A AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 14 _____... bslofenía libre ...... V Zavezniki in koristi Med spreminjajočimi se odnosi med velèsilami in političnimi bloki v najnovejšem svetovnem razvoju je najmanj opažen nov odnos, ki nastaja ]tned Zahodno Evropo in Kitajsko. Več evropskih držav, ki so članice NATO, je bilo več kot enkrat v vojni z Rusijo, toda skoro nobena ni bila v vojni s Kitajsko. Med državami Zahodne Evrope in Kitajsko zato ni tradicionalnega nasprotstva. Tako v evropskih prestolnicah kakor v Pekingu sé nagibajo k vzpostavljanju čim rednejših medsebojnih odnosov. Vse zahodnoevropske države, izvzemši Portugal, Španijo in Irsko, so že vzpostavile redne diplomatske odnose s Kitajsko, v Pekingu pa so na zunanjem ministrstvu ustanovili poseben oddelek za Zahodno Evropo. V minulem letu 1972 je večina zahodnoevropskih zunanjih ministrov obiskala Peking. Najbolj znan politični turist zahodnega sveta na Kitajskem jd^bil Nixon, toda ZDA še niso povsem normalizirale svojih dipomatskih odnosov s Pekingom. Letos bo Peking obiskal francoski predsednik Pompidou, njemu bodo nato sledili še drugi zahodnoevropski predsedniki. Zanimivo pa je, da v istem razdobju nj bil V Pekingu noben vzhodnoevropski, se pravi komunistični državni poglavar. Glavno vlogo pri tem razvoju igra zakoreninjen sovjetsko-kitajski spor ter kitajski strah pred sovjetsko intervencijo, ki s e je zlasti povečal ob sovjetski invaziji češkoslovaške 1- 1968. Na Kitajskem so takrat hitro pozabili na gesla o „kulturni revolucij“ in jih zamenjali z gesli o „vojaški pripravljenosti“. Istočasno .se je komunistični Peking prvič začel resno ozirati na Zahod. Kitajsko zanimanje se je zlasti osredotočilo na Zahodno Evropo in manj na ZDA, ker je bila ta država zapletena v vojno v Vietnamu in v zaščito Taiwana. Drug razlog kitajskega zanimanja za Zahodno Evropo pa je strateškega značaja: Zahodna Evropa zapira Sovjetski zvezi pot proti zahodu. Ko so v Pekingu ugotovili, da je Nixon resno mislil, ko je govoril o ameriškem umiku iz Vietnama, so se nagnili tudi proti ZDA. Ironično je, da Peking podpira NATO ter mu zlasti godi da predstavlja ta organizacija jez sovjetski ekspanziji na zahod. Kitajski zunanji minister je tudi javno izjavil, da Peking podpira združitev obeh Nemčij, kar kitajski predsednik čuenlaj „itak smatra za neizogibno“. V Pekingu so tudi izrabili upanje, da bo Anglija v Skupnem evropskem trgu igrala odločilno vlogo, ker dvomjo, da bi bila Bonn in Pariz dovolj odločna v svojih odnosih z Moskvo. Anglija pa zlasti zadnja leta ni gojila posebnih stikov z ZSSR. V zvezi s sovjetskimi imperialističnimi načrti v Aziji, v Pekingu niso posebno navdušeni nad bližajočo se vseevropsko varnostno konferenco in nad pogajanji med ZSSR in zahodnimi državami o skrčenju vojaških sil v Evropi. Ki'ajska je namreč edina od petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki nima delegacije na razgovorih o skrčenju vojaških sil v Evropi, dasi je geografsko, če že ne politično, prav tako blizu Evropi kakor je Severni Ameriki. V Pekingu si želijo, da se razmerje sil NATO in Varšavskim paktom ne bi spremenilo, da tako Moskva ne bi mogla okrepiti svojih vojaških sil ob kita jsko-sovjetski meji. Zato danes Peking odkrito podpira NATO, ki je bil ustanovljen pred petindvajsetimi , leti, ob prvem sovjetskem udaru v Češkoslovaški leta 1948. Kitajska nova politika do Zahoda pa se je začela po drugem sovjetskem udaru v češkoslovaški leta 1968 in so danes v Pekingu manj navdušeni nad priznanjem obstoječih razmer v Evropi, deljeni na vzhodno in zahodno, kakor pa v amem NATO. Zunanja politika majhnih in velikih držav je vezana na njihove trenutne koristi. Danes ima Zahodna Evropa za svojega zaveznika proti ZSSR komunistično Kitajsko, in obratno. Jutri se bo razmerje sil epet spremenilo. RAZBURJENJE v domovini DIVI GOLOB — ADVOKATI — JEDRSKA ELEKTRARNA ...............................’■■■■■■■■■■■■OUIllIHmm, BUENOS AIRES 5. aprila 1973 ............ „Divji golob“ je tako razburkal nekatere vrhove v Sloveniji, da ise še niso pomirili. Celjska Mohorjeva družba je namreč izdala nov romali Alojzija Rebule z naslovom „Divji golob“, kot 123. knjigo Slovenskih večernic za leto 1972. Roman je izšel v 66,000 izvodih in ¡e bil izredno hitro razprodan. Res je, da je nadvse privlačno že ime pisatelja Rebule. Presenetljivo pa je, da je bila razprodana knjiga v domovini, ki ni kaka lahka ali zabavniška povest. Osrednja osebnost romana je Jordan Košutnik, sin komunističnih staršev, ki sta bila oba pri partizanih/ Rebula opisuje njegovo življenjsko pot od šolskih let preko mladinskih brigad do duhovniškega poklica in delovanja v tem poklicu. Pr; tem se dotika vprašanja revolucije, vere, partizanstva, domobranstva, pobijanja duhovnikov, itd. Zanimivo je kako Rebula opiše Ljubljano neposredno po vojni. Junak romana Jordan Košutnik jo je videl tako: „Na pločniku obleke, ki so bile vse podobne druga drugi, v prahu praznih izlozb Stalin za Stalinom, na osamelih križiščih kakšno opotekajoče se kolo z držaji na rogove, iz mikrofona na vogalu se je vsipal nekakšen sodni proces, bogvedi za kakšno politiko je šlo, tožilec je vpil na ne vem koga. Gredoč sem stopil v cerkev sv. Frančiška Asiškega. Bolj za pozdrav kot za molitev. Počutil sem se, kakor se pač počutiš v cerkvi po revoluciji. Kakor ovca, ki se je zapasla na minsko polje. Ko stopiš spet ven, si ogleduješ, kaj bo.