Proletarec
.    Glasilo Socijalistišne zveze v Julijski Benečiji   &
Izhaia vsako soboto ziutrai.	Posamezna številka st£ v
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna številka sto.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamaci|e za uredništvo In upravnlštvo naj se naslavljajo: „Proletarec** Poštni predal štev. 43
GORICA
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se > ujemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
Državna
V seji dne 23. t. m. je zbornica končala razpravo o vladnih izjavah. Govorila sta še komunist Bombacci in liberalni demokrat Amendola. Bombacci je z dokazi zanikal trditev fašistovkih poslancev, da so komunisti v Sar-zani zlostavljali ranjene fašiste. Med njegovim govorom je prišlo do hudega prerekanja med fašisti in komunisti.
Amendola je pozival vlado, naj naredi red v državi brez ozira na posamezne stranke.
Govor min. predsednika Bonomi.
Vsem dosedanjim govornikom je nato odgovoril ministerski predsednik Bonomi, kj je predvsem poudaril, da so neupravičena očitanja nekaterih govornikov, da je vladni program, kar se tiče notranje politike pomanjkljiv : ne bilo bi resno, če bi vlada, ki obstaja še le nekoliko dni, predložila obširen program za reforme v vseh delih javne uprave, ki pa bi jih ne mogla izvršiti.
Zunanja politika.
Glede vnanje politike zanima sedaj italijansko javno mnenje najbolj reško vprašanje, in sicer ne ne več toliko vprašanje neodvisnosti in svobode Reke, ki sta že določeni s pogodbo mednarodnega značaja, kolikor obmejitev vzhodnih meja reške države, posebno vprašanje luke Baroša. Bonomi je dejal nadalje, da ni smatral za potrebno, omenjati v svojem govoru vprašanje čustvovanja, ker je italijanstvo Reke že itak zajamčeno s tem, da ji je dana neodvisnost in svoboda. V svojem govoru se je vsled tega pečal samo z vprašanjem gospodarske bodočnosti mesta. Poslancu Ricciu, ki vpraša, kako so se in kako se bodo razvijala pogajanja glede reške meje in glede meddržavnega konsorcija reške luke, odgovarja, da bo bolj primerno razpravljati o tem na seji komisije za vnanje stvari, ker javna razprava o takih vprašanjih je zelo kočljiva. Kar pa se tiče dosedanjega poteka stvari, je omenil že v svojem prvem govoru in mu ni težko sedaj ponoviti, kako se je razvil. Rapallska pogodba določa, da bo reške meje določila mešana italijansko-jugo-slovenska komisija. Ta komisija je odšla na lice mesta, razpravljala je, a se ni, seveda, mogla sporazumeti glede določitve vzhodne reške meje. Vprašanja ni rešila, ker ga je hotela združiti z v-prašanjem meddržavnega reškega konsorcija. Izgotovil se je prvi obris dogovora, ki pa se ne more izvršiti, če ni odobren od redne reške vlade. Še le ko se bo ta vlada sestavila, se bodo lahko
zbornica.
zopet začela pogajanja med Italijo, Jugoslavijo in reško državo o združenih vprašanjih reške meje in meddržavnega konsorcija.
Rusija in Črnogora.
Glede trgovske pogodbe z Rusijo, je izjavil Bonomi, da bo podpisana v kratkem.
Glede črnogorskega vprašanja je izjavil ministerski predsednik: „Nahajamo se pred dovršenim dejstvom, ki ga nekatere zavezniške države smatrajo tudi za pravno dejstvo, kateremu pa manjka formalna mednarodna odobritev. Ker ni prišlo v raznih sejah medza-vezniških komisij nikdar do razprave o črnogorskem vprašanju, so smatrali nekateri naši zavezniki volitve v jugoslovensko ustavodajno skupščino kot svoboden izraz volje črnogorskega naroda. Če bi prava večina črnogorskega naroda dokazala drugačno voljo in prinesla vprašanje pred mednarodni svet, bi se italijanska vlada gotovo udeležila razprave z onim zmislom za pravičnost, ki je v skladu s tradicijami italijanskega naroda. (Živahno odobrovanje. U-govarjanje.) Govornikom, ki so predložili resolucije glede vprašanja mesta Zadra je Bonomi zagotovil, da so se že ugodno začela pogajanja glede zgraditve železnice, ki naj bi zvezala Zader s ozadjem. Tudi glede proste zone, ki naj bi omogočila mestu gospodarski napredek, se lahko upa v zadovoljivo rešitev.
FinanCni položaj.
V nadaljnjem govoru je Bonomi govoril o finančnem položaju. Poudarjal je predvsem, da niso točne nekatere pripombe, da znaša državni deficit, več, nego je on povedal v svojem prvem govoru. Minulega decembra je minister Meda prevideval v proračunu za 1. 1921-22. primanjkljaja 10 mi-Ijard in 370 miljonov. Dne 30. junija t. 1. pa se je ugotovilo, da se je to število, predvsem vsled izvršitve zakona o kruhu, znižalo na 4 miljarde in 262 miljonov, tako, da se more predvidevati da primanjkljaj za 1. 1921-1922. ne bo večji od 5 miljiard. Toda tudi ta znižana svota pomeni ogromno breme za državo in zato je vlada opustila predlaganje obširnega in neizvedljivega programa. Vendar pa je treba nastopiti proti gospodarski krizi, in sicer ne z revizijo davčnih zakonov, temveč z revi-vizijo njihovega izvrševanja, in z ukrepi proti delavski brezposelnosti. Na podlagi tega načela ne gre za izpremembo zakona o vojnih dobičkih, temveč za njegovo primeritev sedanjim reformam, ki so se vsled gospodarske krize zelo izpremenile.
Odgovor Turati-Ju.
Bonomi je nato na dolgo odgovarjal poslancu Turatiju z ozirom, da njegova izvajanja o borbi prori brezposelnosti, o ukrepih za izboljšanje zemlje in o javnih delih, povdarjajoč, da se v mnogo-čem strinja z njim in pozivajoč njega in njegove prijatelje, naj pomagajo vladi, prepričujoč delavske sloje, da mora prevladati gospodarsko načelo in ne načelo osebne koristi.
