Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 13.
V Uiit^iani, dne 30. decembra 1934.
XIV. leto.
GLASILO DDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v meseca. Posamezna itev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravniltvo v Ljubljani, št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-4S.
Udruženje vojnih invalidov kraljevine
Jugoslavije
ie prejelo najvišje pokroviteljstvo Njeg. Vel. kralja Petra II.
J ugoslovenske vojne žrtve smo neizmerno počaščene, ker je Njegovo Veličanstvo kralj Peter IL, blagovolilo nakloniti svoje Visoko pokroviteljstvo nad Udruženjem vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije.
Neizmerno se radujemo, ker smo baš mi prvi deležni visokega spoštovanja, velike pozornosti in ljubezni svojega kralja. Zelo smo ponosni, da je za pokrovitelja našega Udruženja vojnih invalidov stopil na mesto Blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. našega plemenitega Najvišjega zaščitnika in dobrotnika, iz katerega rok smo prejeli tudi našo svetinjo, našo zastavo, Njegov Prvorojenec novi kralj Jugoslavije Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
S tem plemenitim činom smo dobili bivši borci invalidi Najvišje priznanje za svoje zasluge, za svoje žrtvovanje in čast.
Naslednik Prestola je blagovolil izkazati nekdanjim borcem isto ljubezen, isto pozornost in spoštovanje kakor Njegov Blagopokojni Oče, kralj Mučenik in naš NajveČji Dobrotnik, ki do zadnjega svojega trenutka ni niko-
li pozabil na vojne žrtve in njihovo usodo ter jim je posvetil vso svojo očetovsko skrb.
Kakor smo imele j ugoslovenske vojne žrtve edino nado na Blagopokojnoga svojega Najvišjega zaščitnika, tako jo imamo sedaj naprej na svojega novega Velikega pokrovitelja.
Vdani svojemu novemu kralju Velikemu pokrovitelju, hočemo s svojim organizacijskim delom nadaljevati isto pot, po kateri smo hodili pod umnim vodstvom svojega Najvišjega vojskovodje, svojega Blagopokojnega Viteškega kralja, Zedinitelja velike močne Jugoslavije, branitelja miru, bratstva, sprave in prijateljstva. Vedno bomo imeli pred seboj simbol, ki nam ga je zapustil Veliki pokojnik:	Čuvajte
Jugoslavijo.
Neizmerno hvaležni svojemu novemu Pokrovitelju in Dobrotniku za visoko priznanje: in počaščenje kličemo:
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. in Njegov Prevzvišeni kraljevski Dom Karadjord je vicev!
Naj živi velika, močna, nerazrušlji-va Jugoslavija!
Akcija za spremembo invalid, zak.
Zadnje poročilo časopisov pa tudi Središnjega odbora iz Beograda pravi, da so spremembe invalidskega zakona v načrtu sedaj gotove in čakajo samo še, da bi bile sprejete. Podrobnosti nam sedaj še niso nič znane, pač pa Pravi Središnji odbor, da mu bo skoro omogočeno poslati načrt Oblastnim ■odborom v pregiled. Toliko je gotovo, da bo davčni cenzus povečan, in kakor se zatrjuje bo kakih 20—30% re-uudranih vojnih invalidov dobilo nazaj invalidnino. Po tem, ko smo preje-
li taka poročila, se je pa izvršila sprememba vlade, ki je sestavljena po večini iz novih ministrov. Prepričani smo, da nova vlada ne bo zavzela drugačnega stališča, napram reviziji vprašanja vojnih žrtev. Pri nobeni vodilni osebi, političnemu funkcijonarju ali poslancu nismo maletdli, da ne bi priznaval, da je sedanji invalidski zakon nezadosten in da je treba nujno uzakoniti spremembe. Finančni minister je pristal na gotove izdatke v to svr-ho in na dotični bazi je izdelan na-
črt sprememb. Sedaj je doba počitnic, ker so nastopili katoliški in takoj nato pravoslavni božični prazniki.
Pričakujemo pa-, ko bo prihodnji mesec nova vlada začela razvijati svoj program, da bo sigurno predložila tudi naš načrt, ki čaka v ta namen že izdelan. Kakor poznamo novega mini-sitra socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Marušiča, ki je bili kot ban Dravske banovine zelo naklonjen invalidom, smo lahko popolnoma uver-jeni, da bo storil tudi pri vladi vse potrebno, da se vendar v doglednem času enkrat že pripravljena in obljubljena sprememba invalidskega zakona realizira.
Udruženje vojnih invalidov bo trajno delovalo za pospešenje in ko-llikor mogoče znatnejše zboljšanje čeprav že pripravljenega načrta.
Mogoče bo naletelo pri sedanji vladi še na večje upoštevanje, saj itak vsak uvidi, kako se je invalidska zaščita poslabšala.
Meseca januarja se po predhodnem obvestilu Središnjega odbora zbero zopet delegati vseh oblastnih odborov k plenarni seji v Beogradu in če do tedaj še ne bo nobenih sprememb, bodo sklenili in napravili potrebne intervencije, da dovedejo do uresničenja sprememb za katere se sedaj že dobra tri leta borimo.
Zadnji manifestacijski zbori, če-
Srečno in veselo Novo leto žele vsem članom in članicam — Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani — Uredništvo in uprava »Vojnega Invalida« — Zadruga »Vzajemna pomoč« r. z. z o. z. v Ljubljani.
Našim pravoslavnim bratom in tovarišem pa voščimo istotako vesel Božič in srečno Novo leto.
prav so bili prekinjeni, so vendar dali mnogo pobude, da se je izdelal končni načrt in so se zasigurala primerna sredstva.
Lahko rečemo, da smo s svojo organizirano borbo precej dosegli za spremembe kljub temu, da je čas sedaj zelo neugoden, ker so gospodarske in finančne razmere zelo neugodne.
Vsi znaki pa vendar kažejo, da bomo kmalu dobili težko pričakovane spremembe invalidskega zakona.
Apeliramo na našega dobrotnika ministra socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Marušiča, da se iz-voüi zavzeti za našo akcijo pri novi vladi, da bi bile pripravljene spremembe invalidskega zakona nujno sprejete.
Obenem pa prosimo celo kraljevsko vlado, da nam reši naše vprašanje čim bolj ugodno.
V prazničnem razpoloženju
Prišli so zopet božični prazniki, ki prinašajo ljudem na zemlji mir in dobro voljo. Sredi nezadovoljnega razpoloženja in dnevnih skrbi stopamo zopet v Novo leto. Voščimo si vse najboljše, a vendar mislimo na svoj in na splošni položaj, ki v današnjih razmerah ni za nobenega dober.
Statistika beleži tisoče brezposelnih, ki bodo imdli slabe praznike. Njihove družine trpe pomanjkanje in gledajo s strahom v bodočnost novega leta. Pomanjkanje in bolezen vladata v mnogih družinah, ki nimajo zaslužka, sredstev in ne kruha.
Med takimi je premnogo invalidskih članov, ki poleg vsega drugega zla in pomanjkanja trpe še telesno. V teku borbe za zboljšanje mizernega položaja vojnih žrtev stopamo v novo leto, z našo enoglasno zahtevo po spremembi invallidskega zakona.
V splošnem si želi svet, da bi se kmalu zboljšale socijalne razmere, da bi popustila kriza in da bi narodom napočilo boljše blagostanje. V tej že-
Odlikovanje predsed. Središnjega odbora
Ne samo našemu predsedniku tov. Božidaru Nediču pač pa celokupnemu Udruženju je v čast, da je dobil visoko francosko odlikovanje »oficirski red legije časti«.
