Poštnina plačana v gotovini.
Številka i Din*
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul 1 Telefon 38-55. Ček. račun:	Ljubljana
štev 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in dnevih po prazniku.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo,
Št. 226.
LJUBLJANA, torek 17. decembra 1935.
Leto L
Težke ure za Baidwina
Novo angleško vlado bo sestavi! sir Austin Chamberlain? — Pospešeni prevozi „črnih srajc" na bojišče — Skrivnostno poročilo grofa Gana Mussoliniju
Proti kupčijam z Italijo
Pariz, 16. decembra, r. Francoska zveza za DN je imela včeraj vvoj občni zbor. Po dolgi razpravi o mednarodni situaciji so sprejeli resolucijo, v kateri izražajo iskreno željo, da bi čimprej prišlo do sporazuma med Italijo in Abesinijo. Zveza izraža v resoluciji svojo odanost pacifizmu, ki odgovarja načelom pravičnosti. Resolucija pravi, da pomenijo stvarno in definitivno pomirjenje le one akcije in ureditve, ki slonijo na načelih pakta DN. predvsem pa na načelu kolektivne varnosti. Resolucija zahteva, da se s sedanjim sporom med Italijo in Abe-sinijo ne ustvari precedens v korist napadalca.
Poročilo grofa Gana
Kairo, 16. decembra, a. Mussolinijev zet grof Ciano, ki potuje incognito z ladjo »Victorio« v Italijo, je bil od maršala Ba-doglia poslan v Rim s posebnim zaupnim poročilom Mussoliniju o operacijah na frontah.
Na Grškem je pred dnevi nastala zelo kočljiva notranjepolitična kriza, katero je povzročil bivši ministrski predsednik Caldaris s tem, da je sklical grško narodno skupščino. Če bo 150 bivših poslancev s svojimi podpisi odobrilo Caldarisov sklep, bo narodna skupščina po ustavi pravilno sklicana in bo lahko soodločala o ukrepih nove vlade kralja Jurija II. Novi ministrski predsednik Demercis je pa pripravljen onemogočiti sklicanje stare skupščine na ta način, da bo s pomočjo kraljevega ukaza staro skupščina krat-komalo razpustil.
London, 16. decembra, n. V pričakovanju velike zunanjepolitične debate, ki bo v spodnji zbornici prihodnji četrtek, je bilo že snoči opaziti v krogih angleških poslancev veliko živahnost. Ministrski predsednik Baldwin se je snoči vrnil s svojega posestva na deželi v London in se je takoj sestal z ministrom za DN Edenom ter se z njim posvetoval o situaciji v Ženevi. Notranji minister sir John Simon je bil pozvan telefonsko iz Esseca v London. Zvečer ob 18. se je že zglasil v zunanjem minstrstvu.
Spričo njegovega poziva v London so se razširile govorice, da bo zvečer seja ministrskega sveta. Govorilo se je mnogo tudi o vesteh iz Rima, po katerih je italijanska vlada zahtevala pojasnila o angleško-francoskib predlogih. Uradno ta vest snoči še ni bila potrjena. Zaradi tega se tudi vlada ni sestala. Na dnevnem redu izredne seje vlade bi morala namreč biti razprava o italijanski noti ter o debati glede angleško-francoskib predlogov na seji Spodnje zbornice.
Notranji minister sir John Simon se je zadržal v zunanjem ministrstvu celo nro in je ime! dolg razgovor z Edenom.
Med tem angleški listi z vso vnemo nadaljujejo kampanjo proti načrtu Hoara in Lavala. Listi skušajo priti pariškim pogajanjem do dna in pravijo, da si je Francija izgovorila koncesijo, po kateri Abesinija ne bo smela zgraditi lastne železnice, čeprav bo imela prosio pot do morja. Francija je to zahtevala v interesu rentabilnosti sedanje železniške proge Addis-Abeba — Džibuti, ki je kakor znano, v francoskih rokah.
»Daily Mail« govori o možnosti demisije angleške vlade in pravi, da bi novo vlado eventualno sestavil sir Austin Chamberlain, zunanje ministrstvo pa bi prevzel sedanji finančni minister sir Neville Chamberlain.