Glede ugovorov proti načinu sestave sedanje vlade je Bonomi pripomnil, da v sedanjih razmerah ni mogoča kvalifikacila samih levic ali samih desnic. V sedanji zbornici je mogoča samo koalicija s centrom ljudske stranke, ki je sedaj podlaga vsake trdne vlade. Ugovarjalo se je, da bo ljudska stranka iskoriščala položaj, toda taki ugovori niso upravičeni, ker vladne politike ne delajo posamezni ministri, temveč vsa vlada. Kar se tiče končno vladnega stališča v notrajnji politiki, je Bonomi odločno odklonil očitanja, da bi se vlada hotela zavzeti za eno stranko proti drugim. Poslanec Bombacci lahko sanja o vihranju sovjetske zastave na Cam-pidoliju in lahko širi to svoje upanje, ki ni utemeljeno in torej ni škodljivo. Toda če bodo njegovi pristaši prekoračili meje zakona in hoteji vsiliti svojo voljo nasilno, tedaj bo dolžnost države, da potlači in kaznuje dejanja posameznikov in skupnosti.
Fašizem je morda predstavljal nenadno reakcijo proti nasilstvom razefiralnih elementov. Toda, ko je država obvezala, da bo s svojo silo ščitila državni red in državne zakone, je sklicevanje na oboroženo moč fašizma zelo nevarno za ohranitev družabnega reda. Vlada namerava razorožiti vse oborožene stranke in poziva za to k sodelovanju vse zdrave elemente v državi.
Dnevni red.
Po Bonomijevem govoru so nekateri poslanci predložili svoje resolucije. Vlada je postavila vprašanje zaupnice na resolucijo ‘poslanca Camerinija, ki se glasi: „Zbornica odobrava vladne izjave in prehaja k dnevnemu redu."
Pred glasovanjem je pojasnil posl. Mussolini v imenu fašistov-ske skupine, zakaj bo le ta glasovala proti vladi. Predvsem je opozoril, da se je morda njegova zadnja izjava, da je fašistovska stranka pripravljena, če je^treba, tudi na boj do skrajnosti, morda slabo razumela. Fašisti ukrepajo brez ozira na sedanja pogajanja vkrepevza vzpostavitev discipline v svojih vrstah. Fašistovska stranka bo glasovala proti vladi predvsem zaradi vnanje politike, in sicer bolj iz sentimentalnih nego političnih vzrokov. Fašisti ne na-
meravajo s svojim glasovanjem pokazati, da bodo vedno proti tej vladi. Kar se tiče razprave o koalieji, ugotavlja, da se mu zdi da pride prej ali slej do koalicije med tremi glavnimi strankami v državi: med socijalisti, fašisti in ljudsko stranko.
Govor sodr. Nodigliani.
Socialijst Modigliani je izjavil, da bodo socijalisti glasovali proti vladi, ker jih niso zadovoljile ne njene izjave glede vnanje, ne njene izjave glede notrajne politike. Napram žuganju od strani fašistov proti komunistom, ki so v poslanski zbornici najšibkejši med ekstremnimi strankami se govornik čuti solidarnega žnjirni in pravi, da če so isti šibki po številu, se jih vendar ne sme prezreti, ker za njimi je druga skupina, ona naše stranke.
Država rabi bolj pozitivnih, bolj kulturnih, manje krvavih činov, ki naj bi zajamčila v notrajni politiki udejstvitev moralne avtoritete, a ne državnega nasilstva. Za to bodo socijalisti glasovali proti vladi, čeravno je očiten njen namen, da vzpostavi red.
Colonna di Cesaro je izjavil v imenu demokratskih socijalcev, da bo glasoval za vlado čeravno je proti načinu njene sestave. Nacijo-nalist Federzoni je povdarjal, da so nacijonalisti povsem solidarni s fašisti, da pa bo vendar glasoval za vlado, pričakujoč njenih nadaljnih ukrepov.
Republikanec Conti izjavlja, da bo glasoval prodi vladi.
Glasovanje:
Nato se je vršilo glasovanje o Camerinijevi resoluciji. Prisotnih članov je bilo 441, glasovalo jih je 438, vzdržali so se glasovanja i 3, torej je znašala večina 220.
Glasovala sta za zaupnico vlade 302 poslanca, a proti jih je glasovalo 136. Proti vladi so glasovali socijalisti, komunisti, fašisti in republikanci. Vzdržal se je glasovanja med drugimi poslanec Podgornik. Drugi jugoslovenski in nemški poslanci niso bili prisotni.
Pogajanja med socijalisti in fažisti. - Predsednik zbornice De Nicola posredovalec.
Rim, 25. Vodstvo socijalistične stranke in zastopništvo fašistov-skih zvez sta se obrnili do predsednika zbornice De Nicola s prošnjo, naj sprejme vlogo posredovalca pri pogajanjih za notranje pomirjenje dežele. Ker se je poslanec De Nicola, obotavljal, se je podal ministerski predsednik k njemu in ga prosil, naj sprejme povabilo ter mu je obljubil brez pogojno podporo vladć, ako mu bo potrebna. Vsled tega je De Nicola sprejel ponujeno mu posredovanje med socijalisti in fašisti.
Nemška delavska komunistična stranka izstopila iz IH. internacijonale.
Delavska komunistična stranka v Nemčiji je izstopila iz III. internacijonale. Ta novica nas ni pre-senečila, ker so se nasprotja med D. K. A. P. in III. internacijonalo tako poglobile, da je bilo že pričakovati, da ne bodo rešena z njenim vstopom k tej poslednji le kot simpantizankinja.
Delavska komunistična stranka ostane zvesta Mart-ovim načelom, ki zahtevajo, da mora biti osvoboditev delavstva delo in sad delavstva samega, dočim zahtevajo komunisti Moskve, da se mora uresničenje socijalizma in komunizma izvršiti z od vlade vsiljenimi odredbami.
Sodrugom bo morda že znano, da so se med zadevami, ki so povzročili na seji izvrševalnega odbora III. internacijonale dne 24. februarja demisijo sodrugovPavla Lewi, Dauming, Brass, Hoffmann in Klare Zetkin kot člani centralnega vodstva komunistične stranke, nahajali odnošaji iste z Delavsko kom. stranko. Moskva, ki je takrat poslala Lewi-ju in njegovim tovarišem svoje neodobravanje, ni nikdar navedela, kaj prav za prav misli o izvrševalnem odboru in komunistični internacijo-nali. Konec tem nasprotjam se je izvršil na kongresu III. internacijonale.
„Kommunistische Arbeiter Zei-tung“ iz Berlina, ki je centralno | glasilo stranke, priobčuje manifest, v katerem napada ojstro III. in-| ternacijonalo in začenja tako-le:
„Sodrugi, nahajamo se pred končanim dejstvom: Nemška delavska komunistična stranka ne pripada več k III. internacijo-nali“.