Pdleg tega so tov. Nediča imenovale za svojega častnega Slana sledeče inozemske organizacije: Udruženje vojnih invalidov in bivših borcev Poljske, Zveza ruskih vojnih invalidov in Udruženje romunskih voj. invalidov.
To je vsestransko visoko priznanje tov. Nediču kot agilnemu mednarodnemu delavca na socijalnem polju zlasti pa za organizacijsko delo. Tov. Nedič je bil zadnji dve leti predsednik mednarodne organizacije invalidov in bojevnikov »Ciamac« ter se je v tem položaju mnogo udejstvoval, kar se najbolje vidi iz tega kako ga cenijo inozemske tovariške organizacije, in celo francoska vlada, ker mu je dala tako častno odlikovanje.
Iji pričakujemo vsi srečnega novega leta.
Ob novem letu pa se spominjamo tudi pretekle dobe. Koliko borbe, koliko gorja je morallo otirati Udruženje vojnih invalidov svojim žrtvam članom in članicam, ki jih je usoda vojne postavila v neprijetni položaj.
Spominjamo se tudi, koliko tovarišev in tovarišic, ki so še to leto in pred kratkim delili z nami v skupnih vrstah usodo, nam bili zvesti družabniki in prijatelji, je pobrala smrt. Čas hiti, stopamo že v šestnajsto povojno leto, staramo se, zabrisujemo vojno sliko, zato smo tembolj pozabljeni stari vojniki, ki vodimo vsako leto tršo borbo za svoj obstanek. Bodoče leto nam obljublja nekaj in sicer težko zaželjene spremembe invalidskega zakona, s katerimi naj bi bilo olajšano naše stanje.
Bodoče leto naj prinese mir, pravico, srečo in napredek celokupnemu jugoslovenskemu narodu.
Vpoštevati je treba, da je imel tov. Nedič poleg vsega velikega dela v svetovni organizaciji, kjer se obravnavajo različna težka in važna mednarodna invalidska in bojevniška vprašanja, kjer je treba mnogo reprezentirati in obhoditi, glavno skrb in delavnost v našem udruženju, kjer je predsednik Središn jega odbora.
Pred par leti je prevzel predsedstvo Središnjega odbora skoro v popolnem mrtvilu organizacije, ki je bila tudi skoro brez sredstev in pod komisarijatom. Kmalu pa je bila organizacija zopet vzpostavljena in jo prevzela najvažnejšo nalogo pridobiti spremembe invalidskega zakona. Velika zasluga gre tov. Nediču, da se bo izvršila revizija invalidskega zakona.
Poleg tega moramo priznati njemu zaslugo, da se danes gradi Invalidski dom v Beogradu.
Kako je tov. Nedič pridobil tudi ugled našemu Udruženju, se vidi najbolj iz dejstva, da je sam Blagopokojni naš Viteški krall j Aleksander I. po-
delil invalidsko zastavo Udruženju invalidov kraljevine Jugoslavije.
Oni, ki smo imeli priliko zasledovati skozi in skozi delo našega celokupnega udruženja, moramo vedno reči, da nismo videli pri nobenem drugem našem funkcijonarju toliko agilnosti in uspehov.
Zato smo bili mi med prvimi glasovalci, ki smo zahtevali tov. Nediča Bo-židara na predsedstvo Središnjega odbora in želimo, da bi nam še ostal.
K njegovemu visokemu odlikovanju pa mu najisikrenejše častitamo.
Ob 50 letnici dr. Marušiča Draga.
Dne 9. decembra t. 1. je naš bivši ban Dravske banovine, sedaj minister socijalne politike in narodnega zdravja praznoval 50-letnico svoje starosti.
Mi vojne žrtve smo se srčno pridružile k temu jubileju in mu iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo let mogel vršiti svoje plodonosno državniško delo.
Na svojem mestu kot večletni ban Dravske banovine, je g. dr. Drago Marušič izkazoval nam vojnim žrtvam vedno veliiko pozornost in zaščito tako, da ga bomo kot bana zelo pogrešali, čeprav se nasprotno veselimo, da je postal minister socijalne politike in narodnega zdravja in bo na tem položaju gotovo kot naš resorni minister posvetil svojo veliko skrb za invalidsko vprašanje, zlasti pa za spremembe invalidskega zakona.
Mi smo uverjeni, da bomo uživali v osebi novega g. ministra dr. Marušiča vedno oporo v našem vprašanju in da ga bodo naši tovariši invalidi iz cele Jugoslavije tako vzlljubili kakor smo ga mi. Želimo mu na novem mestu kot ministru socijalne politike in narodnega zdravja, tega važnega resora za narod, mnogo najlepših uspehov.
Pred izplačilom zaostalih invalidnin
Za one zaostale invalidnine, za katere so naši invalidi in vdove poleti predložili prošnje in pobotnice Dravski finančni direkciji v Ljubljani, je bil pred kratkim otvor jen izredni kredit in bodo sedaj izplačane.
Po naših informacijah se pripravlja pri Dravski finančni direkciji likvidacija in se bo začelo z izplačilom koncem januarja 1935.
Kredita je dovolj za izplačilo vseh prijavljenih zaostankov tako, da bodo vsem dotičnim nakazani, ki so poslali prošnje in pobotnice.
Na ta način se bo dolg napram vojnim žrtvam zopet znatno zmanjšal in bodo naši ljudje dobili svoj težko pričakovani denar, za katerega tako prosijo in vprašujejo. Vendar pa ostane še precej zaostalih invalidnin iz raznih let neizplačanih, ker se splloh izplačati ne dado, zato ker dotični še nimajo pravomoćnih rešenj. Ako kdo nima svoje invalidske zadeve rešene po zakonu iz leta 1929 mu tudi zaostanka po prejšnjih invalidskih zakonih ne izplačajo.
To naj bo v obvestilo vsem, ki pričakujejo kako zaostalo invalidnino z
izrecnim opozorilom, da nima nobenega pomena vlagati kake prošnje ah dopise na Dravsko finančno direkcijo, ali pa na Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov, da bi kdo dobil poprej izplačano.
Taki dopisi se sploh ne vpoštevajo in se na nje sploh ne odgovarja, ker se bo takrat, ko bo likvidacija gotova, vsem brez zadržka takoj izplačalo.
Razumljivo, da tudi nima smisla vpraševati, kdaj bodo dobili izplačano invalidnino oni, ki še sploh niso bili za to pozvani, ker nimajo še svojih rešenj v redu.
Izplača se izključno samo onim, ki so billi poleti pozvani in so predložili prošnje s pobotnicami do septembra t. L, ker samo za tiste so bili poslani v Beograd plačilni spiski in se je tudi samo za dotične vsote odobril kredit.
Naš narod dobil zadoščenje
Začetkom decembra se je vršila pred Društvom narodov velika diplomatska razprava na obtožbo Jugoslavije proti Madžarski.
Marsejska tragedija je dobila obsodbo celega sveta in s tem so končani usodni dnevi, ki so resno ogrožali mir v Srednji Evropi.
Na obtožbo naše države, ki jo je mirno, ob veliki napetosti prečital naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič, se je razvil hud diplomatski boj med našo državo in njenimi prijatelji na eni strani ter Madžarsko in njenimi zaščitniki na drugi strani.