List trdi, da je minister Eden nameraval podati ostavko. Svoje namere še zmerom ni opustil. V danem primeru se bo z njim solidariziralo nekaj mlajših ministrov. List računa z ostavko ministrov Olivera, Stanleya, Eliota.
Neki člani angleške vlade stoje še vedno na stališču, da je zunanji minister sir Samuel Hoare preveč popustil napram La-valu, ki se je zavzemal za čim večje koncesije v korist Italije.
pretmzi ¥ Mrlko
Napoli, 16. decembra. AA. Snoči je odplul v Vzhodno Afriko parnik »Principe de Sammaria« s 1400 prostovoljci. Takoj nato je zapustil luko še parnik »Cesare Battisti«, s katerim je odpotovalo v Vzhodno Afriko prav tako večje število prostovoljcev. Na parniku sta tudi spoletski vojvoda in Mussolinijev nečak Vito Mussolini, titulami direktor lista »Popolo d’ Italia«.
S parnikov »Principessa Giovanna« je včeraj odpotovala v Vzhodno Afriko 321. legija italijanskih prostovoljcev iz inozemstva, ki so jo dodelili diviziji »Tevere«. Pred odhodom parnika so se vršile velike manifestacije.
Tialdarif mbt&va sklicanje parlamenta
Atene, 16. decembra. AA.. Populistična stranka Tsaldarisa je pri predsedstvu parlamenta vložila predlog, da se takoj skliče poslanska zbornica. Prva seja 'naj bi se vršila že 18. t. m. Te-
mu predlogu se je pridružila tudi desidentska grupa' poslancev pod vodstvom Teotokisa. 'Vprašanje pa je, ali bo .vlada na ta predlog pristala.
Anglija proti egiptskim zahtevam
London, 16. dec. n. »Sundayj Dispacb« poroča, da se angleški vojaški krogi, odločno upirajo ratifikaciji pogodbe iz leta 1913, ki jo zahteva nova egiptska »fronta edinstva«. Vojaški faktorji se upirajo predvsem klavzulam, ki določajo umik okupacijskih čet iz Egipta v ozemlje okrog Sueškega kanala.
Občudovanje Mase ry k a
Pariz, 16. decembra, n. Predsednik francoske republike Leb-run je poslal T. G. Masaryku brzojavko, v kateri mu izraža v svojem in v imenu francoskega naroda iskreno občudovanje. Vaša osebnost, pravi brzojavka, bo za vselej združena s herojsko sliko države, ki je Franciji tako draga.
Nj. Vel. kraSjfca Merila
na razstavi božičnih darov.
Beograd, 16. decembra. AAj Včeraj okrog 17. ure je Nj. VeL kraljica Marija pos«tila razstavo božičnih darov, ki jo je organiziralo Kolo srbskih sester v: svojih prostorih. Otvoritvi razstave so poleg N j. Vel. kraljice Marije in gospe kraljevega namestnika dr. Iva Peroviča prisostvovale tudi gospe članov vlade, tujih poslanikov, članice upravnega odbora Kola ter veliko število gospa iz ugledu'' beograjske družbe.
Euwe — svefovraS pryafc v šahu
V nedeljo je bila v Amsterdamu odigrana poslednja od 30 šahovskih partij za svetovno prvenstvo, za katero sta tekmovala dosedanji prvak dr. Aljehin in nizozemski šahovski mojster Euwe. Po 40 potezi je Aljehin svojemu partnerju predlagal, da se partija proglasi remis. Euwe je s tem izvojevai svetovno prvenstvo v šahu. Premagal je nasprotnika v 9 partijah. Sam je izgubil osem partij. Ostalih 13 pa je Mio remiziranih.
Položai
Ljubljana, 16. decembra.