“ Komunistične oblasti so postale pozorne, da je bila knjiga tako hitro razprodana in da ljudje o njej toliko govorijo, Ni jim bilo prav, da iso deset ih deset tisoč bralcev dokazali, da jih le zanima zgodovinska resnica, da niso do nje brezbrižni in tudi ne do problemov duhovnega sveta. Gotovo pä bi režimski komunistični cenzor knjigo prepovedal, če bi pravočasno .vedel, da Rebula piše tudi o pobitih domobrancih. Ko njegov junak ivošutnik že kot duhovnik obišče v tržaški bolnišnici bolnega političnega emigranta prof. Livolda, ta odločno odklanja, da bi ¡se vrnil v domovino in pribije: „Komunisti naj najprej slovesno obžalujejo, kar so naredili z domobranci! še Roesener, tista diplomi-lana zver, ki je iz Miranjarskega gradu vladala nad Adriatisches Küstenland, je 'rael možnost obrambe pred sodiščem. Deset tisoč preprostih fantov pa ne!“ Pravijo, da je neki politični emigrant šel iz Amerike v Ljubljano in je Diskriminacija proti verskim filmom DO KAM GRE PARTIJSKA NESTRPNOST obiskal tudi Kocbeka. V razgovoru ga je vprašal zakaj so pobili dvanajst tisoč slovenskih mož in fantov. Kocbek mu Je odgovoril, da o tem nič ne ve in je postal pri tem zelo žalosten... Verjetno je Kocbek bral Rebulovo knjigo in je vsaj iz te zvedel, kaj so je dogajalo tedaj, ko je kot krščanski sociali v ge zvesto služil komunističnemu režimu. Znanje ni zadostno. Kakor je bilo pod nacizmom in fašizmom,, tako je tudi pod komunističnim režimom. Ni glavno znanje, glavno je, da si zadosti režimski. To so sklenili tudi na zadnji konferenci advokatskih zbomlt, v Jugoslaviji. Komunistična „Borba“ je zapisala, da je bilo sprejeto stališč,e da v prihodnje „za otvoritev advokatske pisarne ne bo zadostna samo formalna šolska izobrazba in nekaj izkušenj, temveč bodo vztrajali na kompletnosti moralno-politične ga lika vsakega novega kandidata. Poleg ustreznih dokumentov bo potrebno tudi mnenje in priioročdo družbeno-politič-nih organizacij in ustanov.“ Jedrska elektrarna. Kakor ,mo v Svobodni Sloveniji poročali, gradijo ob Savi jedrsko elektrarno. Ko je bil nedavno predsednik ZIS dr. Jakob Sirot-kovič na obisku v New Yorku, se ;e pogovarjal tudi z novinarji. Ti niso bo-gli razumeti, zakaj v Jugoslaviji gradijo jedersko elektrarno, ker ima Jugo-slavija še toliko neizkoriščenih voda. Presenečeni so bili tudi -zlasti zaradi tega, ker imajo Američani in mnogi drugi .precej nevšečnosti s takimi elektrarnami. Jedrsko elektrarno pri New Yorku hladi reka Hudson, ki ima nekajkrat več vode kot Sava. Vroča voda, ki se vrača iz elektrarne, zviša temperaturo Hudsona za 10 stopinj. Ob taki temperaturi ne more obstajati nobeno drugo življpiijg v reki, spremeni se pa tudi biološka struktura, reka je umazana, tako kot tudi njena okolica. Vse nevšečnosti niso nastale le zaradi onesnaženosti, so zatrjevali novinarji. Po 10 do 15 letih je 'treba namreč zaradi radiacije odstraniti in uničiti ves material. Vse to zahteva prav toliko denarja kot gradnja. Ameriški novinarji so bili verjetno mnenja, da Jugoslavija gradi jedrsko elektrarno bolj zaradi ugleda kakor pa iz potrebe, če imajo ameriški novinarji prav, potem bo ta „ugled“ Jugoslavije eden najdražjih, kar si jih je doslej pridobila. p Da je v Jugoslaviji versk^voboda le na papirju, je že dovolj dokazano. A nestrpnost proti vsakršnemu pojavu ■ vernosti ne sega le v politično in 'splošno družbeno polje, marveč tudi na področja umetnosti. Tu je prišlo ponovno do izraza v začetku marca, ko je bil v Beogradu 20. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratfcome-tiažnega filma, od 2. do 7. marca. Vodstvo festivala je odklonilo tri filme producenta „Krščanske sadašnjosti“ (Centra za koncilska raziskovanja, dokumentacijo in informacijo v Zagrebu). „Krščanska sadasnjost“ je prijavila: „Pozdravljena Devica“, dokumentarni film o mednarodnem Mariološkem in Marijanskem kongresu iz leta 1971; „Na obisku s krizantemo“, dokumentarni film o vseh svetih na zagrebškem pokopališču Mirogoj; in „Tretji z žago“, dokumentarni film o delavcih, ki v mestu žagajo drva z motornimi žagami. Filmov niso uvrstili v spored, ker je tako sklenila festivalska žirija, ki je filme pregledala in odbrala tiste, ki naj'se pomerijo za eno izmed festivalskih nagrad. Vse ostale filme, ki ne pridejo v poštev za tekmovanje, prikazujejo informativno med festivalom. Filmi „Krščanske sadašnjosti“ niso prišli niti do informativnega programa. Krščanska sadasnjost o tem^do sedaj