Madžarski predstavnik je zanikal vsako krivdo z izgovorom, da so vso teroristično akcijo izvajali nezadovoljni Hrvatje, toda g. Jeftič je nastopil z nepobitnimi in poraznimi dokazi, da so madžarske oblasti podpirale teroriste z raznimi sredstvi pri izvršitvi marsejskega atentata in da je obstojala stalna revizionistična akcija proti Jugoslaviji.
Na glavni seji, ki je začela 10. decembra in je trajala pollnih 16 ur, se je razvijala živahna debata, ki je vedno bolj metala jasno sliko na odgovornost Madžarske in je odkrila popolno istinitost naših trditev.
Ta zgodovinska seja Društva narodov je odkrila celemu svetu, nove dokaze, da so stare makiavelistične teorije v mednarodnih odnošajih pokopane, da je mednarodna zavest našla mnogo odličnih borcev za pravičnost in da nastane v mednarodnih odnošajih nova doba, da se mora tako zlo delo kaznovati.
Društvo narodov je sprejelo resolucijo, s katero se nalaga madžarski vladi, da izvede preiskavo in kaznuje vse krivce med predstavniki madžarskih oblasti, ki so pomagaili pri izvršitvi marsejskega zločina. Dotlej je Madžarska postavljena pod kontrolo Društva narodov, kateremu ima predložiti račune o svojih korakih. Na to se bo izvršila mednarodna preiskava, ki se bo prepričala o madžarski preiskavi in pravilnosti ter iskrenosti njenega postopanja. Naša država je dobila s tem moralno zadoščenje.
Stvarna obsodba krivcev marsejske tragedije po mora vsekakor priti. Naše zadoščenje je It oliko večje, ker je na njeni strani celokupna objektivna javnost.
Zveza nacionalnih organizacij v Jugoslaviji
Iz tajništva vrhovnega sveta naci-jonalnih organizacij se poroča:
Celokupno članstvo naših glavnih nacijonailnih organizacij je dalo večkrat vidni izraz svojemu razpoloženju, da bi se te organizacije med seboj zvezale k čvrstemu in prisrčnemu sodelovanju.
Naša patrijotska javnost je simpatično pozdravljala vsako skupno sodelovanje naših nacijonalnih organizacij, kar svedoči poleg drugega tudi majski protestni miting, ki se je vršil leta 1933 v Beogradu.
Podprti od tega razpoloženja so predsedniki kot pooblaščeni predstavniki: Narodne odbrane, Udruženja vojnih invalidov, Zveze vojnih dobrovolj-cev kraljevine Jugoslavije, Zveze strelskih družin, Udruženja rezervnih ofi-
cirjev in borcev kraljevine Jugoslavije in Udruženja vpokojenih oficirjev in vojaških uradnikov spontano pristopili k delu in z enodušnimi odločbami izpolnili željo članstva svojih organizacij.
Dne 8. novembra 1934 se je vršil v veliki dvorani Narodne odbrane prvi sestanek, na katerem je bila sprejeta načelna odločba, da se osnuje Zveza
nacijonalnih organizacij Kraljevine Jugoslavije.
Na dveh poznejših sejah dne 12. in 14. novembra 1934 so bila izdelana in na dan našega narodnega ujedinjenja podpisana pravila zveze, ki se te dni predlože oblasti v odobritev.
Delo za zvezo je za sedaj poverjeno vrhovnemu svetu, ki ima svoj sedež pri Narodni odbrani.
Drugi jugoslovenski Sweepstake
V tekočem letu je naša največja in najzaslužnejša organizacija, Udruženje vojnih invalidov skupno z donavskim Kolom Jahačev »Knez Mihajlo« izvedla popolno, točno in pravočasno po predvidenem načrtu »Prvi jugoslovenski Sweepstake«.
S tem je podana največja garancija, da bo tudi »Drugi jugoslovenski Sweepstake«, ki ga sedaj razpisuje, izvedla ravnotako točno in pravočasno po načrtu ki ga je odobrilo ministrstvo za kmetijstvo.
Zahvaliti se imamo dobri in točno izvedeni organizaciji »Prvega jugoslo-venskega Sweepstaka«, da je ta vrsta loterije danes dobro znana najširšim slojem našega naroda, kakor tudi njene koristi, ki jih prinaša in ki so sorazmerno vlogam zello značajne in velike.
Tudi za »Drugi jugoslovenski Sweepstake« je sestavljena komisija v kateri so predstavniki Središnjega odbora udruženja vojnih invalidov, donavskega Kola Jahačev »Knez Mihajlo«, funkcionarji državne kontrole in Državne razredne loterije. Bistvo Sweepstaka ostane tudi pri »Drugem Sweepstaku« isto kot prejšnje leto.
Razume se, da »Sweepstake« pri nas ne more dajati takih premij, kakor na Angleškem, kjer dosežejo do deset milijonov Din v naši valuti, vendar pa bodo dobili v vsakem slučaju lastniki srečk, ki bodo zadeili glavne premije mnogo več, kot je do sedaj dajala katera loterija.
Izkušnja je pokazala, da javnost Zär-hteva več dobitkov, zato je njih število za »Drugi jugoslovenski Sweepstake« trikrat povečano. Vsaka srečka velja za vse premije in dobitke do konca trajanja »Drugega jugoslovenskega Sweepstaka« t. j. do 1. oktobra 1935 in stane samo 10 Din. Žrebanje bo trikrat v času trajanja na sledeči način:
Dne 17. februarja 1935 je prvo žrebanje po sporedu, ki je natisnjen na vsaki srečki za skupno vsoto preko 300.000 Din v nominalu. Drugo žrebanje glavnih premij se objavi sedem dni pred glavno konjsko dirko Donavskega Kola Jahačev »Knez Mihajlo«, imenovano Jugoslovenski Derbi, Pri
tem žrebanju se izvleče samo toliko številk, kolikor bo vpisanih konj za Jugoslovenski Derbi, a vpisanih je 47. Lastniki izvlečenih srečk z označbo konj imajo pravico do glavnih premij: prvo, drugo, tretjo po istem redu kakor bodo prihajali konji k cilju. Ostali lastniki srečk z označbo konj dobe dvakrat toliko, kolikor lastniki izvlečenih srečk pri zaključku tretjega žrebanja.
Glavne premije znašajo 50 odstotkov od skupno prejetega denarja za premije in dobitke.
Tretje žrebanje se vrši drugo jutro po Derbiju in sicer za 500 dobitkov, od katerih vsak dobi 1/500 ostalega skupaj zbranega denarja.
Vse to je v kratkem natisnjeno na vsaki srečki. V pretečenem Sweepstaku je bil najmanjši dobitek pri glavnem žrebanju 500 Din, največji pa je presegal vsoto 100.000 Din.
To je bilo takrat, ko naš svet še ni bil dobro poučen o tej koristni novosti, katere namen je po celem svetu enak — pomoč vojnim invalidom.
Drugo in tretje žrebanje bo objavljeno javno na dirkališču Donavskega Kola Jahačev »Knez Mihajlo« v Beogradu.
Prednost »Sweepstaka« je v tem, da ni nezadovoljnih igralcev, kakor se je dogajalo pri običajnih loterijah, ker mora biti izveden točno po naznačenem času, deli pa se samo denar, dobljen za prodane srečke v odrejeni višini in še čeSd delo vrši pod javno in državno kontrolo. Ves denar za premije in dobitke bo vložen pred glav'
nim žrebanjem v Državno Hipotekarno
banko. Točni račun bo na dan tretjega žrebanja objavljen v Službenih Novi-nah. Politiki, Vremenu, Pravdi in Rat-nem Invalidu ter v večjih listih v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu. Splitu in Skoplju.
