v cerkvi. Vrnili so se potem v župnišče ter spotoma blagoslavljali množico, ki se je zbrala pred cerkvijo. Prihitela je mladina in poljubovala roko častitljivemu prihitele so matere in očetje mladeniči in dekleta, vsak bi se rad še enkrat ozrl na blagega višjega pastirja, starčka, k je že toliko prestal v svojem življenju za svoje slovensko ljudstvo, katero tako očetovsko ljubi. Njih obraz je bil smehljajoč, a videlo se je, da čuti jo to, kar čutimo mi, da je to naše slovo od njih. Le ena že Ija je bila nas vseh, da ljubi Bog ohrani dr. Jegliča še mno go let. Ob šesti uri so se odpe Ijali naprej proti Clevelandu West Park, kjer jih je zopet pričakovala velika množica. Nam je bilo žal, da nismo | imeli škofa v svoji sredini vsaj en večer, kajti čez dan je bila večina naših mož na delu, toda kljub temu se je cerkev napol-nila'z verniki. Cerkev je bila lepo okrašena s cvetlicami. Škof so za njih leta še jako čvrsti in agilni, in ko jih človek opazuje, takoj vidi, kako so navdušeni za delo za svoj narod. Vročina je bila neznosna ta dan, in bali smo se, da škof ne bodo mogli prenesti naporov dneva, ko so napravili tako dolgo pot. Odpeljali so se od nas naprej, proti domu, proti lepi slovenski domovini. Ohranili jih bomo v svojih srcih. Naj jim Bog poplača njih trud in trpljenje dolgega potovanja, mi se jih bomo spominjali do konca življenja. Poročevalec. TA BANKA JE VA5A BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno visa. Avgust Korotaj je vozil iz Zagreba proti Ljubljani ravnatelja delniške družbe za eks-)loatacijo gozdov inženjerja remroua. Pri Velikem Gabru sta mahoma počili Obe desni pnevmatiki in avtomo-5il je zdrknil v globok cestni arek. Inženjer Premrou se e rešil z naglim skokom iz avtomobila in je dobil le lahke poškodbe, šoferja pa je volan jritisnil tako, da je ostal na mestu mrtev. Na kraj nesreče je prihitel dr. Šterba iz Trebnjega ki je inženjerja obvezal, pri šoferju pa je mogel le konstatirati smrt. Senzacijonalen proces na. . prevžitkarico, ki je Reki. Pred re^.m tr^una stanovalaP pri njih. Micka e lom se je prosit teden vršil J porodnišnici v proces proti čuvaju tamkaj-U^ kot n£zakonska hCi snjega pokopališča J. Grube- . Qd, 1906 je s.ču katerega je državno prav- bHa B odredbo a Jer_ dništvo obtožilo da je izko- štefančiča, ki je poročil riscal svojo službo, skruml M jo hčerko Marij^ z*jako_ X ^IdTZtlSZ I bdi štajnerjem v Kasazah, pri Štajnerjevih v oskrbi. Mic- The M American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do S. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, raxvra sredo zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. bovi in jemal nakit mrtvecem. Pri zasliševanju prič se je dognalo, da je Grubešič res tržil z grobnicami, a to je le v sporazumu z lastniki, ni se pa moglo ugotoviti, da je skru- ka je bila pridna in do smrti gospodarja tudi dobro oskrbovana. Njen položaj pa se je nato silno poslabšal, posebno, odkar je bival pri Štajnerjevih ml grobove in ropal mrtvecem , Kokolj k ^^ vdovo fea-nakit. Glavna priča obtožbe, seJ'gov!orj) intimno raz. nek, Denussi, se je pri zash- %eprav je bila že nad sevanju zapletel v taka proti- 2Q ^ jr/je yedno -lovja, da je predsednik odre- dno J la ^ vseh delih so jo pretepali in ji odvzeli vse, kar je izprosila pri usmiljenih ljudeh. Sovražil jo je posebno Kokolj, ki se je večkrat zadri nad njo: "Ti star hudič, kar ubil te bom!" V nedeljo, 28. marca zvečer je prišla Marija Štajner ne- dil njegovo aretacijo zaradi lažnjivega pričevanja. Obravnava se bo nadaljevala. Grozen samomor 16 letnega mladeniča. Kakor poroča jo iz Skopija, je tamkaj 16 let ni mladenič Musa Alič na prav čuden način napravil konec svojemu življenju. Ko jer - • ... , . , njegov oče kuhal žganje, se je pričakovano v občinski urad mladi Muso namenoma pre- v Petrovcah m prosila za mr-kopicnil v kad, napolnjeno z tvogledm list, ces da je pri vročo "rakijo"; izgubil je ta- nJeJ stanujoča reva Selmaj ko j zavest in utonil v kuha- ster ponoči umrla za spansko nem žganju. Vzrok nenavad- boleznijo. Ko pa je prišel na-nega samomora je bila nesre- slednjega dne mrliški ogled-čna ljubezen nik pogledat mrliča, je našel ~ Podsuta cesta. Od Cerkni- kfto že zaprto kar se mu je ce proti Begunjam teče lepa «ieto si no sumljivo. Štajner-1 cesta, po kaleh sc vrši živa- I™ je bil njegov prihod zelo hen promet. Cesta pa se je neprijeten. Vsa zmedena je že pred več meseci na enem začela takoj pripovedovati, da kraju precej podsula in še do | fJ^E'13 P™°eJ L danes ni popravljena IZ DOMOVINE. DOPISI. Lorain, Ohio. V pondeljok je doletela našo slovensko naselbino