še nj prejela uradnega pojasnila. Na konferenci za tisk je sicer prvi dan festivala direktor festivala, ko je predstavil filme, povedal, da so nekatere filme vzeli s programa. Filmov „Krščanske sadašnjosti“ ni omenil, dokler ni po njih vprašal časnikar. Predsednik žirije je prebral obrazložilno besedilo žirije, ki ga je ta poslala upravi festivala. V besedilu je rečeno, da „šteje festivalska žirija za svojo moralno in družbeno obveznost, da filmov ne vključi v , spored zato, ker bi se v nasprotnem primeru pregrešila ^oper načelo o ločitvi Cerkve od države“. Daljo je rečeno, da imajo filmi religiozen značaj in spadajo v krog privatnega prikazovanja. Rečeno je bilo tudi, da se žirija s svojo odločitvijo ne spušča . v estetsko ocenjevanje teh filmov, časnikar je vprašal, če so morda v filmih kakšne osti proti naši družbeno politični ureditvi. Odgovor je bil nikalen. Uprava festivala je predsedniku „Krščanske sadašnjosti“ obljubila, da bo predložila prepis obrazložitve festi-. valske žirije. Pozneje se je žirija odločila ohraniti obrazložitev na upravi; uprava pa bo napisala službeno sporočilo in ga poslala „Krščanski sadaš-njosti“. Jože Melaher - 60-letmk V Clevelandu v ZDA so imeli v Baragovem domu minuli mesec lepo slavje V pravem prijateljskem vzdušju ih v iskrenem medsebojnem spoštovanju so zbrani slovenski rojaki proslavili 60 letnico Jožeta Melaherja in mu v prisotnosti njegove žene in otrok čestitali ob novem življenjskem mejniku. 26. februarja 1913 je Jože Melaher na Pobrežju pri Mariboru zagledal luč sveta. Pred vojno se je udejstvoval v slovenskih katoliških mladinskih organizacijah in politično v Slovenski ljudski stranki. Kot'zaveden Slovenec je v merečih pred nemškim napadom na Jugoslavijo organiziral vzdolž slovensko-avstrijske meje sestanke in predavanja po teh društvih in organizacijah o nevarnosti tkim. pete kolone, ki so jo ¡■estavljali nemškutarji in komunisti. Preprečil jim je tudi, da hi za Hitlerjev rojstni dan po mariborskih gričih in planinah zažigali kresove. “Campanile invencible” Vera v uspeh in pogum “Slovenski zvonik” Februarja letos je minilo dvajset let, odkar je desetletja imenovani „Campanile Invencible“ v Catedralskem pogorju naposled bil premagan. Formula dveh slovenskih planincev je pokazala pozitivni rezultat... 13. februarja 1952 sta Dinko Bertoncelj in France Jerman prvič stopila vrh Zvonika, za katerega se je zaman trudil ne samo znani Meiling, ampak še marsikak drug gornik, vrh stene, ki je bila prijatelju slovenskih gornikov, Cifuentesu, plezalnemu trenerju argentinske armade tudi grob. Tisti dan je z vrha Zvonika zaplapolala slovenska zastava, skupaj z argentinsko. O dogodku je pisal gorniški tisk in od takrat srečavamo „Campanile esloveno“ po zemljevidih južnega gorstva. Ob dvajsetletnici tega dogodka so slovenski ljubitelji gbra v Bariločah izdali poseben znak. Na njem je „Slovenski zvonik“, pod njim Tončkovo jezero s šotorom. Ob istrani istena s kli-nom, vrvjo in cepinom. Spodaj napis* „iS. -P. D. — C. A. E.“ Kakor je bilo povedano na večer pred proslavo dogodka, ki ga je skupina prijateljev pripravila g. Francetu Jermanu pod Tronadorjem — z večera - je bil poslan tudi pozdrav Dinku Bertonclju v Severno Ameriko — je bila značka izdana v afirmacijo IS. P. D-ja; v poklon borbenosti in previdnosti svojih dveh članov, zaradi katerih bo „Slovenski zvonik“ odslej pričal o naši prisotnosti na argentinskem jugu; pa še iz enega razloga. V dneh, ko se po svetu včasih skoraj^ načrtno goji malodušje glede človeštva („... ki propada...“), gled.-> možnosti človekovega udejstvovanja („...razen tehnike čisto vse propada: znanost, umetnost, politika...“), gle- de Cerkve („...ki propada in ki je verjetno v svoji poslednji krizi...“), pa tudi glede slovenstva doma in kdaj med nami v svetu („...narodi zginja-jo... — dolžnosti do naroda so bolj relativne, kakor pa smo doslej mislili...“) naj bi ta dogodek vse Slovence opozoril na to: marsikaj, kar je za druge „nepremagljivo“, more za nas biti dosegljivo. Da je le v nas vera v uspeh, ljubezen do cilja — da je torej v nas borbenost. In pa pripravljenost za žrtve... V takem primeru ima pač borec potem tudi lahko še — „srečo“... V dneh, ko je doma slovenstvo zatirano in ko mnogim v svetu malodušje glede bodočnosti slovenstva stopa v srce, je ta dogodek brez dvoma razmišljanja vreden. Nov® priznanje Skvarčevim uspehom Kot vsako leto, ¡se je tudi letos ing. Jure Skvarča, naš znani andinist,, podal s skupino tovarišev na Kontinentalni led, kjer je znova dosegel lepe uspehe: O tej skupini (sestavljali iso jo poleg Jureta še Gregor Ahčin, Mario Serrano, Osvaldo Troiani in Eduardo Kornais) in njenih podvigih je v svoji nedeljski izdaji 25. marca poročal tudi ugledni buenosaireški dnevnik La Pren-'-a.. V svoji prilogi v bakrotisku je posvetil planincem celo prvo stran, kjer objavlja sedem slik iz ekspedicije in kratek komentar. Plezalni skupini k njihovim