Meščanska vojska v Italiji.— Bitka med fašisti in komunisti pri Grossettu. — 14 mrtvih.
G/osetto, 25. Pri Roccastradi je prišlo med fašisti in komunisti do ljutega spopada. Na obeh straneh so bile žrtve. Fašisti so prišli iz Grossetta na dveh avtomobiljih. Blizu Roccastrade so bili napadeni od kakih 10 komunistov. I fašist je bil ubit. Fašisti so nato usta-vilj automobile in začeli odgovarjati na streljanje. Razvila se je prava bitka. Ker je bilo fašistov nad 50, so se komunisti morali umekniti. Fašisti so jih zasledovali in skoraj • vse polovili. Vse jetnike so ubili brez usmiljenja. Preiskovali so tudi kmetske hiše. Vse tiste, pri katerih so našli izkaznice komunistične stranke, so ubili. Vsega skupaj je bito ubitih 13 komunistov in 1 fašist. Fašisti so zažgali in opustošili tudi 17 hiš, 1 kavarno in več javnih podjetij.
Uvedba zasebne lastnine v Rusiji.
(Dalje).
In tako nas torej ne presenečajo zadnje vesti o uvajanju zasebne lastnine v Rusiji prav tako ne, kakor nas niso pred nekaj meseci vesti o koncesijah zasebnim podjetnikom. Zadnje vesti poročajo namreč, da je po odobritvi moskovske internacijonale sovjetska oblast izdala nov dekret, s katerim se preklicujejo vse omejitve zasebnikom, da morajo zbirati kapital. Bančni inštituti morejo zopet sprejemati denar na tekoči račun in oblast ne more vplačane vsote zapleniti brez predhodnega sodnijskega postopanja. „Krasna-ja Gazetta“ prinaša k temu dekretu ta-le Leninov komentar : „Inozemski kapital nam mora pomagati, da obnovimo naše ekonomsko življenje. Za to je potrebno mnogo let. Mi smo obkroženi od kapitalističnih držav in moramo jim danes plačevati vse dotlej, dokler nas ne osvobodi revolucija (v teh državah. — Op. ured.) S tem bomo pridobili čas in to je edino, kar mi danes moremo doseči. Edina mogoča baza za iz-vedbp naših računov je velika industrija. Za to pa je potrebno še najmanj 10 let.“
Sovjetska Rusija začenja novo življenje. Moskovski komunisti so našli novo pot — po dolgih izkušnjah — da izvedejo svoj praktični ekonomski program, pot, ki je pa sklizava in zelo nevarna komunističnemu programu samemu. O posledicah, ki jih bo ta nova smer rodila, tako, na političnem kakor na gospodarskem polju, ne bomo razpravljali. To bo pokazal razvoj dogodkov sam. Resnica je pač, da so si boljševiki v Rusiji s tem korakom zaenkrat zavarovali svojo politično oblast in odkrhnili ost nezadovoljstva med kmečkim ljudstvom. Kako pa si bodo to svojo pozicijo zmali v novih razmerah, kadar se bodo le^te uživele, ohraniti je pa odvisno od njihove diplomatične oziroma teroristične politike.
V ruskih ooljševikih se izvršuje nehote evolucija. Sila razvoja jih je naravnala na tisto pot znanstvenega socijalizma in demokratičnih
Izjave sovjetske vlade o lakoti v Rusiji.
Dunaj, 22. Neka brzojavka sovjetske vlade pravi:	„Rusija pre-
življa sedaj krizo, katere se bodo gotovo veselili njeni sovražniki. Nekatere gubernije ob Volgi je pritisnila huda suša; žito je zgorelo, žetev je izgubljena. Nasprotniki sovjetske vlade izkoriščajo ta .naravni pojav za svoje delovanje proti boljševiški vladi. Mi smo to pričakovali. V resnici stoje stvari in njihovi vzroki tako-le: Rusija je bila vedno klasična zemlja, v kateri je bilo vedno visoko število smrti otrok, zemlja neizobraženega ljudstva in lakote. Vzroke lakote je treba iskati v zemljepisnih razmerah in klimatičnih pojavih. Neizmerna ravan trpi od silnih vetrov. K temu prihaja še dejstvo, da se zemlja obdeluje s primitivnim orodjem. Zemlja, le površno izorana z zastarelimi plugi, se more držati mokrote. Dobro odbdelovanje zemlje je neznano, v Rusiji kjer so neizmerne pokrajine močvirnate, dočim nekaterim pokrajinam povsem manjka vlaga. Kdor je kedaj obiskal Rusijo, ve, da stoje neizmerne po-
metod nazaj, s katere jih je pahnila mogočna revolucija. Seveda bi se motili, če bi mislili, da se boljševiki ne smatrajo več pravim ekstremnim komunistom. Kakor je razvidno iz Leninovih izjav, hočejo oni dobo, ki jo začenjajo sedaj z vzpostavljenjem stikov s kapitalom, kapitalističnimi državami in zasebne lastnine, le pridobiti na času in na gospodarski utrditvi potom vstvarjenja veleindustrije, da bi bilo možno izenačevanje vrednosti ruske poljedelske z vrednostjo ruske industrijalne produkcije. Oni so prepričani, da s koncesijami, ki jih dajejo pravkar kapitalu in kapitalizmu, niso prenehali biti komunisti. Oni marveč, kakor že povdarjano, stavljajo še vedno zadnjo karto na skorajšnjo (čez deset let, meni Lenin) svetovno socijalno revolucijo* nakar šele bodo „nadaljevali „svoj komunistični začetek ! Mi seveda pa vidimo v tem le kapitulacijo komunističnega terorizma in komunistične taktike sploh. Veseli nas pa, da se evolucija te taktike vrši mirno, nemoteno in nekrvavo, ne da bi reakcija s svojim terorjem mogla zavladati, kakor je zavladala svoj čas na Madžarskem.
Nedavno tega je Lenin govoril še o „državnem kapitalizmu," ki ga bo morala Rusija preživeti, predno nastopi dobo socijalizma. Kakor pa vidimo, je Lenin na zadnjem kongresu retiriral od tega še dalje nazaj k zasebnemu kapitalizmu, tako da ne moremo izločivši vse prehodne in teroristične naprave sovjetskega režima v Rusiji konstatirati drugega, kakor teroristično komunistično vladavino in kve-čjem še nekaj pridobitev trajne vrednosti na kulturnem in prosvi-tlenem polju.
Potek razvoja v Rusiji daje torej prav socijalističnemu organiziranemu revolucijonarnemu razrednemu boju, ne pa teroristični akciji neorganiziranih mas. O tem je v podobnih primerih sodila in bo še sodila zgodovina. In Rusija ravno bo sijajna šola za bodoči so-cijalistični naraščaj.