velika čast, ko nas je posetil prevzv. škof ljubljanski, dr. A. B. Jeglič. S kakšnim veseljem smo brali naznanilo v časopisu, da pride prevzvišeni na Evharistični shod v Chicago in da pozneje obišče razne slovenske župnije. Tudi ipi smo hrepeneli, da bi doživeli dan, da nas obišče vzvišeni vladika, da še 'enkrat pogledamo v obraz ljubeznivemu, častitljivemu slovenskemu škofu, ki je marsikomu izmed nas podelil zakrament sv. birme. Hoteli smo slišati njega glas, s katerim so nas že v mladosti učili in bodrili h krščanskemu življenju, in ta želja se nam je pretečem pondeljek spolnila. Ob tri četrt na štiri se je oglasil zvon pri farni cerkvi v Lorainu Izseljevanje rudarjev v Francijo. Delavska zbornica poroča: V četrtek, 1. julija, je odšel v Francijo tretji transport rudarjev, ki je obsegal 64 samcev in 45 obitelji, in sicer v železne rudnike v Alza-ciji deloma v premogokope v sev. Franciji. Potne stroške za obitelji plača proti majhne mu povračilu Delavska zbornica iz izseljeniškega fonda, za kojega je v ta namen pri spevala nekaj denarja Trb. prem. družba. V soboto je odšlo (30 samcev tudi v Dal macijo, v premogokop Sive rič. Vrše se nadaljne reduk cije, med njimi mnogo oženje-nih, a za te je šc negotovo, kdaj bodo pripravljena potrebna stanovanja. Transport oskrbuje francosko generalno izseljeniško društvo v Zagrebu. Težka avtomobilska nesre ca na Dolenjskem. V bližini vasi Veliki Gaber na Dolenjskem se je pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev Šofer Danski dijaki v Jugoslaviji. Koncem tekočega meseca prispe v Sarajevo skupina danskih visokošolcev. Prepoto vali bodo Srbijo, Bosno in Dalmacijo ter si ogledali znamenitosti čem nesreča. Bedela da je že dve noči pri rajnki in zadnjo noč vsled utrujenosti zadremala. Skozi okno so prišle med tem v sobo mačke, ki so pokojnici obgrizle obraz. Mr-zlasti tudi l^ki oglednik je tako odprl Be0. j krsto in opazil, da manjka grada, Zagreba in Ljubljane, imrliču skoro ves obraz in tu-Napoleonov pravnik v Ju-1 d. nekaj kost. Vsled tega je goslaviji. V Jugoslaviji se Pozval orožnike, truplo pa so s - -• 'prepeljali v mrtvašnico v Gri- zgrabila nato za obe nogi, njen sin z eno roko za obe njeni drobni roki, z drugo pa jo je tiščal za vrat, da ne bi kričala. V tem hipu je Kokolj udaril Micko s sekiro po obrazu. Ker pa je močno zavpila, jo je telebnil ponovno po obrazu z ušesom sekire, nakar je utihnila. Kokolj ji je potem s krušnim nožem iz. rezal obraz in vrgel kožo, meso in kosti svinji, ki je vse požrla. Po umoru so jo hoteli zakopati za vrtom, a so svoj prvotni načrt opustili. Čeravno je mladi Josip Štajner vse priznal, pa Kokolj in njegova mati odločno odklanjata vsako krivdo na umoru. Izgovarjata se drug na drugega. Mladi Štajner je dne 12. maja celo pozval mater z besedami: "Čas je že, da priznate!", vendar je ta osta-a trdovratna in se zato domneva, da je umor zasnovala ona in nagovorila k strašnemu zločinu tudi ostala dva soobtoženca. Kakor v celi preiskavi, sta tudi pri tej razpravi Josip Ko kolj in Marija Štajner dosledno tajila vsako krivdo, dočim je Josip Štajner skesano priznal in določno očrtal celo dejanje. Ker so porotniki na edino vprašanje na umor pri prvih dveh obtožencih soglasno, pri Josipu Štajner pa z devetimi glasovi potrdili, sta bila Josip Kokolj in Marija Štajner obsojena na smrt na vešalih. Josip Štajner pa, ker je še mladoleten (star komaj 16 let) in je ravnal pod vplivom svoje matere in grožnjo Ko-kolja ter je skesano vse pri znal, na šest let težke ječe. -o- ŽENO UMORIL IN RAZ-SEKAL. krvavega dejanja. Stanovanje je zapečatila in zdaj se iz dneva v dan vrši zasliševanje zločinca, ki vztraja pri svoji prvi izpovedi, da je ženo potolkel v prepiru, dočim druge okoliščine govorijo, da je bila žena umorjena v spanju. ■smuuuiuummuuuuuinunamsssgj mudi te dni pravnuk Napo J leona, Jean Bonaparte, direk- ze- ^dni zdravnik, so pri tor velikega bančnega zavo- raztelesenju ugotovili, da je da v Londonu. Direktor Bo- bila Selmajstrova zverinsko naparte si ogleda Beograd ter umorjena Imela je poleg ne obkščc potem dalmatinsko "tetih lahkih poškodb na gla r iviiero vi' lokah in p m" Smrt "Brdskega Mihe." 'j^0 jezično kost, kar je pri- Umrl je na Brdu pri Lukovici <*jo, da je trna zauavijcna. 