Na poti v Ženevo Be je včeraj ustavil v Beogradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ki je pri tej priliki dal pomembne izjave o sedanjem mednarodnem položaju. Prav nič ni prikrival, da so posebno sedanji mednarodni dogodki zahtevali njegov prihod v Beograd, ker obstoje problemi, katerih naglo ureditev si žele vse d ve — članice Balkanske zveze. Mednarodni položaj zahteva, tako je dejal minister, da spremljamo dogodke z največjo pozornostjo, krt smo vedno vsako stvar resno proučili in naše smernice so inspirirane, kakor znano, z delom za mir in kolektivno sodelovanje. Naši dve državi sta neločljivi in zvesto vdani ciljem Balkanske zveze. Glede položaja v Ženevi je pristavil, da smemo s ponosom izjaviti, da izpolnjujemo vse svoje obveznosti, vendar pa nismo fanatiki in upoštevamo vedno dejanski položaj.
Jugoslavija in Danska
Sta podpisali dogovor o arbitražnem urejevanju sporov. Danski poslanik na na- m dvoru Erick Diering je pri tej priliki izjavil novinarjem: Moja država ima stalno poslaništvo v Beogradu in upam, da bodo po zaslugi novega dogovora postali pri jateljski odnošaji, doseženi zadnja leta med Jugoslavijo in Dansko, še intimnejši
Mednarodno javnost Še nadalje v prvi vrsti zanima razplet italijansko abesinskega spora v zvezi z znanimi pariškimi predlogi. V ženevskih krogih prevladuje mnenje., da je ustavitev vseh sovražnosti na frontah v Vzhodni Afriki predpogoj za kakršnakoli mi rovna pogajanja. Verjetno je, da bo to »ališče prevladovalo tudi na jutrišnji seji sveta ĐN, ki bo razpravljal o predloženih načrtih za Sporazum Se bolj ko za Ženevo, pa se trenutno v mednarodnih političnih krogih zanimajo z» stališče, ki ga bo zavzela angleška vlada glede Ha nadal jnji razvoj dogodkov.
V angleški spodnji zbornici
se pričakuje v četrtek velika zunanjepolitična debata, ki bo za presojo angleškega stališča velikega pomena. Nekateri listi napovedujejo celo demisijo angleške vlade in pri tem zlasti opozarjajo na negotov položaj zunanjega ministra Sira Samuela Hoarea,
Umevno je. da se v okviru angleškega kabineta vrše intenzivna posvetovanja, ki jih vodi sam predsednik vlade ßaldwin. Do sedaj je imel že v-č posvetov / ministrom za ON Edenom ter notranjim ministrom Simonom
Italijanska vlada
je baje zahtevata v Parizu in Londonu pojasnila o angleško-frauco-skih predlogih Uradno ta vest še ni potrjena Opažu pa se, da se iia-1 usko časopisje nič kaj ne ogre-v več m pariške načrte in vse kale, da bodo ti načrti propadli ne
Grozna smrt stare služkinje v plamenih
Maribor, 16. dec.
Grozna nesreča se je te dni pripetila v vasi Lipi v Prekmurju, katere žrtev je postala stara 63-letna služkinja Magda Lipo-trova
Stara ženica se je zvečer napotila v klet po krompir in si je pri tem svetila s prižgano svečo. Nesreča pa je hotela, da je Lipotrovi na stopnici spodrsnilo in je padla. Zarad-’ močnega padca se je onesvestila, kar je postalo zanjo usodno. Plamen sveče je zajel njeno obleko in kmalu je bila vsa v plamenih.
Ko se je zopet osvestila in je videla, da ji gori obleka, je pričela obupno klicati na pomoč. Domači so čuli njene krike in ko so prihiteli, se jim je nudil pretresljiv prizor. Nesrečnica je ležala na tleh in se zvijala v groznih mukah, kajti plamen je že popolnoma zajel njeno obleko in tudi lasje so bili že osmojeni. Opekline so bile smrtnone-varne in preden je utegnil pomagati zdravnik, je nesrečna služkinja v groznem trpljenju izdihnila. Liprotova je bila zelo priljubljen av vsej okolici.