(Konec).
krajine dobre, črne zemlje neobdelane, ker primanjkuje živina, in dobra volja prebivalstva, da bi odbdelovalo te kraje. Sedanje lakote sta kriva stari režim in narava."
Memčija in pomoč Rusiji.
Berlin, 23. W.-B. poroča, da je obveščen iz dobrega vira, da se bo nemška pomoč Rusiji omejevala na pošiljanje zdravil in bolniških strežnikov. To pomoč bo Nemčija pošiljala potom Rdečega križa. Vsled slabega položaja, v katerem se nahaja prehrana nemškega naroda, ne bo Nemčija mogla dati nikake pomoči v živilih.
Na Moskovskem kongresu
šo odločili, da prično veliko pomožno akcijo v gubernijah, kjer trpijo ljudje glad. Kongres zaklinja delavstvo in rusko meščanstvo, naj kmetom, zlasti v gladujočih pokrajinah pomoreta z zvestim izvrševanjem dolžnosti, da vpo-stavijo popolnoma uničeno gospodarstvo. £etev je silno slaba in domača živina je v marsikaterem o-kraju popolnoma izginila. Psledica tega neznosnega stanja je ogromno izseljevanje ruskih kmetov.
„P R O L c, i A k c.
Maksim Gorkij se v neki brzojavki Anatolu Francetu obrača do vseh ljudij nasvetu, ki jim vojria še ni umorila notranjega čuta, naj pomagajo gladujoči in po kužnih boleznih obiskani Južni Rusiji z živežem in zdravili. Slično se o-brača ruski patrijarh do nadškofov v Newyorku in Canterburayju, naj skušata pri svojih vernih doseči pomoč.
Buharin se približuje Leninu ? Leninovi kompromisni politiki sta v začetku najostrejše nasprotovala Trocki in Buharin. Sedaj pa javljajo, da je vzbudil Bu-harinov govor, ob zaključku sindikalnega kongresa v Moskvi veliko iznenađenje, ker je Buharin rekel: „Dokler kriza v centralni Evropi ne razruši kapitalističnega režima, se bomo še nadalje nahajali pred tem historičnim dejstvom, da bomo imeli velike tež-koče na poti k obnovitvi naše dežele. Odtrgani od proletarijata centralne Evrope, smo prisiljeni, da našo socijalno revolucijo vodimo pod pritiskom buržoaznega sveta. V tem je naša nojvečja ovira. Tudi ruska revolucija bo morala iti po stranpoti, ker pač moramo dobro umevati razmere okrog nas". — Te besede Buharina tolmačijo kot znak, da se Buharin približuje Leninu.
JugosBa¥ila
Atentat na bivšega jugoslovanskega ministra Draškoviča.
Zagreb 21. julija. Danes dopoldne je bil v Delnicah izvršen atentat na ministra notranjih zadev Draškoviča. Atentator se imenuje Alija Alijagič, je mizarski pomočnik star 18 let in je doma iz Beline v Bosni. Minister Draško-vič je sedel na neki klopi s svojimi otroci. Atentator je šel mimo klopi, kakor drugi sprehajalci na enkrat pa je potegnil samokres in dvakrat ustrelil na ministra. En strel je pogodil ministra ravno v srce tako, da je bil na mestu mrtev. Atentatorja so takoj aretirali in razorožili.
Ldu. Zagreb, 21. „Riječ" javlja iz Delnic: Takoj po aretaciji so zaslišali atentatorja Alija Alija-gi.ča, ki je po poklicu mizarski pomočnik, rojen 1. 1895. v Bjelini, v Bosni. Izpovedal je, da je prišel v ponedeljek v Lokve z namenom, da ubije ministra Draškoviča. Nagovoril ga je k temu činu zagrebški eksportni akademik Dragoljub Čeljakovič, ki je isto-tako rodom iz Bjeline. Pravi, da je prišel 4. t. m. v Zagreb, kjer je iskal službe. Nastanil se je v Medjašni ulici štev. 16, posla ni mogeh najti. Sestal se je s Čclja-kovičem, ki mu je rekel, da sta temu, ker ne more najti dela, kriva obznana in njen avtor minister Draškovič. Ta Čeljakovič je stanoval na Tratinski cesti. Nadalje ga je nagovarjal, naj ubije ministra Draškoviča. Alija Alijagič trdi, da je bil vedno sam s Če-Ijakovičem, ko sta se razgovarjala o atentatu. Dne 17. t. m. zvečer se je sestal s Aljakovičem, ki mu je dal revolver sistema Browning in 300 dinarjev za pot v Lokve. Nadalje ga je poučil, kako naj strelja in sploh, kako naj se obnaša v Delnicah. Dne 18. t. m. je došel Alija Alijagič v Lokve in se nastanil v gostilni „Amerika". Šel je trikrat v Delnice. Dne 20. t.
m. je videl tamkaj ministra Draškoviča, vendar pa ni hotel izvršiti atentata ob tej priliki, ker so bili poleg ministra tudi njegovi otroci. Danes je došel zopet v Delnice in izvršil atentat. Ministra Draškoviča prej ni poznal. Pravi, da je komunist, odkar obstoji komunistična stranka.
Preiskave radi atentata na regenta se nadaljujejo. Zaprli so že silno mnogo ljudi, med temi več komunističnih poslancev. Atentatorji izpovedujejo stvari in do podrobnosti, o katerih jih nihče ne vpraša in katere bi lahko zatajili. — Druga vezija trdi, da komunisti niso bili vdeleženi pri atentatu. Kroži tudi mnenje, da je bil atentat fingiran, nalašč pripravljen. Zsekakor bo potek te zadeve zanimiv.
ECaj se plete v A3^an§§š?
Iz Belgrada poročajo, da se vstaja Miriditov v Albaniji tik ob jugoslovanski meji vedno bolj širi. Mnogo beguncev se zateka na jugoslovansko ozemlje, predvsem v Črno goro. Ti begunci baje pravijo, da Albanci žele, da bi Jugoslavija z orožjem intervenirala in napravila konec notranjim bojem v Albaniji. Baje so vstaški oddelki prekoračili ponekod že našo mejo, tako, da bo Jugoslavija primorana intervenirati.