79 letni Miha Šimenc, daleč Manjkala je; dalje gornja des- naokoli splošno znan kot "J čeljust de loma tudi leva, "Brdski Miha." Služboval je obe nosni kosti, desni uhelj in nad šestdeset let v brdski vsi mehki deli na tej strani h grajščini. Rodom iz Vranje ca-peči je bil mož originalna hri- Orožniki so takoj aretirali bovška korenina. Radi šega- Marijo Štajner in njenega si-vasti in dovtipnosti je bil splo- na Josipa, kakor tudi rudarja šno priljubljen, kar je doka- losipa Kokolja, ki je stanova zala znatna udeležba na nje- pri njih. Vsi trije so v pre-govi zadnji poti. Hudomušna iskavi dolgo odločno tajili osebnost in izvirna govorica vsako krivdo na umoru, če-rajnega se zrcali v mnogih po- prav so našli na njihovem do vestih lanka Kersnika in Fra.|mu vse polno krvavih sledov POZOR! POZOR! Ves Dunaj je te dni vznemirjen nad zločinom, ki ga je zagrešil mesarski pomočnik Wiinpassinger s tem, da je prepiru pobil svojo ženo, jo razsekal v kose in jih pometaj v Donavo Wiinpassinger je 47 let star in je s svojo ženo, ki je bila par let starejša, stanoval Volket;tovi ulici 17 v II. okraju. Zakon že dolgo ni bi srečen in je posebno zadnja leta prišlo med zakoncema če sto do ostrih prerekanj in pre tepov. Ko se je v ponedeljek zvečer mož vrnil nekoliko vinjen domov, je baje zopet sledil prepir, med katerim je mož s sekiro potolkel ženo do smrti in jo nato zavlekel v ma li stranski kabinet. Ker je na Milčinskega. o- ZVERINSKI UMOR 70 LETNE STARKE. Dasi je bilo pred celjsko poroto po prevratu že 30 razprav . mrtvo truplo začelo naslednje Šele po daljšem času je kon- dni trohneti, ga je Wimpasin jCno Josip Štajner skesano get v četrtek zvečer razseka j priznal, da je umor zasnovala v kosCi jjh zložij v vrečo in se [njegova mati, izvršili so ga pa podal k oonavii da jih zmeče [vsi trije dne 27. marca zvečer v vodo Tu pa je ziočinca | in sicer na sledeči način: Popoldne sta prišla Josip radi umorov, vendar tako zve-1 Kokolj in mladi Štajner do-rinskega slučaja kakor je ta, mov iz gozda v Libojah, kjer porotniki še niso slišali. sta bila na delu. Ko so po> Pred porotniki se je moral iužinali, je pozvala mati Josi-zagovarjati 26 letni rudar Jo- pa Kokolja, naj gre Micko sip Kokolj, 46 letna vdova in ubit. Vsi trije so stopili nato posestnica v Kasazah pri Pe- v hlev in našli staro Micko pri trovčah, Marija Štajner in vratih, kjer sc je jokala. Ko-njen 16 letni sin Josip, ki so kolj, ki je imel pod suknjo bili obtoženi, da so dne 27. skrito sekiro, se je zadri nad marca zvečer na bestijalen na- njo in ji ukazal, da mora ta-čin dogovorno umorili 70 let. ko j v jasli, kar je revica tudi no Micko Selmajster, staro jstorila. Marija Štajnar jo je opazoval igralec Raimund, ki se je ravno vračal proti domu Poklical je stražnika, ki je Wimpassingerja po kratkem zaslišanju odvedel na bližnj policijski urad. In zločinec je po kratkem oklevanju pri znal svoje dejanje. Komisija, ki je naslednj dan preiskala stanovanje, je jedva izdržala v penetrant nem smradu, ki ga je bilo raz širilo trohneče truplo.. Našla je sekiro, s katero je bil zlo čin izvršen in jasne sledove Mi izdelujemo furnezt, kleparska dela. splošna popravila, vsa dela ia medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem času. S* priporočamo u obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 473«. MARO KOŽNO MAZILO To kožno mazilo odstrani bolečino, preči vnetje ter povzroči, da podtane kcM zopet normalna. Smarow kožno mazilo J* spretno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki z.a kožne bolezni. Prodaja v lekarnah, dolar steklenic*. Pazite, da dobite pravo Smarow kožno mazilo — Smarow Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio, MATH 1ILAVEC Slovenski plumber Se pripiročam Slovencem in Hrvatom za vsa plumberska dela za postavljanje sinkov kotlov za gorko vodo, stranišča in vsa enaka dela. Fina dela, primerne cene. Oglasite se na domu od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ali kličite telefon Randolph 2708 J. 1069 E. 6ist St, DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju N*d North American banko Vhod samo iz 62. cest« Govorimo slovensko. 10 !«t mm St. Clair Avo. PELINKOVAC grencica: Delan in odposlan iz ZADKA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: v. landman IllC. 07 Sixth Ave. NEW YORK. N. I. NATIONAL DRUG STOR® SLOVKNSKA LEKAKNA. Vogal St. Clair Ave. in 61st St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. v zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. NAŠE LJUBE MUHE. Levi in tigri, krokodili in požeruni, medvedje in volkovi veljajo kot silovite ropari-ce, ki se tudi človeka ne boje in mu ne prizanašajo. Nič manj nevarne mu niso strupene kače, ki so ga neredkokrat že pregnale celo iz izbranih naselbin, neprestano ogrožu-joče njegovo zdravje in njegovo življenje. S tem je bilo pa misliti, da je izčrpana vrsta tistih živali, katerih se je človeku bati in proti katerim se mu je resno boriti. Znanost je pa