Uradni rezultat žrebanja bo takoj dostavljen vsem agenturam in onim, ki bodo pravočasno poslali svoje točne naslove in priložili znamke za odgovor.
Na vsa vprašanja takoj pojasnjuje pisarna »Sweepstaka«, Beograd, Kralja Ferdinanda uliCa št. 2.
Pol kile rešenj —
Že enajst let se vleče pravda nekega invalida glede priznanja njegovih pravic, ki je zelo pestra, a dotični vendar še danes nima nobene zaščite.
Slučaj je skrajno kritičen ter kaže ves križev pot, kako se morajo naši invalidi boriti za svoje zaslužene in naravne pravice.
Dotični invalid je bil meseca avgusta 1915 ranjen na Dobrdobu od granate na obeh nogah, ima sedaj eno amputirano ter ima po zadnjem pregiledu 80 % nesposobnosti.
Že 5. maja 1924 je dobil rešen je po zakonu iz leta 1923, da se ga ne prizna invalidom, češ, da je šel v vojno kot avstrijski dobrovoljce, zato nima pravice. In sicer je zapisano v nekem starem matičnem listu, da se je prostovoljno javil, čeprav je že 25. aprila 1924. žandarmerija izjavila, da ni šel prostovoljno v vojno, temveč kot obve-zanee z nabornim letnikom 1894. Mož se je takrat pravočasno pritožil in dokazoval, da ni dobrovofljec, pa mu je bila pritožba kljub temu v II. instanci odbita.
Iskal je potem druge dokaze, tako, da je šele leta 1928 obnovil svojo prošnjo, ki jo je okrajno sodišče vpošteva-lo in mu odobrilo ponovno sojenje. Višje invalidsko sodišče pa je ponovno sojenje razveljavilo češ, da predlog ni bil pravočasno stavljen, obenem pa uradoma revidiralo svoj prvotni sklep, s katerim mu je odbilo prvo pritožbo'
a nobenih pravic
(na rešenje iz leta 1924.) Utemeljilo je s tem, da se iz spisa nikjer ne vidi, da bi bil dotični invalid dobrovoljce. Naročilo je zato okrajnemu sodišču, da izda nov sklep. Na ta način je bilo uradno dognano, da je razlog za vse poprejšnje negativne rešitve popolnoma neutemeljen, da iste niso pravilne in da se morajo uradno popraviti.
Jasno, da je potem okrajno sodišče invalidu priznalo invalidnino in vse pravice po Zakonu za nazaj in naprej. Mesto, da bi Višje invalidsko sodišče dotični sklep potrdilo, je zahtevalo ugotovitev, koliko je plačeval davka, ker je kupil malo zemlje.
Tako je zatekel novi zakon zadevo zopet nerešeno. Sledile so zopet nove prijave. Zopet je dobil 28. aprila 1932 novo rešenje, topot tudi od novega invalidskega sodišča, seveda s priznanjem vse invalidnine ih pravic za nazaj in naprej. Višje invalidsko sodišče pa tudi tega rešenja ni potrdilo iz razloga, ker je zamudil rok za ponovno sojenje.
Da je zamudil ponovno sojenje je bilo vendar že z rešenji leta 1928 ugotovljeno in se mu je radi tega ponovno sojenje odklonilo. Ni se pa upoštevalo, da je bilo istočasno že leta 1928 uradno odločeno, da so bila vsa rešenja. ki so mu odrekala pravico brez vsake podlage, ker se je izkazalo, d® ni dobrovoljce. Potrdila sta tudi občina in sresko načelstvo iz matičnih

:
spiskov, da je bil vojaški obveznik. Vsakemu lajiku se mora zdeti edino pravilno, da se mora to, kar se uradno zagreši, tudi uradno popraviti, posebno, ako je bila o tem izdana že odločba, ki je postala pravomoćna. Ne more pa se invalida zavračati v takem slučaju, da se je prepozno pritoževal, ker bi se mu v slučaju prvotnega pravilnega rešenja sploh ne bilo treba pritoževati. Ko je potem še dvakrat vložil prošnjo, da. naj se izvrši popravek, ki je bil uradno ugotovljen in sklenjen, je dobil vse zavrnjeno, češ, da nima pravice na drugo ponovno sojenje.
Iz tega se vidi, kakšne pogoje daje invalidu invalidski zakon za dosego pravic. Postavljene so vsakovrstne ovire z roki, omejitvami prošenj, pritožb in dokazovanj, da invalid ne more priti do svojih pravic. Naš tovariš, kateremu se godi spredaj popisana krivica, je 80 % invalid, pa že od leta 1923 ne prejema nobene pomoči in zaščite, katere je zelo potreben. Na ta način mora vsak uvideti, kako potrebna je revizija invalidskega vprašanja in sedanjih trdih pogojev, ki so stavljeni vojnim žrtvam iv zapreko.
Ni čudno, da imamo1 med invalidskimi vrstami več ko pol reduciran-cev, ki so jim bile na različne načine neupravičeno odvzete pravice.
Taki in še mnogi drugi slučaji zahtevajo nujno spremembo sedanjega invallidskega zakona.
Podaljševanje železniških legitimacij.
Zadnjič smo objavili novo naredbo prometnega ministrstva, kako se izdajajo invalidom vozne ugodnosti in železniške legitimacije. Misllili smo, da bo po novi odredbi treba pošiljati legitimacije za podaljšanje v Beograd, vendar pa, kakor smo se informirali, ostane za enkrat še vedno pri starem.
Za prihodnje leto podaljšuje železniške legitimacije še vedno Dravska finančna direkcija v Ljubljani. Ravno tako se še vedno preko nje naročajo nove železniške legitimacije. Invalidi naj jih izroče kar svojim Krajevnim odborom, da jih pošljejo Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Krajevne odbore opozarjamo, da ni treba legitimacij pošiljati Oblastnemu odboru, da jih mora isti potem nositi k finančni direkciji, pač pa naj jih pošiljajo kar direktno na naslov Dravske finančne direkcije v Ljubljani. Od iste jih potem dobe tudi direktno nazaj.
Oni invalidi, katerim so legitimacije potekle, ker veljajo samo za pet let, pa naj izroče svoje slike in po 10 Din, da se jim naroče nove.
Vsak naj na sliki zadaj napiše svoje ime in priimek, ker se drugače slike llabko zamenjajo, ali pa se sploh ne more izdati novih legitimacij, ako se ne pozna dotičnih.
Seveda lahko vsak invalid tudi osebno predloži svojo legitimacijo Dravski finančni direkciji.
ozdravljenja. V tem slučaju je zakupnik dolžan poleg zdravniškega spričevala predlagati osebo, ki naj ga polno-močno zastopa do ozdravljenja. Ako pristojni starešina uvidi, da je oseba povoljna, odobri zastopanje.
c) V slučaju smrti zakupnika, morejo voditi kantino do poteka roka pogodbe njegovi polnoletni zakoniti nasledniki. Ako isti nočejo voditi naprej kantine, ali ako takih naslednikov sploh ni, prestane veljati pogodba.
Razveljavljenje pogodbe in izguba pravic do zakupa.
Čl. 16.