BREZPOSELNO
Velikanska brezposelnost, ki je nastala takoj po vojnem premirju, je prisilila italijansko vlado, da je vpeljala brezposelno zavarovanje za celo Italijo, izvzemši nove pokrajine. Način tega zavarovanja pa ni odgovarjal popolnoma potrebam brezposelnih, bodisi radi burokratične vpeljave istega, bodisi radi tega, ker je bila stvar premalo preučena. Posledica temu je bila, da je vlada morala to zavarovanje še le v praksi spopol-njevati. Sledili so dekreti za dekretom, ki so razveljavljali eden druzega ali pa so se naravnost križali na način, da, če je eden določal eno, je drugi že določal nasprotno.
Nadzorstvo tega zavarovanja je bilo poverjeno neki nalašč za to imenovani deželni komisiji, katera je bila pod direktnim državnim nadzorstvom.
Praktično vpeljavo tega zavarovanja pa se je naročilo takozvanim občinskim ali medobčinskim komisijam. Združeno s tem zavarovanjem je bilo vpeljano tudi posredovanje dela. Tudi posredovanje dela je stalo pod nadzorstvom goriomenjenih komisij.
Prispevanje za brezposelno zavarovanje je bilo uvrščeno v več kategorij, po visokosti plače vsakega posameznega delavca. Polovico je plačeval gospodar in polovico pa delavec; za brezposelne delavce pa je vlada prispevala, prvič s 100 miljoni in pozneje je dodala v to svrho še 30 miljonov lir.
Brezposelna podpora je bila zel6 majhna : največja podpora je znašala po 2.50 na dan, katera pa ni mogla odgovarjati niti najnujnejšim potrebam delavske družine. Vrhu tega Pa se ie vrinil v te brezposelne urade tak pro-tekcijonizem, da mu ni para. Na drugi strani pa so ti uradi postopali napram brezposelnim delavcem naravnost brezdušno. Kdor ni trobil v rog prestojnika takega
— Severno — albansko pleme, ki se je uprlo, je proglasilo neodvisno republikansko vlado s sedežem v Grošlju, kateri predseduje vstaš Marko Ajoni. Plemena v severni Albaniji nočejo več priznavati albanske vlade v Tirani, ki dela pod vplivom italijanske politike. Miriditi so napadli čete tiranske vlade s 15.000 možmi pod poveljstvom Marka Gjoni.— Jugoslovanske čete stoje ob meji pripravljenje na^stražL— Mi odločno svarimo pfed vsakršnim novim krvoprelitjem. Pustite Albancem, da opravijo sami s seboj! Gotovo je, da bi udeležba naše države na albanski notranji vojni povzročila komplikacije s težjimi posledicami. Interese v Albaniji že poznamo... Resno obsojamo tudi vsakršno pripravljanje vojnega razpoloženja s strani nekaterih meščanskih listov! Popolnoma zadošča, če vlada zavaruje le državne meje pred vpadi vstaških tolp.
Zedinjenje socijalističnih strank v Jugoslaviji.
Belgrad, 21. julija. Da se organizira v državi socijalistična stranka neodvisna od komunistov, so določeni delegati vseh dosedanjih socijalističnih skupin, ki se bodo sestali k skupni konferenci in ustvarili skupno podlago za ujedinjenje.
ZAVAROVANJE
urada, je moral s trebuhom za kruhom. Da se izognejo plačevanju brezposelnih podpor, so ti uradi kar trumoma izganjali delavce in njih družine v novo zasedene dežele, dopovedavši jim, da se tukaj cedi med in mleko. Dobro se spominjamo, kake boje so morale prenašati naše strokovne organizacije že leta 1919, kjer je invazija brezposelnega delavstva iz notrajnosti države v nove provincije in v tako ogromnem številu ogrožala uspehe mezdnih bojev. S to invazijo pa je bilo prizadeto tudi naše domače delavstvo, ki je moralo dajati prednost tujim delavcem. Energičen nastop naših organizacij je tedaj deloma preprečil to delavsko konkurenco.
Kakor smo gori omenili, brezposelno zavarovanje ni zadostilo delavskim zahtevam in njenim potrebam. Zato pa so tiste delavske organizacije, ki so že imele vpeljano društveno brezposelno podporo in posredovalnico za delo, zahtevale, da se te inštitucije u-radno pripoznajo in kjer iste že obstojajo, naj se istim poveri tudi po zakonu vpeljano brezposelno zavarovanje in posredovanje za delo. Tedanji minister za delo in socijalno varstvo, Labriola, je tem zahtevam ugodil ter izdal tozadevni dekret. Na podlagi tega dekreta je več delavskih strokovnih zvez, posebno stavbinska zveza v raznih velikih mestih, prevzelo v svoje področje to novo zavarovanje.
*
* *
Povedali smo že spredaj, da to zavarovauje ni veljalo za novo ozemlje, oziroma za anektirane dežele; nosile so pa te dežele ogromna bremena v tem oziru. Kar ni vlada priskrbela na tem ozemlju za brezposelno delavstvo, si je delavstvo samo vstvarilo. Leta 1920 je zveza stavbinskih delavcev v Julijski Benečiji in sicer meseca aprila stavila prvikrat
med svoje zahteve tudi vstanovi- i tev brezposelne blagajne. Ta zah- | teva je bila tudi sprejeta od zveze delodajalcev in s 1. junijem 1920 je že začela poslovati za celo Goriško deželo. Enaka inštitucija se je vstanovila tudi za Trst in okolico. Vstanoviti tako inštitucijo in vrediti njeno poslovanje po vsej deželi, ni ravno tako lahka stvar. In ako ta danes posluje z vidnimi znaki zadovoljstva vsega delavstva stavbinske stroke na Goriškem, ne moremo prezreti našega neutrudljivega sodruga Štolfa iz Gorice, ki je bil duša te vstanove.
Pretekli mesec so se pričele razprave pri ministerstvu za delo in socijalno oskrbo, da se raztegne zakon za brezposelno podporo in za posredovanja dela tudi v nove dežele. V tej min. komisiji so zastopani tudi zastopniki novih dežel, ki jih je ministerstvo imenovalo v svrho preučitve vpeljave imenovanih odredb tudi v a-nektiranih provincah. Deželna u-pravna komisija brezposelne bla-' gajne za stavbinsko obrt na Goriškem je vposlala tej ministerski komisiji spomenico, v kateri zahteva, da se pripozna njena neodvisnost in da se ji poveri vse tiste posle, ki spadajo v njen delokrog na Goriškem. Zahteva tudi, da se ji pripoznajo vse tiste u-godnosti, ki jih zakon predpisuje in ki veljajo za slične inštitucije.
Železnica skozi Predil.