uspehom čestitamo in smo veseli tudi, da o njih tako lepo poroča tudi buenosaireško časopisje. Po nacistični okupaciji štajerske se je odločno uprl okupatorju in se izognil slehernemu sodelovanju 's sovražnikom. Nasprotno, organiziral je oborožen odpor slovenskih četnikov na Štajerskem, ki jim je poveljeval kot Zmagoslav do konca druge svetovne vojne. Nepretrgoma je 32 mesecev nosil vojaško uniformo, v neprestani življenjski nevarnosti zase in za svojo družino. Nerhška Gestapo se je nad njim maščevala tako, da je zaprla njegovo ženo go. Marijo Melaher, bivšo učiteljico pri št. liju nad Mariborom ter so jo odpeljali v preseljevalno taborišče v Frohnleiten pri Gradcu, od tam pa na delo v Kapfen-berg. Nekaj tednov pred koncem vojne je pobegnila s skupino štajerskih beguncev v Ljubljano. 1 o vojni je bil Jože Melaher s svojimi četniki najprej v taborišču Eboli v Italiji, - nato pa v Diepholzu in Bremenu v Nemčiji, kjer je bil v službi pri IRO Interzonal Staging Area of Germany and Austria. Od oktobra 1949 živi z ženo go. Marijo in s tremi hčerkami v Clevelandu. V ZDA je Jože Melaher posvetil spet vse svoje zmožnosti za blaginjo slovenske izseljenske. skupnosti. Aktivno se udejstvuje z delom in nasvet; v' številnih organizacijah. Izredno delaven je na političnem področju, kot član Narodnega odbora za ¡Slovenijo in glavni tajnik Slovenske krščanske demokracije SLS. V svoji protikomunistični borbenosti se izživlja tudi v Zvezi slov. protikomunističnih borcev, kot njen tajnik, svoje pevske talente pa uporablja kot predsednik slovenskega cerkvenega pevskega zbora. Njegova časnikarska žilica mu tudi ne da miru ter je ob svojem preobilnem delu še sourednik Amerikanskega Slovenca. Teža dela za slovenstvo v Clevelandu sloni na njegovih ramah, dela, ki mnogokrat ni vidno in o čemer tudi ni pisanih poročil, pa je težko in naporno. Jože Melaher ostaja vedno isti Jože Melaher: kamor ga kliče dolžnost v delu za slovenstvo v izseljenstvu, tja se odzove, tam poprime in do konca izpelje načrt. Zvestoba ¡slovenskim idealom, zanesljivost in vztrajnost v narodnem delu, premišljenost v besedi in dejanju, to so odlike, ki poleg - številnih drugih krasijo slavljenca. Zato ni čudno, da mu je ¡slovenska skupnost v Clevelandu pripravila prijetno presenečenje, ko se je v nedeljo, 25. februarja t. 1. po slovenski maši zbrala v Baragovem domu in mu čestitala za 60 letnico. V imenu vseh in za vse mu je govoril iz ¡srca Karel Mauser: Scran 2 KONEC AMERIŠKIH VOJNIH AKCIJ v VIETNAMU SAMO CIVILNO OSEBJE V SAIGONU Minuli teden so zadnji severnoameriški vojakj. odšli iz Južnega Vietnama. Tudi zadnji severnoameriški vojni ujetniki so bili iz ujetništva v Severnem Vietnamu prepeljani najprej na ameriško letalsko oporjšče na Filipinih, od tam pa domov v ZDA. Kljub tem dejstvom so vietnamski komunisti obtožili Amerikance, da so v Južnem Vietnamu pustili v civilnih oblekah, nad 20.000 „vojaških svetovalcev“ pri južnovietnamski vojski. Ameriško zunanje ministrstvo je to komunistično trditev zanikalo in objavilo, da je v Vietnamu ostalo ok. 8250 ameriškega civilnega osebja. Od teh so sicer nekateri vojaški strokovnjaki, toda sodelovali bodo' z južno-vietnamsko vlado po dogovoru z ame- riško vlado pri obveščevalni službi, statistikah in podobno. Okrog 5000 ameriških civilnih strokovnjakov so bivši uslužbenci v ameriškem obrambnem ministrstvu, ki jih je poslalo v Vietnam po predhodnem dogovoru z južnovietnamsko vlado. Ok. 1200 oseb je nadalje zaposlenih pri vojaškem atašeju na ameriškem veleposlaništvu v ¡Saigonu, ok. 1000 pa pri ameriški Agenciji za mednarodni razvoj. Edino ameriško vojaško osebje, ki je ostalo v Južnem Vietnamu, je 160 članov varnostne straže in 50 vojaških svetovalcev na ameriškem veleposlaništvu ter 14 častnikov, ki so nastavljeni za preiskave o ameriških vojakih, ki so izginili v minuli vojni v Vietnamu. Medisaroilui teden Dobiček Skupnega evropskega trga je v letu 1972 znašal 6000 milijonov dolarjev. Izvoz Skupnega evropskega trga v zunanji svet je znašal 68.000 milijonov dolarjev, uvoz pa 62.000 milijonov dolarjev. Največji izvoz je ¡Skupni evropski trg imel v ZDA in evropske nečlanice, največji uvoz pa je imel iz Latinske Amerike, Afrike in Azije. Edvard Frei, čilski vodja krščansko-demokratske opozicije, je izjavil, da „se v Čilu bližamo marksističnemu totalitarizmu“. Frei imeni, da politični 'pluralizem v Čilu ne bo več dolgo obstal, toda „opozicija se bo borila naprej, če bomo spet dobili oblast/ bodo minula leta, morda desetletja, predno bo čile izšel iz brezna, v katerega ¡sta ga potisnila demagogija in fanatizem,“ je pribil Frei. Čile v kleščah marksističnih gospodarjev UVOZ ŽIVIL Gospodarske razmere v Čilu še vedno drsijo navzdol ter se- Allendejevi marksistični vladi ne posreči zadržati, večino hitrejše inflacije. Da bi zatrla vedno večje zahteve po novem zvišanju dohodkov, je Alledejeva vlada predložila kongresu v odobritev