v zadnjih desetletjih odkrila, da je še celo kraljestvo drugih živali, to je žuželk, proti katerim se je treba boriti z dokaj večjo vnemo in doslednostjo, kot proti onim velikim roparicam, ali omenjeni strupeni golazni. Nimamo v mislih strupenih pajkov, hroščev in druge nadlege te vrste, ki ogrožajo vedno samo zdravje in življenje posameznika, in katerih se skoro vedno lahko ubranimo. Danes vemo, da razne žuželke prenašajo kali najnevarnejših, življenje stotisočev ogrožujo-Čih infekcijskih bolezni na človeka, ga ž njimi okužijo in ga izroče prezgodnji smrti. Tako nam je odkrila znanost, da zloglasna cece-muha vcepi kali grozne afrikanske spalne bolezni, da podganja bolha prenaša kugo; da je uš, ki te inficira s pegavico; da so neke vrste mušice, ki zaneso vate malarijo; da druge povzroče na podoben način popada-vico itd., itd. In nobenega dvoma ni, da bodo nadaljnja raziskovanja odkrila, da marsikatera naših domačih živalic ni tako nedolžna, kot se je to mislilo svoj čas, in da ni samo nadležna, ampak tudi jako nevarna žival. Med insekte, katere smo dali pod medicinsko-policijsko nadzorstvo, ker je bila že davno vsakojakih zločinov skrajno sumljiva, spada v prvi vrsti naša domača muha. Ta vlačugarica se vlači vsepovsod, nikjer je ne manjka, ne v borni koči, ne v knežji palači. Največ jo je pa tam, kjer je mnogo nesnage, uma-zanosti, odpadkov in gnoja. Nemirna, kakor je, se preletava neprestano, oblega gov-no na cesti,' in sede koj na to na ustni spečemu detetu, vsrkava izpljunke v bolnici in onesnaži s svojimi ekskre-menti pecivo na mizi. Skratka, je ostudna žival. Če si ta dejstva predočimo, 'lam postane takoj jasno, da tnora muha v izdatni meri Prenašati bakterije. Pa če to lahko dela katerikoli predmet, od lasu na glavi pa do'ši-vankine konice, velja tim bolj za muho, ki je, če je natanko Pogledaš, nekaka živa krtača a'i ščetka, s katere vse v prek ITloli ščetin in ščetinic, na kadrih se lovi prah in nesnaga. Pa je to resnica, lahko vsak Sas dokažemo tako z uporabo Mikroskopa, kakor tudi z na-Pravo bakterijelnih kultur. 'Ka r so za kmeta nagnojene 111 razorane njive, na katere naseje žito, to so za bakterijo. '°ga vzrejine, t. j. redilne sno-vi> trde ali tekoče, v katere naseje svoje bakterije, koke, pačile itd. Take snovi so so-£ryca, leko, želatina, azar, Kurja jajca in še nmogo drugih takih snovi in sestavin, ^eveda vse vzrejine vsebujejo več ali manj bakterijelnih ka'i v sebi; če hočemo, da se ne bodo mogle razviti, jih moramo uničiti, kar navadno sto-111110 s prekuhavanjem. Če >Sei11 n. pr. v prekuhani stekle-niči prevrel par kubičnih cen-J "h etrov sokrvce ali v vodi ^topljen drobec želatine ali ""eka, sem zamoril vse kali v jeli tekočini, ki je s tem po-c a> kot pravimo, sterilna, eveda treba to steklenico ldi dobro zamašiti s prekaje- nim ali kakor že koli steriliziranim zamaškom, da se ne natrese vanjo novih kali, padajočih iz zraka. Prav tako previdno in točno moram ravnati z vsemi posodicami, skledicami, noži, cevmi itd., ki prihajajo v dotik s sterilizirano tekočino, na kateri hočem napraviti bakterijelne nasevke. Bakterijolog dela slično, kakor kmetovalec. Če hoče preiskovati, kake bakterije so n. pr. v kapljici gnoja, vzetega iz kake rane, vrže to kapljico v sterilizirano vzrejino, jo v "nji raztepe ali jo razma-že po nji, in posodice varno zapre. Mnogokrat tudi vrže kapljico v stekleničico s prekuhano vodo, jo zameša dobro s to in potem vse vkup polije na svojo njivico, n. pr. na skledico, na kateri se nahaja strjena sterilizirana želatina, in jo skrbno pokrije ter jo postavi v omarico, v kateri je s posebnimi kurilnimi pripravami skrbljeno za stalno temperaturo, navadno krog 37 C, t. j. našo normalno telesno toploto. Ko pogleda drugi in tretji dan svoj na-sevek, vidi na raznih krajih poganjati skupine enakih kali v raznih oblikah. Od vsake take posebno se razlikujoče skupinice vzame s sterilizirano iglo malo mrvico in jo precepi na tak način, kot je to storil včeraj s kapljico ^noja, kar dela toliko časa vedno zopet in zopet, da dobi na vsaki ''njivici" samo ene vrste "bak-terijelno žito." Iz tega potem sklepa n. pr., da je imel v merniku, t. j. kapljici gnoja, rž, koruzo, konopljo, ajdo in lju-liko. Drugih semen ni bilo. Izmed teh so, kot uči izkušnja, rž, koruza in ajda za človeka užitna, konoplja koristna, ljulika pa je strupena. Ali da prenesemo to na bakterijo-logijo: v gnoju smo našli par vrst bacilov, ki niso pravi škodljivci, nekaj kokov, ki vzdržujejo gnojenje, in nevaren bacil, ki provzroča to in to bolezen itd. Po teh pojasnilih bomo sedaj lahko umeli, če se vrnemo k naši muhi, kako moremo določiti kali in kake vrste bakterije muha prenaša. Procedura je enostavna. Ujeto juho vržemo enostavno n. pr. v stekleničico s steriliziranim mlekom, ali jo zapremo v drugo, katera je namazana s strjeno sokrvco ali želatino itd. Te vzrejine muha prebrodi ali se koplje v njih, in zanese tako kali vanje, katere preiskujemo, kakor smo opisali. Taki poskusi so dognali, da muha, prenaša neverjetno velike množice bakterij od pred. meta na predmet; muha, vzeta iz gnojišč, je, kakor so preračunali, prinesla malo do 7 milijonov kali v.posodico. To pa je dala samo površina muhe. Ko so pa preiskavah še njen želodec in črevo, so našteli od 16,000.000 do 28,000. 