Pogodba se lahko za zakupnika razveli javi v sledečih slučajih:
1.	Kadar se od strani pristojnega starešine, ki je sklenil pogodbo ugotovi, da je zakupnik s svojim zadržanjem, ponašanjem in delovanjem škodljiv redu, disciplini in morali vojske;
2.	ako ne plačuje redno najemnine najdalje dva meseca;
3.	ako odda zakup drugi osebi ali drži javnega ali tajnega družabnika;
4.	ako ne izpolnjuje obvez iz pogodbe;
5.	ako pred potekom pogodbe predloži prošnjo za odpoved odnosno razveljavljenje pogodbe ter je v tem slučaju dolžan plačaJti tromesečno najemnino za naprej računajoč od dne rešitve te prošnje. Zakup kantine pa more opustiti šele tedaj, ko se izda na njegovo prošnjo^ pristojna rešitev in ko je po spisku oddal vse lokale in vse sprejete stvari komisiji, odrejeni od pristojnega starešine;
6- ako zakupnik prostovoljno pusti zakup, ne da bi čakal rešenja pristojnih oblasti, je odgovoren poleg izgube kavcije, ki zapade v korist državne blagajne za povračilo vseh stroškov v slučaju sodnega spora. Napravljeno škodo določa komisija, odrejena po pristojnem starešini, ki je sklenil pogodbo;
7. ako zakupnik v teku trajanja pogodbe dobi kako privatno državno, ali samoupravno silužbo se pogodba ž njim razveljavi najkasneje v treh mesecih od dne sprejema v službo. Tudi v tem slučaju izgubi zakupnik pravico na povračilo kavcije;
8) ako se iz vojašnice izseli cela
edinica, se pogodba takoj avtomatično razveljavi. V tem slučaju je zakupnik dolžan obrniti se za povračilo kavcije rednim potom s pismeno prošnjo. Rešitev o povračilu kavcije izda starešina, ki je odobril pogodbo;
9. ako se dogodi v teku enega leta, da zakupnik pogosto obolleva in ako njegova odsotnost in bolehanje traja preko treh mesecev, se smatra za nesposobnega za vodstvo kantine ter se pogodba z njim razveljavi z izgubo kavcije.
Nadzorstvo nad zakupnikom.
Čl. 17.
Vsi zakupniki kantin podležejo v času izvrševanja poslov uredbi o vojni disciplini, skladno čl. 4 toč. 13 iste uredbe.
Nadzorstvo nad zakupnikom in njegovim delom vrši pristojni starešina, ki je sklenil pogodijo ali oseba, ki bo za to odrejena.
Njegove dolžnosti so:
a)	kontrolirati, ako se blago prodaja po predpisanem ceniku;
b)	kontrollirati snago lokala, zakupnika, osobja in blaga;
c)	skrbeti, da se zakupnik drži točno pogodbe.
Stvari, ki se morejo prodajati v kantini.
Čl. 18.
Starešina, ki je sklenil pogodbo, predpiše svojo odredbo, kateri predmeti se smejo prodajati v kantini. Cene za poedine predmete določa sporazumno z zakupnikom, po krajevnih prilikah.
Cenik poedinih predmetov ima viseti na vidnem mestu.
V kantini je prepovedano prodajati:
a)	alkoholne pijače;
b)	luksuzne, drage in nepotrebne stvari vojakom in
c)	sadje v času epidemije (v času kadar je prepovedano z odredbo pristojnega starešine).
Po odredbi starešine, ki je sklenil pogodbo vrši trupni zdravnik od časa do časa pregled vseh potrebščin, ki se prodajajo vojakom ter pregled lokalov, pohištva, posode, pribora itd. v higijenskem oziru.
Vprašanja in odgovori
Dovoljujem si vljudno prositi, da blagovolite v prihodnjem listu »Vojni Invallid« pojasniti sledeče:
Kako je postopati vojnim invalidom — državnim uslužbencem glede voznih olajšav po železnici, ki jim pristojajo tudi kot državnim uslužbencem? Ali pristoja pravica 3 kratne vožnje po železnici vojnim invalidom -— državnim uslužbencem, dvakrat in sicer na podlagi enih legitimacij kot invalidom, drugih pa kot drž. uslužbencem?
Odgovor: Legitimacija za 3 kratno polovično vožnjo pristoja vsakemu !le po ena. Zato invalid državni vpokoje-iiee lahko dobi isto ali kot invalid ali kot vpokojenec. Dveh legitimacij pa
Direkcija državnih železnic nobenemu ne izstavi. Razumljivo, da ima dotični samo trikratno in ne šestkratno ugodnost polovične vožnje na leto.
Krajevnemu odboru U. Y. I. v Celju je neka tvrdka podarila vrečo moke. Revne družine z več otroci naj se po novem letu zgllase v pisarni, kjer dobi vsaka po 5 kg moke.
Krajevni odbor v Velikih Laščah ima svoj letošnji redni občni zbor na dan Sv. Treh kraljev, dne 6. decembra 1934 ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »Vatikan«.« Pol ure pred občnim zborom je ravnotam seja odbora.
Vse člane in članice prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Kako se bodo oddajale v zakup
kantine
(Nadaljevanje.)
Zbor delegatov „Bola"
čl. 11.	j
Objava licitacije se ima izvršiti v smislu čl. 89 zakona o državnem računovodstvu in po priloženih obrazcih 1, la, 2 in 2a.
Poleg obvezne objave v Službenih Novinah in event. preko krajevnih in drugih dnevnikov, katere predvideva omenjeni člen zakona o državnem računovodstvu, se imajo oglasi redno dostavljati Oblastnemu in Središnjemu odboru udruženja vojnih invalidov.
Čl. 12.
Pred licitacijo odnosno pogodbo, se tnora podpisati pogoj e po čl. 89 zakona
0	državnem računovodstvu (obrazec 3)
1	čl. 13, 19, 21 in 22 pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B« zakona o državnem računovodstvu.
Licitacija in pogodba za kantino se mora izvršiti dva meseca pred potekom obstoječe pogodbe ako zakupi še obstojajo, ako pa so novi zakupi, pa dva meseca pred začetkom izvrševanja novega zakupa.
Po končani licitaciji (pogodbi) je dostaviti celi elaborat s sklenjeno pogodbo Ministrstvu vojske in mornarice inženirsko tehničnemu oddelku radi ndobritve zakupa.
Čl. 13.
Osebe, ki se žele udeležiti licitacije (pogodbe), morajo pred početkom licitacije (pogodbe) predložiti licitacijski komisiji sledeče dokumente:
a)	izkaz o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije;
b)	potrdilo o vladanju in pollitični Pripadnosti, izdamo od pristojne policijske oblasti;
c)	potrdilo, da je plačal davke za tekoče tromesečje, izdano od pristojne davčne uprave;
č) potrdilo, da ni zaposlen pri državnih ali samoupravnih oblastih ali privatnih ustanovah, izdano od pristojne oblasti;
d)	zdravniško spričevalo, da ni bo-llan na nalezljivih ali veneričnih boleznih;
e)	ako je bil prej zakupnik kakšne kantine; potrdilo, da je plačal vso najemnino po prejšnji pogodbi;
f)	reverz o položeni kavciji;
g)	dokaz, da je v resnici vojni invalid, priznan po invalidskem zakonu iz leta 1929, izdan od državnega organa, pri katerega blagajni prejema invalidnino.
Dokaz pod g) predlagajo samo invalidi za vdeležbo pri prvi licitaciji (pogodbi) za zakup kantine.
ČL 14.