predlog o novem zvišanju plač za 45 odstotkov. Zadnja taka dekretirana povišica plač v Čilu je bila lanskega oktobra, ko so zvišali plače za 99.8 odstotkov. Allende z vso svojo marksistično ideologijo ne zna in ne more urediti čilske ekonomije. Iz velike stiske so mislili čilski socialisti in komunisti da bodo rešili A-llendej-a, če ukažejo svojim ministrom v njegovi vladi, da v celoti odstopijo in dajo AUendeju možnost, da sestavi novo vlado, ki naj bi tudi na nek način na novo začela z urejanjem razmer v državi. Toda Allende je spet imenoval v svojo vlado ljudi iz vrst socialistov in komunistov -—• iz tega začaranega kroga pač ne more — ter je bila edina ideja, ki je novi vladi prišla v glavo ta, da je napovedal Čilencem hud post na vseh področjih ekonomije. Upeljali so totalno kontrolo nad prodajo živil ter -drugih življenjskih potrebščin, kakor da bi bil Čile v vojni. lar. Dolar, ki ga kupi čilski turist, ki hoče potovati v tujino, pa stane 305 eskudov. In še: vsem tujim podjetjem v Čilu, ki dobivajo za plačevanje svojih stroškov dolarje od zunaj, zamenjujejo te dolarje v čilskih bankah po 30 esku-dov za en dolar. Plačevanje računov v Čilu, ki so izstavljeni v čilskih esku-dih, pa morajo ta podjetja izvršiti v dolarjih, ki jih banke zaračunajo po 25 eskudov za en dolar. Allende je znan tudi po tem, da se v svojem sovraštvu do zasebne lastnine povezuje s tujci proti lastnim državljanom. Ker nad čilsko ladijsko družbo Cia. Sudamericana de Vapores ni mogel dobiti totalne kontrole (država je mogla pokupiti le 46 odstotkov delnic te družbe), čilski bakreni rudniki ne smeio več izvažati bakra z ladij ami te družbe, da bi jo tako uničil. Šel je še dalje ter je podpisal prevozno pogodbo z neko baltsko (beri: sovjetsko) ladijsko družbo, ki bo namesto čilske vozila čilski baker v inozemstvo. 44 britanskih konservativnih in laburističnih poslancev je podpisalo spomenico, v kateri predlagajo jugoslovanskega . komunističnega diktatorja Tita za Nobelovo mirovno nagrado. Navajajo Titov „doprinos k svetovnemu miru in mednarodnemu sporazumevanju“ ter njegovo „delo za razvijajoče se narode“. Pobudo za spomenico je dal škotski konservativni poslanec Fitzroy McLean, bivši medvojni britanski zvezni častnik pri Titu. Vatikansko glasilo Osservatore -Romano. je posvetilo Camporovemu obisku pri papežu samo dve vrstici. Ameriške gospodinje so se organiziraj in napovedale, da ne bodo kupovale mesa, dokler ne bo cenejše. Več ameriških klavnic je moralo zaradi nastopa ameriških gospodinj že ustaviti delo, vlada pa je bila prisiljena maksimirati cene mesu. V Izraelu so aretirali in zaprli dva juda, ki sta bila v vohunski službi za Arabce. V vsem Izraelu so bili nad novico zaprepaščeni. Obtoženca sta izjavila, da sta ju pri delu proti Izraelu „vodile revolucionarne^ ideje“. Preganjanje Cerkve v Albaniji Iz Albanije so v svobodni svet prišla poročila, da je tamkajšnja komuni- čenjem katoliške Cerkve v Albaniji,“ je izjavil vatikanski radio. Poljedeljska proizvodnja v Čilu je namreč lansko leto padla za več kot 12 odstotkov, za letos pa bo ta padec še nadaljnjih 10 do 15 odstotkov. Umetno nizke cene, ki jih Allendejeva vlada določa poljedelskim proizvodom, so razlog, da čilski kmetje sejejo samo toliko, kolikor potrebujejo zase. Tudi tkim. agrarna reforma Čilu ne pomaga. V letošnjem letu bo moral Čile uvoziti živil za ok. 600 milijonov dolarjev, se pravi za nad 150 milijonov dolarjev več, kakor lansko leto. Državne blagajne pa z dolarji niso napolnjene. Allende je, da bi državne blagajne polnil z dolarji, iznašel način, ki ga nekateri opazovalci enostavno imenujejo . krajo. Dolarji, ki prihajajo v državo, so zamenjani v razmerju 70 eskudov za en do- stična policija ustrelila nekega katoliškega duhovnika, ker je skrivoma krstil nekega otroka. Istočasno prihajajo poročila o Silovitem preganjanju sleherne vere v Albaniji, kjer je komunistična vlada javno izjavila, da je „Albanija prva ateistična država na svetu“ V zvezi s temi poročili je vatikanski radio minulo soboto poročal, da „samo komaj zaznavni znaki“ dajejo slutiti, da še obstoja katoliška Cerkev v Albaniji. Istočasno je, govornik protestiral, da nihče v svobodnem svetu ne protestira proti nasilju v Albaniji. „Totalno uničenje hierarhije, totalen zator vseh verskih in kulturnih ustanov, zadušitev sleherne oblike krščanskega življenja so bili postopni ukrepi načrta, ki je šel za totalnim uni- „Nihče ni doslej protestiral, tudi ne tiste organizacije in gibanja, ki so tako glasne, kadar protestirajo proti nasilju in omejevanju ¿vobode v drugih državah,“ je pravilno očital govornik na radiu. Radio je nadalje poročal, da je ska-darska katedrala ¡spremenjena v športno palačo, krstilnica je sedaj skladišče za avtomobilske gume, neka druga cerkev pa je ¡spremenjena v glavni stan politične policije. 