Iz Rima poročajo, da vlada namerava v kratkem predložiti državnemu zboru zak. načrt, s katerim se določa 300 milijonov lir za zgradbo Predil železnice skozi na lastno režijo. Nova železniška proga bi šla iž Trsta skozi Furlanijo na Čedad in od tam ob Adiži, Kredo, Bovec, pod Predi-lom na Trbiž. S tem načrtom bo rešena tudi vezna proga od Sv. Lucije do Krede.
Radi te nove proge se je že mnogo razpravljalo. Goriški trgovski krogi so se upi da bi šla ta proga naj skozi Čedad in .Kredo ker bi se na ta način obrnila vsa kupčija, ki jo ima sedaj Gorica z gornjo soško dolnio, na Čedad in Videm. Videmci pa so vlekli vo-oo na svoj mlin. Ze sedanja ozkotirna železnica iz Kgbarida do Čedada povzroča veliko konkurenco Gorici, ker se je večji del prometa, posebno od Kobarida dalje, obrnil proti Čedadu in Vidmu vsled ugodnejših prometnin razmer in tudi vsled konkurenčnih cen, ki se izvajajo na goriomenje-nih trgih napram onemu v Gorici, Nova proga je tudi strategičnega pomena: odtrgati sčasoma gornji del soške doline in trbižki okraj od Goriške ter ga pridružiti Videmski provinciji.
Eksplozija smodnššnice v Valielunga pri Puli.— Deset milijonov škode. — Nad sto ranjenih.
vRim> 24- (Stefani), Dne 23. ju-i)a je v Valielunga pri Puli zletela v zrak zaloga raznesilnih snovi. Nato ie zletel v zrak neki stari parnik, ki je bil vsidran blizu skladišča streliva v Valielunga in na katerem so bile tudi razne raz-nesilne snovi. Poveljnik puljske luke je izdal takoj potrebne ukaze za gašenje požara. Med civilnim prebivalstvom je bilo ranjenih 15 °seb. Ranjeni so bili tudi 4 vo-
mnnn^I10g? I2 ^zMih, mnogo vrat posutih in strehe nekaterih hiš so se vdrle.
Pula, 25. Pri eksploziji, ki se je pripetila v soboto po noči, je zletela v zrak 31. zaloga, v kateri je bilo 60 ton smodnika in obenem parnik „Albatros", na katerem je bilo 120 ton balistita. Eksplozija je vzdignila zemljo na višino 3000 m.2 Trem drugim zalogam (25, 26, 27) je odneslo strehe. Mnogo zasebnih hiš je bilo poškodovanih. Skupina škoda, ki jo je eksplozija prizadjala državi in zasebnikom, se ceni na 10 mijijonov lir. Po uradnih zatrdilih ni prišla ob življenje nobena oseba. Ranjenih je bilo nad 100 oseb, skoraj vsi civilisti. V mestu vlada splošno prepričanje, da gre za atentat. To prepričanje se je še bolj utrdilo, ko se je raznesla vest o napadu proti straži utrdbe Stoja, kjer se nahaja velika zaloga bomb. Stražnika so napadli 4 civilisti z revolverji. Stražnik se je umaknil in šel klicat pomoč. Ko je prišla pomoč so civilisti zbežali. — Danes popoldne je začel goreti gozd med Prile in Paležanom, kjer se nahajajo smodnišnice. Nevarnost, da pride do novih eksplozij, je velika. Prebivalstvo je zbegano in beži iz mesta v okolico.
Statistika fašistovskega barbarizma v Istri.
Od 1. marca do 1. julija so fašisti porušili v okraju Pulj: V Prištini (vasi Veliki in Mali Vareški ter Šegotiči) je bilo uničenih 26 stavb; v Medulino 1 stavba; Po-reški okraj: v vaseh Pajari in Meraki so bile zrušene 4 stavbe. V Motorunskem okraju, vas Opr-taljski kras 3 stavbe. V Kopers-kem okraju so dala opustošenja sledečo statistiko. Cezari 7 stavb, Mackovlje, Črnikal 1 hišo in Buzet shišo. Vsega skupaj torej 47 porušenih domov!
DOPISI
Dopis iz Idrije.
Šele sredi poletja smo in komaj prvi letni pridelki se še le začenjajo pospravljati. Za nas delavce pa je že nastala pozna jesen. Vse, kar smo sejali, vtrjevali In hranili dolga leta, je že sedaj pospravljeno in sami ne vemo za koliko časa. Naša setev in sad truda je zginil, zginil kakor je zginil mož, ki je imel nalogo pridelke delavstva uničiti in okoristiti sebe. Prva slana, ki je prišla med nas, je bila vstvariti nezaupanje med delavstvom do internacijonale. Tako na strokovnem, političnem, kakor na gospodarskem polju. To ni bila težka naloga, vsaj delavstvo je že samo ob sebi nezaupljivo v samega sebe in v svoje vstanove. Imeli smo še ob novem letu močno strokovno organizacijo, v kateri je bilo organizirano skoraj vse rud. in gozdno delavstvo. Ta organizacija je imela lep lasten kapital, je imela velik moralni vpliv in je bila združena z centralo italijanskih sodrugov v Sieni. Poleg strokovne organizacije smo imeli iz „Splošne mladinske zveze" preosnovani „Ljudski oder" centraliziran s Trstom. Povrhu tega je bila sloga in lep razvoj v gospodarski organizaciji tako, da je bila Idrija vzor daleč na okrog kot najbolj zavedno delavsko mestece. Danes je le še komaj košček vsega tega. Strokovna organizacija je padla več kot za KM)o/o na članstom več kot za 200 o/o pa na moralnem vplivu,
kajti ni več centralizirana, ampak je še to, kar obstoja separatistično brez veljave in moči. Ni še od tega eno leto, ko smo razobesili po vseh delavskih čakalnicah in delavnicah Leninove slike. In ko se je enkrat drznil komisar te slike odstraniti, je predsednik strokovne organizacije tako vspešno protestiral, da smo smeli obesiti slike zopet tam, kjer so bile po-pred.
Sedaj pa, ko je zginil vpliv strokovne organizacije, so pred par meseci že zginile tudi Leninove slike iz delavnic, kajti orožniki'so jih pobirali in odnesli neznano kam, toda to pot si ni upal nihče več protestirati. Tudi zadnje zahteve organizacije glede doklad so pokazale, da oblasti nas ne vpoštevajo več, ker odgovor je bil celo zasmehljiv. Politična, komunistična organizacija je s svojim seperatizmom prišla pa tako na psa, da niti izvoljen odbor ne eksistira več. Iz vsega, kar eksistira v Idriji in celi okolici, še je Godinava „Kmečka delavska zveza" namreč na papirju, ker sploh do življenja ni prišla. Gospodarska organizacija bo še le poka-.zala, koliko so ji škodovale mahinacije zgrešane delavske taktike, ker to je miljonsko podjetje, ki se ne da tako hitro uničiti kot je imel v načrtu agent Godina. Je pač žalostno to poročati, toda je resnično in potrebno.