000 bakterij v njih. V posameznih slučajih so jih našteli in preračunali celo na pol milijarde! V mestih, kjer vlada snaga, so tudi muhe bile relativno snažne. V zanemarjenih stanovanjih in v kmetskih hišah ob odprtih gnojnicah se je zvišalo tudi število bakterij. Izredno veliko jih je bilo v mlekarnah, ker je mleko iz-borna vzrejina za bakterije, ki se da izdatno okužiti in ki seveda kužilke okužuje v še izdatnejši meri naprej. Doslej smo govorili vedno o bakterijah v obče. Težišče vprašanja pa leži v tem, ali muha prenaša nam škodljive bakterije. Na to vprašanje znanost odgovarja z odločnim "da." szkusi so namreč dokazali, da muha osobito ob časih epidemij in ob nezadostnih higijen-skih odnošajih raznaša bacile raznih težkih infekcijskih bolezni, posebno legarja, griže, kolere in poletnih diarej, na katerih vsako leto oboli in umre cela vrsta otrok, največ pa dojenčkov, katerim oble-zejo muhe ustnice in jih okužijo na ta način. V špansko-ameriški vojni je legar več moštva končal kot orožje. V taboriščih so bile odprte latrine z okužljivimi izločki že obolelih, po katerih so se pasli neverjetni roji muh in se potem spreletavali ob hrani in jo oblizovali. Tudi v vojni z Buri ni bilo dosti bolje. Ko so jeli polivati iztrebke v straniščih z apnom, je bilo neredkokrat videti muhe v belih nogavicah promenirati po — menaži. Na muhah in v njih pa so našli tudi bacile Tuberkuloze, vraničnega prisada in kuge. Kot so dokazali poskusi, ostanejo bakterije prisade v mrtvih muhah okužljive do treh let. Prav tako pa smemo s pravico sklepati, da muhe zanašajo kali tudi drugih bolezni od človeka na človeka, kjer so ji izpuščaji, zagnojki, tvori gnojitve in rane v obče pristopne. Kdor je videl ranjene, v omedlevici ležeče vojake, ki se niso mogli braniti v polju, tudi ne pozabi onih groznih, ostudnih slik, ko so se mogočne črne skorje, s katerimi je bila rana obložena, pred teboj razkadile v brenčeč oblak in presedle na drugo žrtev v bližini. Precej verjetno je tudi, da muhe prenašajo trahom, bolezen, ki nosi po pravici ime egiptovske očesne bolezni. Seveda so tudi druga okuže-nja mogoča. Kdor pa ve, kake neverjetne množice muh ogrožajo Egipt, se temu ne bq čudil. Zanemarjeni in nebogljeni otročaji, katerim se niti več ne ljubi poditi muh od sebe, letajo ondi naravnost z obroči muh krog zagnojenih oči po seliščih. In dosti boljše tudi ni n. pr. v Perziji, deželi, ki tudi izredno trpi na mušji nadlogi, in v celem ori-jentu sploh. Končno naj še povemo, da zanašajo muhe še druge vrste bolezenskih provzročiteljev, kot bakterije. Kakor so opazovali, se muhe izredno rade goste z jajčeci raznih glist, katera, dasi zanje pogosto prevelika, skušajo pogoltniti in jih tudi mnogokrat pogoltnejo. Teh jajčec je seveda največ v glistavih ekskremen-tih, tako človeških kot živalskih, osobito pa pasjih, od koder jih s svojimi izločki zanašajo muhe na hrano, ki ostane tako okužena nad 14 dni. Če uvažujemo vse to, bomo umeli, da muh v Ameriki, kjer bijejo neizprosen boj proti njim, ne nazivljejo v agitacij-skih spisih in letakih zaman "sela smrti." Da so jo kulturni narodi do zadnjih desetletij kot eno najusodnejših kužilk omalovaževali in mnogokrat iskali vsepovsod drugod infekcijskih prenašalcev, se je mnogokrat kruto nad njimi maščevalo. Znanost pa je se. daj z nepobitnimi dokazi govorila tam, kjer je molčal, dejali bi, nekak instinkt, temelječ na nedokaznih slutnjah. Zato menda ni samo slučaj, da so že stari Feničani svojega boga bolezni, kug in smrti: velemožnega Beelcebuba, imenovali tudi kralja muh, ki razpošilja širom ljudstev krilate svoje vražice — kužno smrt troseče ljubljenke muhe -o- '25 LETNICA SMRTI PAVLINE PAJKOVE. že v 6. letu po smrti svojih roditeljev prišla k svojemu stricu Matiji Doljaku, ki je bil poslanec v goriškem deželnem zboru. Pod vplivom slavnega voditelja goriška Slovencev dr. Lavriča se je mlada Pavlina navdušila za slovenski jezik in slovensko književnost. Šele 18 let stara je že začela priobčevati svoje spise n. pr. v "Soči" 1. 