'Papež ¡Pavel VI. je v svojem nedeljskem nagovoru na vernike ponovil obsodbo preganjanja Cerkve v Albaniji, „ki ji je danes vsiljen ne samo mir tihega trpljenja, temveč, lahko rečemo, mir groba,je obtožil Pavel VI. „Kdor se čuti prežetega s spoštovanjem do samega sebe, si bo rajši izbral kratko življenje, zvrhano plemenitega ugodja kot pa dolgo življenje polno lenobne negibnosti in rajši bo živel eno leto za vzvišen cilj kot pa dolga leta za prazen nič; rajši bo izvršil eno samo veliko in pomembno dejanje kot pa celo vrsto nesmiselnih malenkosti.“ Platon, Symposion 209 C Iz življenja Im dogajanja v Argentini Počhsi, skoraj neopazno, se nepero-nistična javnost sprijaznjuje z dejstvom, da bo po 25. maju v Argentini zavladal peronistični režim. In to dejstvo jemlje na znanje z manjšimi skrbmi, kakor' pa bi bilo v prvih 'trenutkih pričakovati. Pozitivno zadržanje opozicionalmh strank je] k temu precej' pripomoglo. Zlasti pa so izvoljeni kandidati sami tudi pospešili to', ko so, vsaj doslej, nastopali zelo umirjeno. Eden izmed dogodkov, ki je k „po-mirjenju“ precej pripomogel, je bilo potovanje novoizvoljenega predsednika (volilno sedišče je izvolitev že potrdilo in Junta je je sprejela), ki se je več dni mudil v Evropi. Izstopila je iz tega potovanja zlasti posebna avdienca pri papežu Pavlu VI, ki je sicer imela privatni značaj (navzoča je bila vsa Cam-porova družina), vendar je v raznih krogih pozitivno odjeknila in osebnost novega predsednika naredila bolj privlačno. Vendar v tem ozračju pomirjenja plava neka nesigurnost. In ta je sestava bodoče vlade, ki bo za dobo štirih let vodila državo s skoraj neomejeno močjo. V kongresu bodo peronisti imeii večino v obeh zbornicah, vendar ne bodo dosegli dve tretjinske večine. Kar pa se tiče bodoče vlade, se pojavljajo imena in verzije, ki vzbujajo nemir. Peroni-Etom bo težko zediniti vse notranje težnje, zlasti ker se v justicialistični fronti soudeleženi tako različni tokovi, kot so konservativci, demokristjani, de-sarrollisti in vsi razni peronistični odtenki. Na podlagi teh dejstev bo seveda težko pripraviti bodočo politiko najsi-bodi na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem itd. polju. Notranji prepiri bi lahko pripeljali do odcepitev. Že itak nekateri izvoljeni poslanci iz desarro-llistične skupine zahtevajo, da bi vsi predstavniki te stranke v kongresu nastopali kot samostojna skupina in ne v sklopu peronističnega bloka. Druga težava, na katero bo bodoča vlada tudi gotovo naletela, je problem gverile. Peronove izjave, češ da po peronistični zmagi gverila ne bo imela smisla obstoja, torej, da je ne bo, so preveč optimistične. Prav te dni so atentati na ameriške objekte in ugrabitev admirala Alemana ponovno potrdili, da tudi peronfetična zmaga ne bo odpravila gverile. Pač pa je nezadovoljstvo precej razširjeno med ljudmi, in sicer zaradi podražitev. Kljub temu, da so jih vsi pričakovali, je vendar zvišanje v transportu, nafti, plinu itd. v višini 25—30% hud udarec za razmajane družinske proračune. Prav na tem področju bo morala bodoča vlada najprej poprijeti, če si hoče ohraniti simpatijo volilcev. Novo izžemanje ljudi (Iz pisma iz domovine) .. .Sedaj je izšel nov predpis, da stavbnega zemljišča ni mogoče prodajati neposredno kupcu. Treba ga je po prav nizki ceni prodati občini in nato ga kupec lahko za visoko ceno kupi od občine. Zaslužek gre na to., način v žep občine, da lahko podpira, režimske organizacije in ljudi. To je zopet nek nov način razlastitve tiste malenkosti zasebne lastnine, ki je še ostala v zasebni lasti po prvih komunističnih zakonih. Retroceso de la producción en Chile Acaba de efectuarse en Chile un estudio sobre la situación económica del país en 1972, llevado a cabo por el Taller de Coyuntura del Departamento de Economía de la ¡Sede Occidental de la Universidad de Chile. \ Ese estudio proporciona impresionantes estadísticas sobre el constante retroceso de la economía chilena. Clon repecto a 1971, que fue ya un año de gestión de la Unidad Popular, puede vrse el estancamiento o el retroceso de la explotación minera: —0,51% para el cobre; 5,57% para el salitre; —9,60% para el carbón: —23 5% para el hierro. También se comprueba esa degradación en la producción de trigo (—12,6%), hortalizas y frutas (■—16,7%), de remolacha, maravilla y raps (—8%), de bovinos, ovinos y porcinos (—6,4%), de lanas (—19,2%), etc. Pero más extravagante aún resulta la caída de los productos del mar, puesto que el gobierno no puede alegar el caos agrícola provocado por una reforma agraria apresurada y burocrática, así como las exacciones del MIR. En efecto, de 1971 a 1972, la caída fue del 23,5% por lo que concierne a los mariscos y del 56,6% respecto al pescado. Brali smo Stabilnost je le na transparentih Süddeutsche Zeitung je v svoji izdaji z dne 30. januarja objavil sledeč članek o gospodarskem položaju v Jugoslaviji., JOŽE MELAHER — 60 LETNIK (Nad. s 1. str.) „Dragi Jože, žena in otroci ter vsi drugi navzoči! Za tole malo slavje nisem jaz kriv, čeprav v