Godina je, kar smo slutili v naprej, likvidiral vso delavsko solidarnost, moč in ugled, spraznil t,z blagajn vse delavske žulje ter jo odkuril neznano kam. To smo napisali v svarilo organizacijam in sodrugom drugih krajev, da se bodo vedeli v naprej zavarovati proti političnim lopovom, ki bodo morda skušali svoja plačana dela nadaljevati tudi drugod.
Idrijskemu delavstvu pa naj bo to služilo kot dobra šola v bodoče, če bo sploh sposobna še kedaj resno in premišljeno pridružiti se vesoljnemu proletarijatu, kateremu je vsled zaslepljenosti in osebnih intrig obrnilo hrbet v svojo velikansko škodo, ki se ne bo tako kmalu poravnala in če se sploh kedaj bo.
Tudi Sv. Križ pri Trstu obiskan od fašistov.
V nedeljo, 24. t. m. je pridrvel okoli 5. ure popoldne v Sv. Križ tovorni automobil z 20 fašisti. Ustavili so se sredi vasi ter si „ogledovali" položaj. Nato so se porazdelili in razpršili kakor na ukaz na vse strani. Kmalu se je slišalo pokanje pušk in samokresov. Ljudstvo je preplašeno začelo begati. Napadli so vsakega človeka na ulici. Gonili so moške pred seboj in streljali za nijimi, pretepali nedolžne mladeniče in delavce do krvi in pri tem težko ranili: 19-letnega Angela Tence (prebita črepinja), I5-Iet. Rudolfa Sedmaka (potolčen po vsem životu in razmesarjen, tako, da bo težko okreval), 18-let. Karla Švaba (ranjen na vratu) 21-let. Nazia De Lorenzi-ja (ranjen na glavi) 36-let. Martina Fabrisa (ranjen na obeh rokah) in še mnoge druge. Iskali so tudi politično bolj eksponirane mladeniče ter jih zasledovali. Tudi mnogo malih otrok so kar tako „za kratek čas" ošvr-kali z debelimi palicami po životu. Ko so odhajali iz vasi, so zagledali v neki stranski ulici moža, ki je mirno stal na cesti in jih
gledal. Ustavijo tovorni avtomobil, poskačejo na tla in počnejo streljati proti domačinu, ki jim je k sreči ušel. Ko se je razburjenje v vasi že nekoliko poleglo, se je prikazal karabinjer, ki je zvedavim očesom opasoval ljudi. Okoli II. ure ponoči se je začulo zopetno streljanje. Kmalu nato se je raznesel glas, da leži nekje težno ranjen karabinjer, katerega so močno izkrvavelega odpeljali v bolnico. Kdo ga je ranil, se ne ve. Drugi dan je bilo aretiranih 12 nedolžnih fantov.
IDrobtisiic©.
Častni zakonik roparjev je — mednarodno pravo. (Henry Bar-busse).
Borza je prostor, kjer ljudje kupujejo, česar ne potrebujejo in kjer prodajajo, česar nimajo (K. O. Rektor.)
Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in človeška kri. (Evg. V. Debs.)
Siromaštvo ni sramotno. — Besede, ki so jo skovali nalašč za bogataše. Siromaki namreč ne verujejo v to. (Julij Knopf.)
Kamenje mečejo le na ona drevesa, na katerih je sadje. (Dy-mazal.)
So ljudje, ki govorijo česar ne vedo; kadar pa imajo srečo, jim pravijo — preroki. (Roda-Roda.)
Ljubezen je tudi šport: Atletika srca! (Goldschmied).
Obleka, morala in zdravje.
Naravoslovec dr. Ernest Thompson Letou v Pittsburgu v Ameriki je o tej stvari izrazil svoje mnenje tako-le : „Splošna nravna čistost ni sploh v nikaki zvezi z obleko: to nam dokazujejo primeri iz Afrike, kjer so ljudje ‘v svojen naravnem stanju nravno najčistejši ljudje na svetu, ki pa prično propadati takoj, čim začno nositi obleko. Dolje je dognano, da izmed ljudi, ki nosijo visoke ovratnike, zboli mnogo več oseb, kakor pa ljudi brez ovratnikov, n. pr. mornarjev, od katerih jih izmed 1000 zboli samo 28 na vratnih boleznih. — Mode žensk v današnjih časih, tako je rekel učenjak naravoslovec, so najbolj pametne v zgodovini belega plemena odkar se je začela civilizacija. Na Turškem, kjer nosijo ženske več obleke na sebi kot v kateremkoli drugem kotu sveta, je nravnost ljudi najnižja. Tako je bilo tudi na Francoskem, v času, ko so se ženske zakopovale takorekoč v cele gore težkih svilenih oblek ter si mazale lica z raznimi stvarmi. Nepokrito telo vzbuja manj poželenja ter pospešuje vsled tega v večji meri uravnost kot pa pokrito. — Jaz sam bi najrajši nag hodil okrog — tako je končal u-čenjak....
RAZNE
Pirati na delu. Usoda nemškega otoka HeGgoland.
Berlin, 24. „Vossische Zeitung" objavlja brzojavko iz Hamburga, v kateri je rečeno, da je poslal angleški admiral svoji vladi spomenico, v kateri predlaga, naj se nemški otok Helgoland priključi Angliji. Sliši se tudi, da bo angleški zastopnik predložil prihodnjo jesen, zvezi narodov zahtevo, naj se Helgoland odtrže od Nemčije.
Položaj industrije v Gornji šleziji.
Berlin, 24. Po podatkih društva za izkoriščevanje rudnikov in premogovnikov v Gornji Šleziji je sedanja produkcija premoga za 5CP/o manjša kakor pred vstajo. Izvoz je padel na 30o/o in to vsled izgona nemških delavcev, ki so bili izvežbani v ravnanju s sirovinami. Podjetja niso več sposobna za produkcijo. Do sedaj še ni mogoče preceniti škode, ki je nastala vsled pustošenj in napačne rabe sirovin.
Delavska solidarnost. Strokovna internacijonala je stavkujo-čim češkoslovaškim bančnim uslužbencem ukazala 20.000 švicarskih frankov podpore.