Uradnik Križman je napovedal svoj samomor
„Saj bi» v oonedaliek že vse v redu“
Ljubljana. t6. dec |
Tragični dogodek je sinoči ; razburil prebivalce tam okrog Golovca Zadnji dolenjski vlak, ki vozi okrog pol 22 ure čez cesto v Hradeckega vasi, je strahovite razmesaril nekega moškega. Kolesje mn je šlo čez prsni koš j in je nesrečnika dobesedno pre-J rezalo na dvoje, j Skraja so ljudje menili, da gre za nesrečo, Kmalu pa se je izkazalo, da je bil tu izvršen samomor. Za ta obupni korak se je odločil 44letni Aleksander Križman, bivši železniški uradnik. ki pa je bil zdaj nazadnje j dnevničar - zvaničnik pri nekem j banovinskem podjetju, j Aleksander Križman je bi! doma iz občine Dekane pri Kopni. Bil je poročen in oče treh otrok, ki žive v očetovem rojstnem kraju. No svojec je pokojnik naslovil več poslovilnih pisem, kjer je pojasnil vzroke svojega obupnega dejanja in jih prosil odpuščanja.
Razdrapane razmere in majhna nesoglasja, ki končno ne izostanejo v nobeni družini, so tn pod pritiskom izrednih okolnosti rodile tako strašne posledice.
Ko je prispela na kraj nesre-^ če policijska komisija, je ugotovila dejanski stan, odvzela mrliču listine in pisma ter končno odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Nič se ne bo spremenilo. le kronika »Beg iz življenja« se je pomnožila za eno številko in tri sirote bodo za-j man klicale očeta .
Izvedeli smo še. da je bil po-j kojni Križman že dalje časa pre-1 eej čudaški Sicer ie bil videti miren, a način njegovega življenja je jasno izdajal ves nemir, ki je divjal v njem.
Rajni je rad igral na klavir. Biti je moral vsekakor bohemska natura, kar se pač nikakor ni skladalo z njegovo enolično, resno uradniško službo V neki gostilni je dober teden pred smrtjo igral klavir in se v veseli družbi tako zamudil, da ga potem osem dni ni bilo v urad.
V	soboto sta ga iskala dva gospoda z banske uprave, ki sta se močno začudila, ko sta od služkinje izvedela, da Križmana ni doma Menila sta namreč, da je bolan
V	nedeljo mu je potem gospodar povedal, kdo ga je iskal in kaj Te služkinja odgovorila
samo zaradi odpora Abesinije in ženevskih krogov, marveč tudi zato, ker nanje ue bo pristala Italija.
Na bojiščih
m de novega. Listi ugibajo o ita-daljnih namerah italijanskega vrhovnega poveljstva v Vzhodni Afriki, zlasti še v zvezi z nenadnim odhodom Mussolinijevega zeta grofa Ciana iz Vzhodne Afrike v Rim. Po najnovejših poročilih ie maršal Ba-doglio izroči' grofu Cianu posebno zaupno poročilo za Mussolinija o položaju na frontah.
Ostavka prezidenta Masaryka je povzročila v vsej mednarodni javnosti veliko pozornost. Prezident. Masaryk dobiva od povsod izraze največjega spoštovanja in občudo-
vanja. Narodno predstavništvo, ki ga tvorita senat in parlament in ki bo volilo novega predsednika, je sklicano na volilno zasedanje v sredo 18 t. m.
Nova španska vlada je po dolgih in mučnih posvetovanjih sestavljena. Glavna karakteristika nove vlade je ta, da je iz nje izpadel bivši vojni minister general Gil Robles, znani vodja fašistično usmerjenih katoliških organizacij v Španiji Predsednik nove vlade in minister za notranje zadeve je Portal Valladores. Dosedanji premijer Chapaprieta je postal finančni minister. Vlada je v glavnem sestavljena iz levičarskih elementov. Gil Robles ji že napoveduje najhujši boj.
Lepa slika je praktično in trajno božično darilo. - Priporoča se Fotoatelje M. JAPELJ, MARIBOR,
Gosposka ulica 28
gospodoma. Križman se je zdrznil, a se je kmalu obvladal, češ: »No, saj bo v ponedeljek žgi vse v redu.«
V ponedeljek je res že vse v redu. Križman leži v mrtvašnici in čisto nič več ga ne brigajo tegobe naših dni.
Poročila
Redek primer sloge.
V nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila v Kranju gledališka dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička polna. Na odru pa so si v nagli izmenjavi sledile točke narodnoobrambne matineje, ki je tako posrečeno združila vse kranjske meščane brez razlike politične pripadnosti v eno samo celoto, ki je manifestirala za kulturne pravice na-
ih za mejami Po nagovoru g. ravnatelja dr Dolarja o pomenu matineje, je zbor društva »Sloge« odpel istr ko himno »Predobri Bože«. Nato je v daljših izvajanjih razložil problem naših narodnih manjšin g. dr. Vrčon iz Ljubljane. Sledili sta dve pevski točki Prosvetnega društva, ki sta bili lepo sprejeti. Operna pevka gdč. Igličeva iz Ljubljane je nato dovršeno dopela Chansonette iz opere »Manon«, dodala pa še sama izven programa točko, ki jo je morala na splošno zahtevo ponavljati. Baritonist g. Janovsky iz Ljubljane je prav lepo odpel »Molitev Valentina« iz opere »Faust«. Za solisti je nastopil pevski zbor Sokola, ki je odpel dve koroški narodni moški zbor Sloge pa »Pesem emigrantov« na glasbo pevovodje g. Lasiča. Tudi te točke so dosegle lep uspeh.Za zaključek pa so združeni zbori Prosvetnega drnštva. Sokola in Sloge odpeli »Buči morje Adrijansko«. Meddruštvenemu odboru v Kranju čestitamo k tako posrečeni prireditvi in želimo, da bi se tako složno delo vseh naših kulturnih ustanov nadaljevalo, kadarkoli bi to zahtevali naši nacionalni interesi.
•
Zveza jng. naprednih akademskih starešin: ▼ torek 17. t. m. ob 20. sestanek s predavanjem dr. Slodnjaka o Fr. Sukljetu in njegovi dobi v restavraciji Zvezde.
Podaljšana je razstava kiparja Franca Goršeta v Kolizeju na Gosposvetski cesti štev. 13 čez praznike do konca decembra. V torek
17.	t. m. ob pol 19. bo vodil po razstavi dr. Rajko Ložar.
Velika božična razstava del slovenskih umetnikov bo odprta čez praznike v Jakopičevem paviljonu.
Novo opereto dobimo za božične praznike, in sicer »Oj ta prešmen-tani grad«.
Dunajska napoved:	Močno
oblačno, ponekod bo že ponoči snežilo, v nižinah bo pa južno vreme.
Stražnik žene dva otroka...
Iti ital premišljale pri tem reporter
Ljubljana, 16. dec.
Deveta večeun ura. S kolegom prihajava po Šelenburgovi proti pošti, ko se od nasprotne strani pojavi stražnik z dvema otrokoma, dečkom in deklico. Stvar je jasna na prvi pogled r otroka sta beračila, pa ju je stražmk prijel in ju zdaj žene na policijo, da se ugotovi, čigava sta in od kod, in se starši pozovejo na odgovor.
Stvar je popolnoma v redu: otioci ne smejo berač ti, stražnik postopa prav in starše, ki pošiljajo otroke beračit, je treba kaznovati. In vendar nekaj na tej stvari ni v redu in nekaj rm vita v duši, ko gledam ta prizor.
Ko gledam ta dva proletarska otroka, na katera je tako zgodaj že padia senca policije. Deček in deklica, očitno brat in sestra. Dečku bo kakih 12 let, dekletcu morda šest, sedem, De'ko stepa ob stražnikovi strani z mrkim obrazom, a stopa ravnodušno, on že pozna življenje in ve, kako je vse to... končno, kaj se mu more zgoditi? Kaj za to, če ga zaprejo On se giblje rned ljudmi, ki so več ali manj že imeli opraviti s policijo in zapori. Toda ta mala putičika, — ona še nič ne ve o takih rečeh, in iz njenih oči g'eda ve.ik strah. Kaj se bo zgodilo z bratom, ki ga drži za rame roka tega ve'ikega, strogega moža? S tisto kratko črno palico ob boku, o kateri pripovednico, da hudo boli. Morda je zajokala, ko ga je stražnik zg rob 1, a zdaj stopica zraven brata s pogumom iti požrtvovalnostjo ženske, pripravljene na vse. Ne bo ga zapustila v sili.