temle momentu iščeš krivca. Vesel pa sem, da se je nekdo spomnil nanj in da ti morem z drugimi vred voščiti k prvemu desetletju življenja, k; ga prične človek živeti, ko prekorači ekvator petdesetih let. Vsi smo ljudje in vedno mi težko dene, ’če ob obletnicah govorimo o slavljencu tako, kakor da ne hodi po tem svetu. Brez napak, ves svet in dober se pomika skoz gnečo v tem življenju. Saj ni tako. Vedno želim, da obhajamo obletnico ljudi tako, da vidimo, © SVIT» SAO PAULO Prva obletnica slovenske župnije 11. marca so Slovenci v Sao Paulo praznovali prvo obletnico razglasitve slovenske župnije. Z župnikom sta so-maševala župnik Najsv. ¡Zakramenta Alojzij Ilc in kapucin p. Mansuet Božič. Udeležba je bila velika, petje zelo lepo.' Po maši je p. Mansuet za slovenščine nevešče vernike govoril v portugalščini o pomenu župnije na splošno in za priseljence. Somaševalcem je stregel dr. Enij Alojzij Fonda, profesor latinščini na državni fakulteti v mestu Assis. Cb isti priliki je župnik podal pregled žuo-nijskega dela v prvem letu obstoja župnije. Po maši so se navzoči v župnišču tudi telesno okrepili, zraven pa sper, prepevali, zlasti: „Prav lepa je šloven-ska fara“. Tudi cerkev; ki je sedež slovenske župnije, je postala lepša. Dobila je nove klopi. Manjkaj-o le še zvonovi. Poroke se v njej komaj zvrstijo, ker se psročajo v njej neveste iz vsega mesta. Na dan -sv. Jožefa je dr. Janer p. Mansuet Božič svojim, številnim doktoratom in licenciatom dodal še en licenciât. Na teološki fakulteti v Sao Paula je dosegel licenciât v teol-ogiji. Dr. Božič je rektor univerze v mestu Palmas v državi Paraná. Čestitamo. O I? V E STILA SOBOTA, 7. aprila 1973: Na Pristavi ob 18 sestanek deklet z razgovorom. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20.30 „taboriščni kotel“. NEDELJA, 8. aprila 1973: V San Justu takoj po maši predavanje ge. Eckerjeva za žene in dekleta. Občni zbor Centralnega odbora SDO-SFZ v Slovenski hiši. Tombola na Pristavi. V zavodu San Vicente od 8.30 duhovne vaje za fante do 16. leta- NEDELJA, 15. aprila 1973: N-a Pristavi po slovenski maši roditeljski sestanek šole. Sv. maša zadušnica za pok. grala. Franca Krennerja bo v soboto, 14. aprila ob 19 v kapeli Slovenske hiše DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenska radijska oddaja bo od nedelje, 1. aprila naprej ob 14.30 in ne ob 15.30, kot je bilo preje objavljeno. Slovenska radijska oddaja je še vedno na radio ANTARTIDA Upravni svet Zedinjene Slovenije se bo sestal 20. aprila ob 20 uri v prostorih ZS. Pisarna in knjižnica Zedinjene ¡Slovenije je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16!—20 ure. ESUHENM UBIS Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit o .s« m <3 ? *9 fen-+2 O k í- <¿ o ^ r > FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad ■* Intelectual N? 1.149.713 Od vsepovsod Saharin je tudi sumljiv. Ameriška uprava za hrano in zdravila je sporočila, da so se pojavili čiri na mehurju laboratorijskih podgan, ki so jih hranili s -saharinom. Nadaljevali bodo z raziskavami, predno bodo dali končno sodbo o morebitni škodljivosti tega najstarejšega znanega nadomestka za sladkor. ¡Saharin je edino umetno sladilo, ki se je -obdržalo na ameriškem trgu, ko -so leta 1969 prepovedali ciklamate, Po športnem svetu Svetovno prvenstvo v smuških poletih je bilo letos od 9. do 11. marca v Obersdorfu na Bavarskem v Zahodm Nemčiji. V petek, 9. marca, so v ¡snežnem metežu odprli tekmovanje z uradnim treningom. Vendar se je vreme izboljšalo in so gledalci prišli na svoj račun. Med -Slovenci je poletel najdlje Mesec s 125 m, Norčič in Štefančič pa s.ta mu sledila s 122. Svetovni prvak Švicar Steiner je poletel celo 175 m, a je pri izteku padel. Toda Wosipiwu (NDR) je uspelo postaviti nov rekord s 169 m; za 4 m je izboljšal Steinerjev rekord iz Planice (165). Naslednjega dne so izvedli tekmovalci po tri skoke, od katerih so za oceno priznali dva najboljša. Najvišjo «ceno je dobil Aschenbach (NDR) za skoka 157 in 152, drugo mesto je pripadlo Stenerju (Švica) za 156 in 163 m, -tretje pa Kodejški (ČSSR) za 154. 154. Rekorder Wosipiwo je imel manj ‘ sreče in je pristal na 11. mestu 148 p. in 140 m. Slovenec Marijan Mesec je pristal na 14. mestu s 150 in 119 m. Štefančič je bil 26. -s 119 in 120; Norčič 36. s 93 in 134 in 46. -Prelovšek s 76, 98. Zadnji dan so pričeli s tekmovanjem, a so ga morali zaradi vremenskih ne-prilik prekiniti in so obveljali dosežki prvega dne kot končni rezultati. Prvak je postal 21-letni študent -Hans Aschenbach, branilec naslova- ¡Steiner pa se je moral zadovoljiti z dragim mestom. Toda nekaj poletov so skakalci le izvedli. Steiner je spet poletel najdlje, kar 179, a je pri izteku zopet padel. Marijan Mesec pa je v lepem slogu doskočil na 158 m in s tem postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord v smuških poletih. V prvi zvezni odbojkarski ligi edini slovenski predstavnik Fužinar iz Raven