Anglia proti 8 urnemu delavniku ? — Vsled zahteve poslanske zbornice se bo angleška vlada ponovno udeležila debate o svojem sklepu, da ne ratificira sklepov delavske konference v Washingtonu, v kolikor se tičejo vprašanj glede brezposelnih, delavske posredovalnice in tujih delavcev. Angleška vlada bo zavrgla tudi dve od takozvanih konvencij in sicer 8 urni delavnik in materinsko skrbstvo. Chamberlain je podal načelno izjavo, da delavska konferenca v Washingtonu vsled pomanjkljivosti nima pravice delati sklepe, ki bi bili veljavni za ves svet. Na konferenci ni bilo zastopnikov Nemčije in Rusije, pa tudi Amerika se ni pridružila konvenciji.
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
nnaagodenada
Priporočamo vsem našim Čitateljem, da se poseu-žujejo edino-le pri tvrdkah, ki inserijajo v našem listu !
Oglase sprejema agencija časopisov ======
V. MOLESINI
GORICA - VIA CARIBALDI Teairo)
oaaaaoaaaaaa
Zadruga pekovskih delavcev v Gorici
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. Pietro št 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
„PROLETAREC"
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
Štev. 57/R/21
Razglas
Podpisano, z namenom, da omogoči vsem svojim zavarovancem uživanje novih dajatev, ki jih je uvedel v pravilniku bolniške blagajne občni zbor, dne 23. januarja 1921 in ki jih je odobril Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo, dne 16. maja t. 1., objavlja, kakor sledi:
I. Zavarovanke, ki se nahajajo proti koncu nosečnosti in so zavarovane najmanj 26 tednov, v teku 52. pred. porodom, „starejše zavarovanke", imajo pravico do podpore nosečnosti za največ 4 tedne (člen 25.).
H. Zavarovanke porodnice, ki dojijo novorojenčke, dobijo, ne glede na bolniško ali porodniško podporo, ki jim pritiče, posebno podporo kot dojenski premij v iznosu polovične porodniške podpore skozi dobo 20 tednov po porodu (člen 27.).
lil. Trajanje bolniške pomoči se razteguje za vse obolele zavarovance do največ 52 tednov. Dosledno temu se podaljša tudi doba za podporo in sicer:
a)	onim, ki so vpisani najmanj 26 tednov v teku 52. pred začetkom bolezni, „starejši zavarovanci", se izplača navadna podpora do najvišje dobe 40. tednov in na polovico od navadne znižane podpore za nadalj-nih največ 12 tednov.
b)	Onim pa, ki niso dosegli te najmanjše dobe članstva, o koji je govora v prejšnjem odstavku, se izplača navadna podpora za največ 30 tednov (člen 30.).
IV.	Na podlagi člena 31. novega pravilnika je pravica do bolniške podpore na račun blagajne neodvisna od pravice do dnine, ki jo dolžuje delodajalec zavarovancu vsled pogodbe ali zakona (§ 1154 b, civ. zak., § 8. zakon z dne 16. jan. 1910, štev. 20).
V.	Bolniška blagajna preskrbuje, ako je potrebno, špe-cijelno zpravljenje, kakor zobozdravljenje, kopelji, zdravilišča za rekonvalescente kakor tudi gotove predrage proteze v mejah, ki se določajo s posebnimi pogodbami (člen 37.)
VI.	Ako si je zavarovanec nakopal bolezen po lastni krivdi vsled pijanosti ali vdeležbe pretepov, more bolniška blagajna nakazati članovi družini vso ali del podpore in sicer v vseh onih slučajih, v katerih bi le ta slednja ostala drugače brez potrebnih sredstev za preživljenje (člen 41.).
VII.	Pod orožje poklicani zavarovanci zadobijo zopet vse pravice do vseh v prav Iniku predvidevanih dajatev z dnem njih odslovitve iz zgoraj imenovane službe, ako namreč isti tega dne še pripadajo bolniški blagajni. Temu dosledno se ne bode vštelo v prizanesni rok dobe vojaškega službovanja pa le tedaj, ako to službovahje ne presega dobe 4. tednov,- Ta določila so nalično uporabijo tudi za morebitno dobo zadržanja v zaporu ali ječi (člen 46.).
Gori navedene določbe se v veljavi od dne 1. junija 1920.
Izvode pravilnika je možno dobiti pri podpisanemu proti plačilu 1 lire od komada kakor hitro bode dovršen tisk.
Gorica, dne 11. julija 1921.
Vodstvo.
			
Anton Breščak
VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA)
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
po najnižjih cenah
'lnin|,,W|l|)|,,MIlll^lfnPnnnp^,|llIll|,,H[||l»"iUl|l»"nip,nijp^iiT"rn|prn|||Tr,TTprnii
mami imii
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duomo štev. 9, levo
r'
naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in šivalnih strojev iz svetovnoznanih tvrd, katere bode prodajal po zelo znižanih cenah.
«
Na izbero so posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik, flCT katere prodaja od Lir 25.- naprej
U
Lastna mehanišna delavnica. Stara kolesa se popolnoma prenovijo. Pripo-■■■.= rola se za obilni obisk ■■■ ■
U
ELIJA ČUK
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
m
PODRUŽNICE i Brežice, Borovlje, Celovec. Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
OBRESTUJE vloge na knjitice po 4o/0:
IlllMlI!
NA daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŠUJE vse v bantno stroko spadajoče posle najkulantnejše. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za obCinstvo 8 1/2—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
i||llli5illlllllli!£Mii|||||iigii||iiiiiii|Bill|[llllii5gilllllll^^	.....
F
Ustanovljena leta 1812
Tiskarna in knjigarna
Giov. Paternolli - Gorica
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov: PATERNOLLI • Gorica Medmestni telefon št. 13.
Corso Verdi št. 38
„ADRIJA“ čevlji
„Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici
Edino domače podjetje te stroke
Izdeluje in ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan.
ževlji našega Izdelka so delani IlCno In^trpešno, ter se za Izdelavo rabi samo prvovrstno, IKno in trajno usnje. Kaka druga primes Je Izključena.
aaaaaaaaaHaaaagaHaaHHaa
Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadpiatu
ggaflMMBMBBgBBMfliMHBMffl
Varstvena znamka
Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: V Trstu, Via Rettori, št. 1 blizu magistrata, V Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice.
Zahtevajte čevlje «ADRIJA* pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskan cenik ^Čevljarske zadruge».
V krajih, kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. - Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino.
Zadruga je izdala nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno.
Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov:
„Čevljarska zadruga”
v Mirnu pri Gorici