1872., "Prva ljubezen" in "Ženska v rodbini." Kakor vsi takratni pisatelji, je tudi Pavlina začela najprej pesniti. Svoje lirske pesniške proizvode je priobčevala večinoma v "Zori," ki jo je urejeval v Mariboru njen poznejši soprog prof. dr. Janko Pajk. Najboljše njene pesmi so "Materni glasovi," venec devetih pesmic. Pozneje se je oprijela pripovedništva ter je s svojimi spisi zalagala vse takratne revije in knjižnice, kakor "Zoro," "Kres," "Ljub-Ijanski Zvon," Dom in Svet, Knezovo knjižnico, Gaber-škovo Slovansko knjižnico, Mohorjev koledar in Večerni-ce itd. Njeni spisi so izšli tudi v treh samostojnih knjigah, katerih dve je izdal Drag. Hri. bar v Celju, eno pa Andrej Gaberšček v Gorici. Pavlina Pajkova je bila prva, ki je med Slovenci načela žensko vprašanje, t. j. boj za ženske pravice, kar je pokazala s svojimi spisi: "Nekoliko besed k ženskemu vprašanju," "Ženska pisma prijatelju ("Zora" 1S77.) i dr. V zakonu je bila zelo srečna, toda sreče ni imela s potomci, ker sta ji kmalu sledila v smrti oba sinova doktor Milan (profesor na ljubljanski realki) in Teodor. Pretekli mesec je minulo 25 let, odkar je umrla v Ljubljani zaslužna slovenska pisate ljica, gospa Pavlina Pajkova, poleg Lujize Pesjakove prva slovenska žena, ki je javno nastopila v naši književnosti. Pavlina Pajkova, rojena Doljak, se je rodila leta 1854. v Paviji na Italijanskem, a je * Nadškof v Milanu, kardinal Tosi, je prepovedal katoličanom udeležbo pri javnih plesnih zabavah. * Meksikanska vlada je izdala dekret, s katerim se prepoveduje''verski pouk v vseh vladnih in privatnih šolah. MALI OGLASI Soba se da v najem za enega fanta. Elektrika in kopališče. 1264 E. 59th St. (58) Soba se da v najem za enega fanta. Prost vhod. Vprašajte po 5. uri žvečer, 1177 Norwood Rd. (87) Soba se da v najem enemu ali dvema fantoma. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (88) Soba se da v najem poštenemu fantu. Vprašajte na 1180 Norwood Rd. Naznanilo. Naznanjam, da odpotujem v staro domovino na obisk. Kdor želi, da kaj za njega sporočim, se lahko oglasi do 1. avgusta na naslov: Anton Femec, 1008 E. 63rd S't. ob nedeljah pa 5169 Dunham Rd. Bedford, O. (86) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. 875 E. 154th St. (86) Išče se Slovenka, ki bi opravljala navadna hišna dela in varovala otroke. Plača po dogovoru. Vpraša se za naslov v uradu tega lista. (86) Poceni se odda čedna soba v najem za enega fanta. Vse ugodnosti. 6818 Bavliss Ave. (86) Pošten fant se sprejme na hrano ta stanovanje. Kopališče, elektrika in gorkota po zimi. 1248 E. 59th St. (86) Naprodaj bungalow 5 sob, velik lot in garaža, ob tlakani cesti, ki je plačana. Se vzame tudi lot v zameno. Naprodaj dve novi hiši, vsaka za dve družini, 5 sob za vsako družino, v jako dobri okolici. Zelo poceni. Ima naprodaj tudi hišo za dve družini 4 sobe zgoraj, 4 spodaj. Se proda ali zamenja za veliko hišo za eno družino v Collinwoodu. Lepa prilika za confectionary trgovino. Vprašajte pri B. j. HRIBAR, 954 E. 144th St. Eddy 2812-R. (86) Pekarija naprodaj Pekarija je opremljena z vso opremo in zalogo. Se nahaja na dobrem kraju. Lepa prilika se nudi hitremu kupcu. Dobi se po ugodni ceni. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (88) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. 1038 E. 70. St. (86) Hemstitching in "Picot edge work" delamo pri nas po naročilu s Singer električnimi stroji. Delo je izvršeno, dokler čakate. Vse delo je garantirano. Singer Sewing Machine 6527 St. Clair Ave. Cleveland, O. Rand. 4245. (Fri Uli CONVENT of the SOCIAL MISSION SISTERS 2438 Mapleside Ave. Cleveland, O. Dr. L. A. Starce 6411 St. Clair Ave . Cleveland, 0. My Dear Doctor:- We thank you very much for the attention and kindness you showed toward our Sister Rosemary and we introduce now Miss Marie Louise Comtois, who joined us to become a sister. Please examine her eyes and try to do something to stop the strain in her eyes. Sincerely yours, Social Mission Sisters, per Sister Judith. Ako imate glavobol, slab vid, bolečine v očeh, nervoz-nost, golšo (krof), srčne ali želodčne nerede, revmatizem ali pa druge zastarele nerede, pridite k meni, da vam pomagam do zdravja. Po mojih metodah se vam pomaga v 95 procentih slučajev, potem ko je vse drugo, kar ste poskusili, bilo brez uspeha. Jaz rabim najbolj uspešen sistem in sem že pomagal tisočerim v zadnjih sedmih letih. DR. L. A. STARCE, Oph. D. D. A. Sc. Uradne ure od 10—12 dQp. od 2—4 pop. in od 7—8 zvečer, ter po dogovoru. Ob sredah samo od 10—12. 