57&
Listek.
K imenu »Mčdji dol« primeri tudi: sMedijaf<, dolina med Trojanami in Zagorjem.
Tudi dolina za Rabeljskim jezerom se imenuje nemški »Seissera«; to je nastalo iz za + jezero.
K »Ranče« primeri goriško vas Renče (dialektično >yRanče8, zato ital. Ranziano) in Renka,  Dren k a  v beneški Sloveniji.
Glede »Melkuš * bi sprejeli g. Kunšiča razlago, ako ne bi vedeli, da je ondi farni patron sv. Miklavž (dialektično   »Mikvavž«).
Pvehel (Puhel) je bil že v »Mittheilungen« 1. 1895. na 6. str. točno določen.«
Trudoljubivi g. Kunšič, katerega s temi vrsticami nikakor nečemo odganjati od započetega, tako umestnega razizkovanja, se je i po nekaterih drugih prejšnjih i po naših sedanjih pripomnjah menda uveril, da ravno posel, ki se ga je lotil, ni izmed najlažjih ter zahteva poleg najobširnejšega splošnega tudi temeljitega lokalnega znanja.
Zbornika ¦»Mittheilungen« nam je došel IX. letnika 4. sešitek s to-le domovinoslovno vsebino: 1. Ueber einige fiir die Flora Krains neue Arten, Varietaten und Bastarde aus der Farngattung Aspidium Sw., von Prof. A. Paulin. 2. Schloss und Herrschaft Flodnig in Oberkrain, von Vladimir Leveč. 3. Die Schne'iderzunft in Rudolfswert, von K. Crnologar. 4. Beitrage zur Geschichte Krains im Kriegsjahre   1809, von  Prof. Dr. Oskar Gratzv.
Planinskega Vestnika zadnja (II. letnika 8.) ravnokar izšla številka je prinesla zopet lepo gradivo. Poleg treh pesmi (vvodna »Triglavu«, zložil J. C. O., sonet »Triglavski koči« in %Hribolazcem ob otvoritvi Triglavske koče8 v tercinah, oboje zložil Fr. S. Finžgar) se nahajajo ti-le članki: »Slavnostna otvoritev Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896. L«; »Na Krim«, spisal Ciril; »Na Matajuru (recte: Matajurju). Prvi izlet Soške podružnice dne 22. in 23. julija 1. 1896.« Priobčil—X—; »O plezanju po visokih gorah.« Spisal L. W61fling. (Dalje in konec). »Društvene vesti.« — Ta številka ima tudi prilogo, v kateri je: »Triglav. Slavnostna pesem ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta leta 1896. Zložil Jakob  Aljaž,  častni član Slovenskega planinskega društva.«
Nova slovenska učila za zemljepisni pouk v prevodu, oziroma prireditvi prof. S. Rutarja:
Muchova stenska tabla »pra-in ranozgodovinskih« spomenikov s  4 str. teksta, v  40 (izšla letošnjo  pomlad).
Avstro-ogrska monarhija, za slovenske šole priredil p r o f.  S.  R u t a r.  Dotiskana je bila v kartografskem zavodu Ed. Holzla.
Slovenski atlant za ljudske šole v 7 kartah, preložil prof. S. Rut ar, izdelal Ed. Holzl na Dunaju; izide v začetku septembra t. 1.
Dr. I. Tavčarja zbrane spise izda knjigarnica Ig. pl. Kleinmavrja & Fed. Bamberga. Vsa zbirka je preračunjena na pet zvezkov iste oblike, kakršna je Stritarjeva in Levstikova izdaja iste tvrdke. Stavek se je že pričel, in še za letos sta obljubljena dva zvezka.
Zora je priobčila v zadnjem nam došlem (II. letnika II.) zvezku med drugim »obsegom« na str. 46. tri primere »Ris peto v«, t. j. neke stalne pesniške, doslej v Slovencih   še   menda  neobdelane   oblike.     Našim mladim
Listek.
577
pesnikom in sploh prijateljem  poetike v prilog naj ponatisnemo prvi   primer izmed omenjenih  treh.
Glej, vrba trhla, brazdo vi ta rase
Na bregu ob valovih vode čiste, Obleko svatovsko spet deva nase; Zelšne živobujno žene liste . . .
Počasi srce moje leta vela
Z nočjo in strahom so objela . . .
In kar so trhli  vrbi listi mladi, To meni je spomin o strti nadi!
Pripomnimo naj še, da v prvi kitici II. in III. rispeta stiki niso kakor v I. razvrščeni po vzorcu abab,  nego so objemne: abba.
Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol (strokovna šola za obdelovanje lesa z javno risarsko šo lo in s tr oko v na šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani v šolskem letu 1895./96. Na svetlo dal c. kr. direktor Ivan Šubic. V Ljubljani 1896. Založili c. kr. obrtni strokovni šoli. Natisnila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Str. 20. — Hvala Bogu, zopet eden izmed slovenskih »rari nantes in gurgite vasto« nemško pisanih poročil o naših domačih zavodih!
Se enkrat Fischerjeva izdaja Fr. Prešerna. V svojem naznanilu te nove izdaje na str. 119. letošnjega tečaja je Zvonovo uredništvo opomnilo, da mu je bil doposlan zapisnik tiskovnih napak, in da ga o priliki objavi. Ker se je v reklami za to izdajo s čudovito opoklostjo poudarjalo, da ni bilo mogoče v tem novem, dasi v trdi Nemčiji tiskanem Prešernu najti nobenih tiskarskih pogreškov, in ker tako zvanemu javnemu mnenju, kakor je videti, neugodna naša sodba o Fischerjevem Prešernu ni ugajala, tedaj smatramo za svojo dolžnost, da v opravičenje Zvonove sodbe razsodnemu čitateljstvu prijavimo svoje razloge, oziroma suho razpreglednico tiskarskih in redaktorskih pogreškov. — Ker brez rokopisa, tiskarni predloženega, ni mogoče vselej dognati, kaj je tiskovna hiba, kaj pomota urejevalčeva, tedaj postavimo v prvo vrsto samo očitne tiskarske napake, katerih je sicer seveda urednik kot korektor tudi sokriv, vse dvomljive slučaje pa denemo na re-daktorjev rovaš.
Ze v kazalu samem najdeš, pozorni čitatelj, lepo vrsto tiskovnih hib: III. 14. in IV. 12. V sporni;;/ (nam. v spomi/z); IV. 1. (35. 15.) Judovsko dekle (nam Jud. dekle); VI. 11. al/ (nam. ali); VI. 17. Komur je bila sreče dar klofuta (nam. Komur ]e bila sr^če dar klofuta); VI. 25. Opombe (nam.  O/ombe).
Pa porečejo oboževatelji te elzevir-izdaje iz Lipskega: »No, prava reč! To so samo take napake, ki si jih vsaki čitatelj lahko sam popravi.« Izvrstno opravičilo, zares! Za Slovence je vse dobro, da je le v rdeče usnje vezano in po robu pozlačeno; kajti črka mori, a duh — pardon! usnje in zlato je tisto, kar oživlja.
Toda nadaljujrrfo suhoparno naštevanje: 8. 6. teAsi (nam. te&i); 9. 24. pezo (nam. jezo); 10. 24. vL'drža (nam. vdrža, ozir. udrža); 13. 3. Kler (nam.  K^er);    i4.   1. Po morči (nam, Po mor/i);    14.  8.  palcev pe (nam.