Po odobrenju pogodbe za zakup, se zakupniku oddajo najeti lokali (eventualno s pohištvom i. dr.) po spisku v duplikatu, kateri spisek mora biti po izvršenem prevzemu overovljen od strani obeh pogodbenikov. Po istem spisku mora zakupnik po preteku pogodbe vrniti lokale in vse prejete stvari v istem stanju kakoršne je prejel, v nasprotnem slučaju plača povzročeno škodo. Ako zakupnik drži kantino v lastni baraki, katero je postavil na vojaško državnem zemljišču, se mora v pogodbi predvideti, da mora po preteku ali razvelljavljenjiui pogodbe isto podreti v 15 dneh na svoje stroške.
Pravica zastopanja zakupnikov.
ČL 15.
a)	Vsak zakupnik je dolžan osebno opravljati posle v svoji kantini.
b)	Samo v slučaju, ako zakupnik zboli, se mu more na podlagi zdravniškega spričevala odrediti zastopnika do
Na praznik 8. decembra t. 1. se je vršil v Trgovskem domu zbor delegatov vseh bojevniških skupin in krajevnih organizacij (ki se po novih pravilih nazivaju vse enotno »skupine bojevnikov«). Zastopanih je bilo ravno 100 skupin po 280 delegatih, to je prav slaba polovica vseh enot. Ti so zastopali približno 15 tisoč članov. Kljub slabi udeležbi, katere je krivo pomanjkanje denarnih sredstev, je pa bilo zanimanje za zbor med članstvom prav živahno, kakor tudi v javnosti, ker so bile na dnevnem redu volitve odbora.
Od 8. do 10. ure se je vršila verifikacija pooblastil, kmalu po 10. uri pa je otvoril zborovanje predsednik K u-s t e r, ki se je uvodoma spominjal tragično preminulega vladarja, nato je podal nekaj splošnih pojasnil. Za njim je nastopil tajnik Fabjančič, ki je v glavnem tolmačil nova pravila; blagajnik Zupan pa je podal blagajniško poročilo, ki je pa kljub težavnim razmeram še dokaj razveseljivo. Po poročilu preglednikov se je tov. Škrbec v ognjevitih besedah zahvalil vsem dosedanjim kollektivnim enotam, odboru in pisarniškemu osobju za dosedanji trud.
Nato sta se pokazali dve fronti, ki sta forsirali vsaka svojo kandidatno listo. Po velikih debatah je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik tov. Küster iz Tržiča. Prvi podpredsednik je tov. Vidmar, drugi Matičič; I. tajnik Prezelj, II. Šturm; I. blagajnik Zupan, II. Knez, gospodar Rozina, arhivar Šifrer; odborniki: Fazarinc iz Celja, Drobnič iz Dobrepollj, Kuhar iz Trbovelj, Zupančič iz Grosuplja, Fabjančič, Wagner, Lorger, Štefe, Trpin iz Bevk, Onič iz Ribnice; namestniki: Pavlin, Osana, Škrbec, dr. Pihler, Lajovec, Outrata, Šmid. Razsodišče: dr. Hacin, Marinko, Gombač, dr. Gros, Šušteršič. Nadzorstvo: Ratej, Krulej, Mastnak, Češenj, Cerar.
Proti koncu so bile volitve v banovinski odbor, za katerega so določali kandidate delegati iz posameznih srezov. — Določitev članarine: 6 Din letno za posameznega člana; od tega odpade 3 Din za »Boj«.
KAKO SE DELA ZA MIR.
Med tem, ko se razni predstavniki držav in Društva narodov prizadevajo in pogajajo za vstvaritev trajnega svetovnega miru, naj na drugi strani kaže sledeče, kako se bližamo miru. Velika švedska tovarna Bofors je iznašla novo obrambo proti letalom in jo ponudila švedskemu generalnemu štabu. To so neke nove avtomatske strojne puške 40 mm kalibra, ki lahko v eni minuti izstrele 135 krogel ter lahko obstreljujejo letala v višino 7500 metrov, s pomočjo daljnogledov in drugimi avtomatičnimi pripomočki. Motorna vozila teh strojnih pušk se lahko premikajo s hitrostjo 60 km na uro. V kratkem bo postavljenih nekaj takih tipov v promet.
Demonstracije invalidov v Parizu.
Pred kratkim je demonstriralo tisoče invalidov po pariških bulevarjih, ki so protestiraili proti znižanju rent. Invalidi so klicali: Zahtevamo polne penzije! Po nastopu policije so se morali invalidi raziti.
OBČNI ZBORI SE VRŠE:
Dne 6. januarja 1935 (na dan Sv. Treh kraljev):
v Celju ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma;
v Ptuju ob 9. uri dopoldne v tamošnji gimnaziji;
v Selcih nad Škofjo Loko po 10. maši v Krekovem domu;
v Novem mestu ob pol 10. uri v Narodnem domu;
v Velikih Laščah ob pol 10. uri v gostilni Vatikan.
Koliko mož in koliko žrtev je bilo v svetovni vojni
Nedavno je bila objavljena statistika, ki kaže obseg bivše svetovne vojne in njene posledice v strašni luči.
Koliko mož se je vojskovalo?
Nemčija je mobilizirala v začetku vojne 2,147.000 mož, pozneje med vojno pa je mobilizacija narastla na 13 milijonov 250.000 vojakov. Avstrija je leta 1914 postavila na bojišče 1,400.000 mož, pozneje pa skupno 9,000.000, Rusija je vpoklicala v začetku 3,602.000 mož, tekom vojne pa vseh skupaj 19 milijonov 70.000 vojakov, Francija je imela v začetku 2,257.000, v celem pa 7,935.000 vojakov. Od teh jih je dovedla iz kolonij 475.000. Anglija je poslala leta 1914 v boj samo 132.000 mož, a pozneje jih je imela 5,704.000, od kaj terih jih je dovedla 1.440.000 iz Indije, iz Kanade 629.000, iz ostalih koilonij pa
RAZPIS KANTINE.
Dne 2. januarja 1935 ob 11. uri se vrši v pisarni referenta inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani prva ofertalna licitacija za zakup kantine v vojašnici »Kralja Petra L Velikega Osvoboditellja« za čas od 1. aprila 1935 do 31. marca 1938 po odredbah zakona o državnem računovodstvu.
Pogoji se lahko vpogledajo vsak delavnik v pisarni referenta inženirskega oddelka Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Na Taboru) od 10. do pol 1. pop. * * * * * 6 * * * * 11
Kavcija za zakup se položi pri bla-
Naie gibanic.
Album. Venec na oder Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra L Zedinite-
Ija je izšel pri »Sveslovenstvo« i Ivo
Vidovič v Beogradu, Skadarska ulica 10. V albumu se nahaja 38 umetniško
izdelanih reprodukcij natisnjenih na
32 straneh na najfinejšem papirju. Ima
6 izdaj in sicer z napisi v srbohrvat-skem jeziku (v cirilici in latinici) slo-
venščini, francoščini, ruščini in nemščini.
Vsaka slika je povezana v albumu zase, tako, da se more izvzeti in dati v okvir.