6411 St. Clair Ave. Slov. Nar. Dom, št. 6. Randolph 2429. (Mon. x) Stanovanje štiri sobe, 4 zgorej, na novo urejeno, se odda mirni družini. Elektrika in kopališče. 1090 E. 66th St. zdaja (86) Mesarski pomočnik izurjen in zmožen svojega posla, dobi takoj dobro delo. Vprašajte na 15800 Waterloo Rd._(87) Soba se da v najem poštenemu fantu. 1213 Addison Rd. (87) Soba se du v najem. Frontna soba, kopališče. 1095 Addison Rd., Suite 2. (88) Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu. Moram prodati svojci hišo za dve družini, južno od Euclida, na Van Buren Rd. Pet sob in kopališče. Cena $9500. Prva bančna vknjižba je S5500. Lastnik na 5713 Luther Ave. Tel. Florida 5601-R. (85) Soba se odda za enega ali dva fanta. S hrano ali brez. 5905 Prosser Ave. (86) IZ URADA TAJNIKA dr. Carniola Tent 1288 The Maccabees. Naznanjam vsem čla'nom gori imenovanega društva, da bom pobiral asesment v soboto, 24. julija, od 6. do 8. ure zvečer, in v soboto, 31. julija, ki je zadnja v tem mesecu. Obveščam vse člane, da mora biti ves asesment kar je zadnjega in tekočega meseca brez izjeme plačan. Naznaniti moram, da kdor izmed članov 'ne bo imel plačan asesment do omenjenega dneva, bo suspendiran brez nadaljnega obvestila. Posledice, ki nastanejo, naj vsakdo sam sebi pripiše, in naj ne bo potem izgovora, da je pozabil, ali da ni vedel, kdaj se pobira. Toliko v naznanilo. Z bratskim pozdravom IVAN TAVČAR, tajnik. (88) Naprodaj na 12700 Penobscott Ave., blizu St. Clair Ave., dobra pekarija, garantiranih 400 dolarjev tedenskih dohodkov. Nobene konkure'nee. Sc proda poceni. Vprašajte agenta Zimerman, 12900 Buckeye Rd. (86) Slovenski Dom. Redne direktorske seje se vršijo vsako drugo in četrto sredo v mesecu ob 7. uri zvečer. Redne delniške seje se vršijo vsako tretjo nedeljo ob 9. uri dopoldne. Tel. Eddy 8373. Uradniki Slovenskega Doma na Holmes Ave. v Collinwoodu so: Predsednik Math Ka-stelic, 15930 S'aranac Rd., tajnik Martin Pogorelec, 690 E. 159th St., blagajnik Jos. Mah, 15722 Holmes Ave. (2xMo.) Soba se da v najem, pri družini brez otrok, poštenemu dekletu ali udovi. 6424 Spilker ave. (86) Grocerija in mesnica se proda ali zame'nja za hišo. Dober promet, v slovenski naselbini. Proda se radi bolezni v družini. I 15416 Saranac Rd. (88)' JOS. LIKAR UMETNI SLIKAR Prva in edina slovenska tvrdka za izdelovanje napisov. Slikanje odrov ter dekoracijska dela, slikanje dvoran in stanovanj. 1014 Addison Rd. @M®I®I®I® KAKO ZASLUŽITE brez TRUDA $5? To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.00 Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5. —. Poleg tega imate na strani $260. — glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. © jI m NAZNANILO IN ZAHVALA. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalim vsem prijateljem in z'nancem, ki so se spomnili nas ob priliki smrti mojega pokojnega brata FERDINAND ARTELJ ki je preminul 9. julija po več let trajajoči bolezni. Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste ga obiskali na mrtvaškem odru in onim, ki ste se udeležili pogreba in ga spremili k večnemu počitku 12. julija na Nottingham pokopališče. Najlepša hvala onim, ki ste poslali vence na krsto ranjkega, in sicer družinam Andy Artelj, Valentin Valjavec, Anton Jane, John Ja'nc, John Ažman, John Jalen, Mrs. Kunčič, prijatelju Kajdiž in vsem prijateljem iz Clevelanda, ki ste darovali za krasni venec. Lepa hvala Josip Rebolju, Frank Razingarju in B. Godcu za avomobiie, lepa hvala Rev. Hribarju za cerkve'ne obrede in lepa hvala A. F. Svetek za lepo urejeni pogrebni sprevod. Ti pa, dragi brat in sin, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Anton, brat, v starem kraju pa mati, en brat in dve -sestri. #I tTTtiTiiiTirmmiiiiiiiimimmxTiiiTiiTiM»t» Posestvo naprodaj v starem kraju v Stični, kolodvorska restavracija. Trgovina in posestvo, osem oralov zemlje, travniki, njive in gozd. Poslopje je v dobrem stanju. Lastnik je primoran prodati, ker infa še drugo posestvo. Vprašajte na 1177 E. 58th St. (86) V Newburghu! Kdo bo prvi? Redka prilika, hiša, trgovina in še prazna zemlja, vse skupaj prav blizu slovenske cerkve, komaj par sto korakov proč. Hiša ima dvoje stanovanj in trgovino s slaščicami. Proda sc takoj radi odhoda iz Clevelanda. Tu je prav lepa prilika za onega, ki želi z malim denarjem imeti vse, namreč hišo, da nosi najemnino, zravein pa še udobno stanovanje in še prazen lot, da si lahko postavi drugo hišo. Vsak je dose-daj v isti hiši naredil dober uspeh, in raditega je za pridne roke jako lepa prilika. Domačin, ki je v naselbini po zna;n ima veliko in lepo priliko napraviti si dobro prihodnjost. Prostor, ki je naprodaj, vsem dobro znano Kcni kovo posestvo na 8018 Mansfield ave. ako pa vzamete od druge strani je pa 8018 Union ave. Na obe strani tlaka-ne coste, in to ravno tik cerkve v 'naselbini. Kdo bo prvi? Zglasitc sc na gornjem naslovu. (87) Dvoje stanovanj se da v najem, eno 5 sob, drugo 3 sobe. Vse moderno.. 