«Odveč, da drži stražnik roko na fantovi rami», pripomnim tovarišu. «Takole gnati otroka ... hm.»
«Če bi ga ne držal, bi mu takoj ušel. In potem — lovi ga! To bi bil šele halo po ulicah!» mi odvrne kolega, ki ima v takih zadevščinah več izkušnje.
Kakor rečeno: stvar s to aretacijo bi bila sama na sebi popolnoma v redu, toda način ... tukaj me nekaj moti. Otroci, ki beračijo, prvič niso zločinci, drugič so taki prizori vedno mučni za gledalce (in mislim, da r-idi za stražnika samega) in tretjič ni policija samo kaznujoča, ampak je tudi varujoča oblast. Z otroki je treba drugače ravnati kakor z odraslimi Pri otrokih mehka roka često več zaleže kakor pa trda Kar bo ostalo v duši tega dečka, ki ga je prijela trda stražnikova roka, bo trma, črt, upor proti državni oblasti. Torej nič dobrega za njegovo bodočnost.
Prijazen način je v takih primerih vsekakor priporočljiv. In predstavljam si, ko bi bil jaz stražnik, vzel bi taka otročiča oba lepo za roko, šel z njima kot dober striček, pa ju spoto na lepo o vsem izprašal.
Tudi naj bi take «aretacije» rajši izvrševali policijski organi v
civilu, da se ne zbuja s tem po ulicah pozornosti in spotike In predstavljam si na primer, kako tisti hudi gospod s črnoj bradoj, ki je nas radovedneže zadnjič pri tisti aretaciji na Aleksandrovi cesti tako energično razgnal m mene posebej povabil v Zelenega Henrika (žal me niso hoteli vzeti s seboj), predstavljam si, kako ta gospod pristopi k malima beračkoma z Ijudomilim obrazom in škrnic-Ijem bonbonov v toki: «No, otročiča, kaj pa vidva tukaj ponoči in v tem mrazu. Pojdita malo z me-
Kar v zadregi sem, toliko imen bi lahko dal zadnji nedelji, zakaj bila je zares prva zimska nedelja v novi beli toaleti in tudi večkrat si je olepšala smehljajoči obrazek
z blestečim pudrom, bila je pa tudi prva prava predbožična nedelja z dolgo vrsto orjaških Krisperjevih božičnih drevesc, ki so se že v soboto zvečer zasvetila v lučkah. Dobili smo pa tudi po drugih izložbah mnogo preveč prelepih obljub in želja za božička, da bo moral pač tu na svetu poiskati zanesljivega bilancista, ki nam bo spravil proračun v red. Da, da, božični proračun — toda pozabimo n mj, da ne bi motdi blagega piedpraz-ničnega razpoloženja.
Nedelja je nedelja in vsaka je lepa, fietna in luštna, če jo praznujejo iietni in luštni ljudje, ki se imajo tudi vsaj malo radi. In radi so se že v soboto imeli po vseh plesnih vajah, k» so sedaj v naj-bujnejšem cvetu in klepetu, da se mladina vrti ponoči in podnevi po taktu, da, in po taktu se ji vrti tudi v glavi celo v šoli. Poznamo
noj, se bosta pogrela» itd.
Če bo gospod policijski direktor tole bral, si bo gotovo mislil: Gospod Joe, vi ste nergač, ki iz vsake muhe naredite slona Kar tu modrujete, to tudi jaz vem in razumem. Tudi meni so take reči neprijetne, tudi meni se smilijo otroci in reveži, tudi meni je neprijetno, da se morajo moji ljudje ukvarjati s takim poslom. Toda — za vraga — kje imam ljudi ekstra za vloge dobrih stričkov in kje naj vzamem denar za bonbone?