V albumu so slike Blagopokojnega kralja v admiralski uniformi, mladega Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vis. princa Pavla, Kraljevske družine, Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa, kralja Aleksandra s pok. Barthoujem, krailja Aleksandra na odru v Marseillu, sprevod iz ladje v Splitu, na katafalku v Starem dvoru, na lafeti, predsednika francoske republike, Nj. Vel. kralja Karla romunskega, Nj. Vis. angleškega princa Jurija, Nj. Vel. princa Cirila bolgarskega, Nj. Vis. Duce di Spo-(leto, princa italijanskega, gg. Göringa^ Plenisa, Karvinskega, adm. Fisherja, maršala Petaina itd. in drugih raznih delegacij Anglije, Romunije, Bolgarije, Čehoslovaške, Poljska, Nj. S. patriarha z duhovništvom, oddelkov vojsk. Sokola in ljudstva ter polaganje smrtnih ostankov v kripto na Oplencu.
Velikost albuma je 24X16 cm. Komad stane 15 Din, kdor pa naroči najmanj 10 komadov stane posamezni le
11 Din. Čisti dobiček gre v korist sirot. Naroča se pri gori navedenem založništvu.
Vsem cenjenim čitateljem »Vojnega Invalida« kakor tudi drugim ostalim mojim tovarišem, vojnim invalidom, katerih se spominjam iz vojne in kältere je doletela enaka usoda izgube ljubega zdravja, ždlim vesele božične praznike in srečno novo leto. Končno pozdravljam vse vojne žrtve in prijatelje, s katerimi delim pomanjkanje v upanju na boljšo bodočnost. — Vojni invalid Mladkovič Franc, Dol. Skopice št. 10.
Selca nad Škofjo Loko. Redni letni občni zbor Krajevnega odbora Udruž. vojnih inval. v Selcih nad Šk. Loko se vrši v nedeljo dne 6. januarja 1935 ob 11. uri dop. po 10. maši v Krekovem domu v Selcih, z dnevnim redom: 1. Poročilo uprave in nadzorstva, 2. Poročilo delegata O. O. iz Ljubljane, 3. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter delegata za občni zbor O. O. v Ljubljani, 4. Raznoterosti.
700.000 mož. Ako prištejemo še Srbijo in Romunijo z 2,500.000 možmi, vidimo da je bilo brez ItaSlije in drugih držav (katerih statistika ne omenja) okoli 60 milijonov mož mobiliziranih.
Žrtve pa so bile sledeče:
Okoli 34,000.000 mož je ostalo nepoškodovanih, 12,000.000 jih je padlo in umrlo in sicer po statistiki je vsak 7 vojak našel smrt v vojni, vsak 10 vojak pa je ostal živ, pohabljen vojni invalid. Brez podledic je bilo ranjenih 14,000.000 mož, vojna je trajala 1550 dni, izmed teh je kak dan padlo ca 7000 vojakov, na uro pa je umrlo 323 ljudi, ranjenih pa je bilo 13.095 mož.
To so strašne številke, ki jih beleži statistika vojne v času, ko gre svet k napredku in civilizaciji.
gajni Podružnice Poštne hranilnice v v Ljubljani najdalje do dne licitacije ob 10. uri v gotovini ali vrednostnih papirjih v znesku 2000 Dm. Pravico vdeležbe pri licitaciji imajo vojni invalidi, priznani po invalidskem zakonu z dne 4. julija 1929.
Pismene ponudbe morajo biti taksirane po visočini ponujene zakupnine, v smislu tar. post, 45 zakona o taksah, zapečatene v kuvertah in z napisi: »Ponudba za zakup kantine .v kasarni kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani«.
Iz pisarne referenta inžinerije Komande Dravske divizijske oblasti. L Br. 3597 od 28. novembra 1934.
Vabijo se vsi člani vojni invalidi in vdove, da se občnega zbora, brez izgovorov udeileže, da s tem pokažejo svoje zanimanje za delovanje svoje organizacije v dobrobit vojnih žrtev.
Krajevni odbor v Novem mestu naznanja, da ima svoj redni letni občni zbor, 6. januarja 1935 ob pol 10. uri v mali dvorani »Sokolskega doma«, v Novem mestu, z običajnim dnevnim redom. Ako ne bi bil občni zbor ob pol 10. uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje in sicer ob vsakem -številu članov. Ob tej priliki se bo pobirala tudi članarina in naročnina za list »Vojni invalid«. Članom, katerim so bile izdane železniške legitimacije leta 1930., so s tem letom potekle, zato naj prineso sllike, po 10 Din in zadnje odrezke čekovnih nakaznic, da se skupaj odpošljejo, da ne bo prevelikih in nepotrebnih stroškov.
Obenem pa se pozivajo vsi tisti člani, ki dolgujejo članarino in naročnino za list »Vojni invalid« še za leto 1933 in 1934, da poravnajo svoj dolg, ker drugače se jih bo črtalo, ker s takimi, ki ne plačujejo redno članarine, društvo ne more obstojati.
Sevnica. Tukajšnji krajevni odbor udruženja vojnih invalidov, naznanja svojim članom, da se preseli tajništvo iz Šmarja v Sevnico, v hišo dimnikarja g. Arzenška, nasproti cerkve sv. Florjana. Vhod na levi strani hiše, skozi dvorišče. Preselitev se izvrši s 1. januarjem 1935. Tajnik bo članstvu na razpolago vsak dan od 14. do 16. ure (od 2. do 4. ure popoldne). V nujnih zadevah pa tudi ob nedeljah za eno uro po prvi sv. maši. Odbor.
Iz Ribnice. Krajevni odbor Udruženja vojn. invalidov v Ribnici na Dolenjskem, javilja invalidski javnosti, da je tekočega leta v mesecu oktobru preminul v svoji najlepši moški dobi v 37. letu svoje starosti, naš večletni član tov. Rus Franc, doma iz Tržiča štev. 12, p. Struge na Dolenjskem.
Tovariš Rus je bil 100% bolezenski vojni invalid, katerega je inval. zakon leta 1929 tudi reduciral. — Svoječasno je bil več časa na zdravljenju na Golniku, kjer pa ni ozdravil svoje zavratne bolezni. — Dragi tovariš! Invalidsko vprašanje je zate rešeno, dosegel si že svoj invalidski zakon, naj Ti bode domača gruda lahka, ter počivaj v miru, Tvoji družini naše sožalje. — Odbor.
Krajevni odbor U. V. I. v Ptuju naznanja vsem svojim članom in članicam, da se bo XV. redni občni zbor vršili v nedeljo, 6. jantarja 1935, t. j. na dan Sv. Treh Kraljev ob 9. uri do-
poldne v eni izmed velikih sob tukajšnje gimnazije.
Na letošnji občni zbor pride delegat iz Ljubljane!
Ako občni zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil eno uro pozneje, na istem prostoru in z istim dnevnim redom.
Dnevni red se bo objavil na občnem zboru. Radi štednje se ne bo izdalo lepakov in tudi ne posebnih vabil. Objavimo to le na tem mestu in zato prosimo naše redno članstvo, oziroma vse naročnike na llist »Vojni Invalid«, da povedo vsem, posebno pa onim tovarišem in tovarišicam, ki so izgubili delne, ali vse pravice do zaščite po invalidskem zakonu iz leta 1929, da naj se tega občnega zbora v polnem številu udeleže!
K polnoštevilni 'udeležbi Vas vse vabi odbor.
Člane in članice, ki bodo hoteli na občnem zboru osebno poravnati članarino in naročnino za list, bodisi za celo leto, bodisi za pol leta 1935 opozarjamo, da lahko pridejo v gimnazijo že ob 8. uri in nato kar počakajo v topli sobi na začetek občnega zbora.