1106 E. 64th St. , • em slišal, o ogleduštvu in tajnem nadzorovanju drugih iragi moj," je rekel Žid 'Moj prijatelj potrebuje zelo koga, ki bi to dobro oprav ijal." "Že, omenil sem to, in ne 3om dejal, da se ne bi tu pa cam lotil takih stvari," je od govoril gospod Claypole po ;asi, "toda taka reč se ne iz plača, veste." "To je res," je pritrdil Žic in je premišljeval, ali se je vsaj dejal, kakor da premi šljuje. "Nak, izplača se res ne." "Kaj mislite potem sicer?' •e prašal Noe z bojazljivim pogledom. "Takole kaj tiho tapskega, kjer delaš prece varno, in ne tvegaš mnogo več, nego če sediš doma." "Kaj pravite o starih da mah?" je prašal Žid. "Lepe denarce si človek napravi, če jim izmika vrečice in pleteni ce in steče vsakokrat okrog ogla." "Ali ne zaženo strašnega hrupa, in včasih še praska jo?" je prašal Noe in maja z glavo. "Zdi se mi, da ne bi bilo to nič meni primernega. Ali ni še kakšnega drugega pota?" "Hop!" je dejal Žid in po ložil roko Noetu na koleno "Malčke bi lahko kumali." "Kaj je to?" je prašal gos pod Claypole. "Malčki, dragi moj," je raz lagal Žid, "to so mali otroci ki jih pošiljajo matere s šesti-mi peniji ali s šilingi po kaj. in kumati se pravi ravno, jim denar jemati — ki ga drže vedno v rokah — potem jih suneš v prvi jarek in greš počasi naprej, kakor da se ni zgodilo nič drugega, nego da je dete palo in se udarilo, ha, ha." "Ha ha!" je rulil gospod Claypole in cepetal v zanosu z nogami. "Bogme, to je ne-> 29 Colonial Arcade West Side The Seherer Electric Co., 940C Detroit Ave. 1.akcwood Elec. Co. 11110 Detroit Av«. I. T. Moyer Elec. Co., 12500 Detroit Ave. Gerhurdt Electrci Co. 15711 Detroit Ave. Denny Electric Co.. 7323 Maillaon Ae. Rocky River Electric Co., 1941M Detroit Rd. Lake Erie Elec. Co. 1 4607 Madison Ave. West Side Elec. Co.. 3205 Lorain Ave Independent Kleetrlc Construction Co., 7*0» Lorain Ave. Nedry Electric Co., 13817 Madison Ave. Oden Electric Co., 9114 Lorain Aee. Northern Elee. Const. ^ Fixture Co. »928 Lorain Ave. Gardner Electric Co.. 11513 Lorain Ave. Meister Electric Co. 12739 Lorain Ave. Raymond Elec. Co. 12924 Lorain Ave. R. (!. Anderson Co. 207S West 06th St. East Side The Silver.Knden Elec, Co.. 1121 Woodland Av« li. Left1 Electric Co.. 5126 Woodland Ave. M. A. S. Ltg. Fixture Co.. 2002-2022 E. 55th St. Votft Electric Dial. Co. 2543 E. 55th St. Ceo. A .Wank Electric Co., 5839 Broadway Kcrber Electric Co., N500 Broadway Raymond Elee. Co. 4104 E. 131st St. Madison Electric Co. 1 5207 Kinsman Rd. M. & K. Electric Co. 13710 Kinsman ltd. <1. C. Johnston 15521 Euclid Ave. The Euclid-Doan Radio & Eli e. Co. 1060« Euclid Ave. Jones Electric Co. 204 4 K. 105th St. Byrnes-Whitney Electrical Shoppe 10306 Euclid Ave. Crystal Elec. Co. 2029 E. 102nd St. A. O'Connor Co. 9702 Euclid Ave. The Weaver-Perkins Hughes Co. 8 929 Carnegie Ave. Fitch Electric Co. 6101 Euclid Ave. The 1 lihhard Co. 6504 Euclid Av,-. Brnokins Co. 3912 Carnegie Ave. W. F. Gray, Inc. 2122 Euclid Ave. City Electric Co. 7510 Wade Park Ave. Houlton blee. Co. f321 Hough Ave. Doan Electric Co. 7001 Superior Ave. II. * S. Electric (V. 7022 Superior A it. Electrical Repair Service "o. 7 706 Superior Ave. The Empire Elec. Co. 10210 Superior A> e. Liberty Elec. Fix. Co. 10604 Superior Ave. Davis Electric Co. 12708 Superior Ave. Sail z man Elec. Constr. Co.. 1379 E. 106th Sit. Superior Lite Co. 1197 E. 105th Si. Baldwin Electric Co. 1 366 llayden Ave. O'Neil Elec. Co. 1 5723 Waterloo Rd. Pearsol Elec. Co. 10323 St. Clair Ave. The Eberhnrdt-Ott K be. Co. 8106 Si. Clair Ave. South Side J no. Pfahl Elec. Co. 2600 Lorain Ave. Champion Electric Fixture Co., 2808 W. 26th St. Forest City Klec. Co. 29.-.:: W. 23th hft. Pfahl Elec. Co. 3071 W. 2 fit h St. General Washing Machine A Repair Co. 2485 Garden Yve. Linden . Electric Co. 3205 Clark Ave. Southern Electric. Co. 4 301 Clark Ave. Merger Elec. Co. 5322 Clark Ave. Denison-Fulton Hardware Co. 3705 Fulton Rd. Brooklyn Elec. Co. Pearl Rd. .... R. liable Elec. Co. 3748 W. 25th SI. Drnnixon Elec. Co. 3710 W. 25th St. Th Heights Dentei Electric Co. 1100S Buckeye Kd. Buckeye Electric Co. 2881 E. 118th SI. Lee Road Electric Co. 2214 Lee Rd. The Heights Elec. Co. 2203 I.*« Rd. Thou. B. Jumiaon I«47 Coventry Rd. The Electrical League