ni v 17 kolih še nikdar zmagal in je na zadnjem mestu. V drugi ligi je več slovenskih moštev. Največ uspehov je doseglo moštvo -Salonita iz Kanala, ki je na dragem mestu z 11 zmagami in 1 porazom. Kamnik je 5. s 14 točkami, Sava 6. z 12., na osmem mestu je Maribor z 10 točkai, Jeseničani pa so z 8 točkami na 9. mestu. Jugoslovanska državna hokejska reprezentanca je v prijateljskih tekmah za. pripravo za -svetovno prvenstvo pre^-magala Švico, prvikrat s 7:1, v povratni tekmi pa s 4:1. Engandinskega smuškega maratona se je udeležilo 6.200 smučarjev, med njimi jih je bilo kar 30 starih nad 70 (!) let, najstarejši je imel celo 76 let. švicarski tekači -so zasedli prva štiri mesta; Slovenca Janez Mliiiar in Janez Pavčič sta se tudi dobro uvrstila — na 26. in 91. mesto. Tekmovali so tudi še nekateri dragi slovenski tekači —- Prelesnik, brata Konečnika in Črv ter časnikar Tone Fornezzi. Ta je po teku hudomušno izjavil: „Tekel sem v slogu obeh zmagovalcev (prišla sta dva v istem času na cilj —op ur.), ki sta prišla na cilj v „mrtvem teku“, jaz pa „mrtev“. Kako sem se uvrstil, ne vem, menim pa, da jih je pred menoj kakih tisoč, za menoj pa več tisoč.“ Znani belgijski kolesar Eddy Merck je letos požel že četrto zmago. Po dirki Het Volk je Eddy podpisal pogodbo za nastop na dirki po Španiji — dosedaj še ni tekmoval na tej dirki — ter za Giro dTtalia, ni pa verjetno, da bi letos tekmoval na dirki po Franciji. o katerih so ugotovili, da pri poskusni:: živalih povzročajo raka. Štirideset let brez vozniškega izpita. Po golem naključju -so ugotovili francoski policisti, da se -58-letni René Po-lidor vozi z avtomobilom že 40 let brez vozniškega izpita. Ves ta čas ni Polidor zakrivil niti ene nesreče niti kakega drugega prekrška. Ko ga je pri rutinskem pregledu prometna -policija vprašala po dokumentih, jih seveda ni imel v redu. V opravičilo je Polidor izjavil: „V vseh teh letih sem vendarle dokazal, da znam foziti avto.“ Najbolj obiskana stavba na svetu Na svetu je več zelo znamenitih stavb, ki jih obiskujejo ljudje vsega sveta. -Strokovnjaki za -turizem so ugotovili, da pa je najbolj obiskana stavba cerkev sv. Petra v Rimu. Obišče jo letno 5 milijonov ljudi. Niso pa to samo radovedni turisti, ampak tudi pobožni romarji in s-ploh katoliški verniki, ki želijo obiskati cerkev, pod katero je grob sv. -Petra in kjer papež proglaša blažene in svetnike. Zdravju škodljivo V Nemčiji s-o ugotovili, da 39% prebivalcev presega normalno težo, da 37 odstotkov' ne goji nobenega športa, da je 18% pretiranih kadilcev, da jih 18 odstotkov premalo spi da jih 13% dnevno uživa preveč alkohola. Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.-—• (7.800.—)■ ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213 Vročina je kriva V Atlanti (ZDA) so sodniki ugotovili, da je 'bilo v zadnjem poletju za 700% več ovadb kot v zimski sezoni — namreč ovadb s strani žena zoper -svoje može zaradi pretepanja. 'Sodniki sc mnenja, da je -temu kriva poletna vročina. UNIV. PROF. DR. .IHAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. Jose E. Uriburu 285, Cap, Fed Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofie. 2 T.E. 35-8827 SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA Sio od sedaj naprej VSAKO NEDELJO OB 14.30 na radio ANTARTIDA Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno ¡se odločite za naložbo svojih prihrankov! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A. Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 6i Z o. z. Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure BBBaaBBBBasEBBBBBBBBaajBaBaBBaBBaBBBBBaBBaBBBBaaBBBaaBaMaaBBaBBaBBBBBaBaaaaaBaBBBBaBaBaaBaaaBBaBBBaBBaBaBB VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES LUKY Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295 - 1197 Podružnice CARLOS SPEGAZZINl Avda. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — - Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse’ — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall. Znancem in prijateljem sporočamo, da nas je dne 30. marca 1973 nenadoma zapustil naš dobri s-oprog, oče in ded, gospod N V Franc Pristavec K večnemu počitku smo ga položili na pokopališču v Granadero Baigorria pri Rosario. Priporočamo ga v molitev. Žalujoči ostali: Štefanija, soproga; Zoran Albin, sin; Magda, snaha; Alenka, vnukinja in ostalo sorodstvo v Evropi. Rosario, Iška vas, Ljubljana, Polzela, Trst aaaiaaaBaBBaflaBBiaBBmBHaaiBBiiHHimmaBiaaBaaBBBBHHaaaaaaaBBiBBBBBiBa«iv«fr»aBiBaaaB BaaaaaBBaBaiaaaaaBBflaaBaaaaaaBBaaaBaaBaBBBBaaaaBBBBBaaaaBaBaaa 5. tradicionalna tombola na Pristavi V nedeljo, S. aprila ob 3 pop. — Motite 13.11. Castelar Glavni dobitek: 1. Lepa moderna spalnica — Izdelek slovenske mizarske delavnice „Bivegro‘ 2. Pralni stroj - darilo g. D. Havelka nad 50 tombol, nad 200 kvatern In 200 činkvinov Sreča Vas čaka — ne zamudite edinstvene prilike. Pridite e velikem števil«. Brnš*vo Slov. Pristava