Ker ne vemo, kakšno vreme bo ta dan, je mogoče, da mnogi ne bodo mogli radi slabega vremena, ali pa radi prevelike oddaljenosti, priti v mesto, zato prilagamo k temu listu naše čekovne položnice in prosimo dotične, ki ne bi moglli priti, da se posluži jo naših čekovnih položnic in nam nakažejo članarino in naročnino za prihodnje leto čim prej, najkasneje pa do 15. januarja 1935. Kdor se temu pozivu ne bo odzval do določenega dne, se mu bo list brezpogojno ustavil. Oni pa, ki bodo prišli osebno na občni zbor, ali do določenega dne poravnali, prosimo, da prinesejo poslane jim čeke, zopet nazaj.
Na občnem zboru in tudi pozneje, se bodo dobili invalidski znaki po Din 3.50 za komad. Istotako se bodo dobile knjige »Po vallovih Donave široke«, ki jih je izdal naš tovariš Ivan Vuk, invalid v Ljubljani (glej tozadevno objavo v »Vojnem Invalidu« št. 12. od 30. novembra t. 1. na 4. strani.) Knjiga bo stala za člane Din 10.—, za nečlane pa Din 16.—.
Ptuj. Opozarjamo vse naše člane, ki bodo prinesli železn. legitimacije v podaljšanje za drugo ileto, ali ki bodo prosili za nove, da naj se ravnajo strogo po navodilih, ki jih bo tozadevno objavil naš Oblastni odbor v Ljubija^ ni. Najboljše je, če pride kdo v kaki zadevi v našo pisarno, da prinese vselej seboj vse invalidske dokumente, kakor tudi člansko knjižico, ker je na ta način mnogo lažje delo. — Naznanjamo našim članom in članicam, da bo naš redni član tov. Luketič Jurij opustil svojo tobačno trafiko v Ptuju, nasproti Vagrandlove gostilne, ker se bo preselil v drug kraj izven Slovenije. Člani in članice, ki bi hoteli prevzeti to trafiko in, da ista ne bo prešla v roke nezaščitene osebe, naj se takoj zglasijo pri tajniku tuk. K. O. Če bo trafika prešla v roke nezaščitene osebe, je po Item ne bo več mogoče dobiti nazaj.
JESENICE
Krajevni odbor je imel v sredo 18. oktobra žallno sejo po pokojnem Viteškem kralju Aleksandru I.
Navzoče odbornike je tovariš predsednik nagovoril:
Tovariši! Vsem je znano kakšna težka izguba je zadela našo državo, da nam je zločinska roka ugrabila našega ljubljenega vladarja, Njega Veličanstvo kralja Aleksandra L
Med neštetimi tisoči, ki se danes klanjajo duhu Velikega kralja viteza mučenika, so tudi vojni invailidi, vdove in sirote. Vsi plakamo ob krsti našega pokojnega, dobrega vladarja. Vsi namreč vemo, da je bil pokojni kralj vojnim žrtvam zelo naklonjen ter je vse storil zanje. Večkrat se je razgo-varjal z deputacijami vojnih invalidov, ki so prihajale k njemu v avdijenco in od Velikega pokojnika smo pričakovali izboljšanja invalidskega zakona. Veliki krailj Aleksander L ja sam poizkusil vse težave in bridkosti strelskih jarkov, zato je tako dobro poznal naše ftežnje.
Vojni invalidi in vdove krajevnega odbora Jesenice se v globoki tugi kla-
njamo duhu Velikega pokojnika, Viteškega kralja Aleksandra L Zedinite-Ija. Pozivam navzoče, da zakličete z menoj pokojnemu Vladarju kralju Aleksandru L trikrat: Slava mu!
Nato je tovariš predsednik žalno sejo zaključil.
Pogrebnega opravila v jeseniški župni cerkvi se je udeležila tudi večb na članov K. O. zlasti pa odbor. K. O. Jesenice se je po deputaciji udeležil v četrtek dne 11. oktobra zvečer svečanega sprejema novega kralja Njegovega Veličanstva Petra II., ki se je pripeli jal iz Anglije ter je na Jesenicah stopil na jugoslovanska tla prvič kot vladar Jugoslavije.
Po deputaciji se je udeležil tudi slovesnosti tridesetega dne smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki se je vršila v jeseniški župni cerkvi. Po cerkvenem opravilu je bila v mestni občinski dvorani kratka komemoracija, katere se je odbor istotako udeležil, nato pa se podpisal v knjigo, ki je bila v ta namen razpoložena.
Ivan Vuk: PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz potnega dnevnika, je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v založbi revije »Naša pota« v Ljubljani.
Pisatelj Ivan Vuk, naš vojni invalid, je opisal potovanje od Beograda do Radujevca v prav prijetni obliki, ki se čita kakor potopisni roman. Potopis je opremljen z 19 slikami starih rimskih trdnjav in gradov, Smedereva, Želleznih vrat in njenih znamenitosti, Trajanove ceste in drugih, ki so prav zanimive. Pot skuzi Železna vrata z vsemi divjeromantičnimi posebnostmi je opisana tako, da bo čitaitelj čutil, kakor da se pelje sam po tistih nevarnih skritih pečinah preko Donave. Potovanje je bilo ob priliki kongresa vojnih invalidov v Beogradu. Zunanja oprema knjige je lepa, tröbarv-na z zemljevidom Donave. Priporočamo to knjigo! Knjiga stane 16 Din, za vojne invalide 8 Din.
POZIV.
Sodec Franc, bivši redov I. stotafT9 17 peš. polka iz Žadovineka pri Kr-škem, sedaj pismonoša v Krškem, sem dne 25. maja 1915 leta z 11. maršbata-Ijonom iz Ptuja odšel v Galicijo. Naprošam vse tovariše, ki se spominjajo moje ranitve v levo oko, dne 8. junija 1915 pri Nadvorni v Galiciji, da mi javijo svoje natančne naslove radi pričevanja v moji invalidski zadevi. Stroške povrnem.
ISKANJE PRIČ.
V svrho pričevanja o moji oslepelo-sii iv vojni iščem podpisani vojnega tovariša Sedeja Štefana iz Vrhnike, za katerega sedaj ne vem kje se nahaja. Prosim ga, naj se ogllasi, ali naj mi sporoči svoj naslov, ali pa kdo drugi, kdor bi vedel zanj. Obenem pa prosim tudi druge vojne tovariše, kateri vedo za moje oslepljenje, da naj se mi javijo, da zamorem priti končno zopet do svojih pravic. Gotovo se me bo še kdo spominjal.	Sever Ivo, Sevnica.
Smešnice
Junak. »Vi se bili priča strašnemu potresu? Si predstavljam, kakšen strah ste prestali.«
»Razumljivo, toda zemlja se je še bolj tresla ko jaz.«
*
Tudi vzrok. Nameščenca so odpustili in koj hiti k šefu, da bi se pritožil. — »Saj vendar nisem nič naredil, gospod šef!« — »No radi tega smo Vas odpustili.«
*
V knjigarni. »Rad bi kako knjigo, precej globoko; imate morda kako v zalogi?« — »Kaj pa ta? Naslov ji je »Dvaj-settisoč milj pod morsko gladino«. Ali
bo dovolj globoka?«
*
Iz otroških ust. »Mamica, ali je ljubi Bog res vse ustvaril?« — »Da.« — »Tudi strica Maksa?« — »Tudi.« — »No, to se je moral ljubi Bog smejati, ko ga je dovršil.«
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovor' ni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul. 35-Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.