Na to pa ne ve nič odgovoriti I	Joe.
naše dobre vzgojitelje vseh branž in vemo, da so tudi flet n in luštni, kadar se spomnijo svoje mladosti in plesnih vaj in vseh tedanjih nerodno sramežljivih in bojazljivih
romanov in tragedij ter splch neumnosti. Ce pa tega niso poskusili, tudi niso izkušeni in zato ne morejo biti zreli pedagogi s tisto milo previdnostjo in modro uvidevnostjo ter odpustljivostjo, ki vedno pospešujejo zdravo rast in naraven razvoj m'adine pri dozorevanju.
v nedeljo po zadnji frančiškanski Dva čudna kontrasta sem opazil maši. Gneča je bila po vseh ulicah okrog Marijinega trga in reka prazničnega meščanstva je tekla tudi izpred stolnice na vse strani. Povsod po mestu gneča, čeprav je vse šlo iz mesta blizu in daleč v sneg! Kdor ni šel, je pa po Ljubljani kobalil v smučarskih hlačah okrog in pripovedoval, da se odpelje šele opoldne, skratka, s prihodnjim vlakom, avtobusom ali avtomobilom ... Smučarske hlače so namreč srednjega spola — ali
bolje — splošnega spola, ker pomenijo žensko ali moško bitje, vedno pa tako, ki že ima ali pa šele išče para. Vsa Ljubljana je bila temnomodro ohGčana in vsa je dišala po snuičarsk h dresih ali prav za prav po naftalinu. Prav zares in na žalost po naftalinu, zakaj prav malo temnomodrih hlač je bilo novih, a na pomlad bodo razširjali blagodeien vonj po naftalinu najelegantnejši kožuhi, težke zimske suknje in najtoplejši plašči, ki jih sedaj tako diskretno nadomeščajo in opravičujejo njih odsotnost te temnomodre smučarske hlače, ko so se oni za nekaj časa poslovili od lastnikov in podali v mestno garderobo v rdeči hiši. Smučk za to duhovito opravičilo seveda ni treba — kdo bo vedno burklja! z njimi po mestu, a dre^a je povsod šik in feš! Cernu torej plašč in kožuh, suj je vendar smučarski kroj sezonski! In pa kakopak tudi apartna plesna toaleta, ki se ji menda zato pravi velika, ker je toliko manjka in se povsod vidi skozi njo. Kontrasti so pač vedno duhoviti in elegantni! Višek uspeha duhovitosti ie pa — nizka cena.
Ker smo že pr kontrastih beli nevesti zimi in pri smučariji, ki jo je Jelačin na modni reviji vedno zamenjal s šrnucarijo, pa za «po vrhu» še en kontrast! Torej advent in poroka. Župnik j i je v nedeljo poročil in oba sta fest in fajn, saj sta moje žla'ite Naglo sta pojedla in se v naglici poslovila od obmkanih tašč in teta ter od ginjenih tastov in stncev ter se odpeljala. Sla sta in ohcet je tula vedno bolj ginjena, čim bo'j je bila vesela. Ampak, kam sta šla? Zgornja generacija je majala z glavami. Prosim vas, kam sta neki šla? Ženin in nevesta, nnvoporočenca in mladi zakonski par sta šla v hribe smučat... Tašče, tete, tasti in strici so pa resignirano zmajevali in pomenljivo dejali: «Oba sta študirana . .» In smo trčili na zdravje mlade generacije Morda je vendar le res, da jo stari ne razumemo.
ICerafla s sekir® oh cfafmafincy
Ljubljana, 15. decembra.
V neki gostilni na Žabjeku so se v soboto zvečer med 20. in 21. uro sprli pivci. Za malenkost je šlo, ki se je okajeni ljudje niti zavedali niso. Nekomu e padlo nekaj na tla. kak dinar, cigareta ali ustnik. Ko se je sklonil in hotel to pobrati, mu je eden izmed tovarišev ponagajal z nogo, pa je bil prepir lu.
Dalmatinec je močan in bojevit. Še mirnemu človeku zmeša možgane. Kdor pa je že brez njega nejevoljen in poln tegobe, postane z njim divji. Vinjeni ljudje so se spoprijeli in neki I. N., ki stanuje v Rožni ulici 27, je dobil na glavo sunek z nožem. Ves krvaveč po obrazu ie planil domov, pograbil težko sekiro in se kriče pripravljal, da vrne milo za drago. Ženske so ga obupno obkrožale in ga pro-
Namesto n Benetke - smueaiiia
yu&üsraski nedeljski kontrasti
Ljubljana, ta bel cvet, v vencu naših mest
siie, naj se pomiri, možak pa je vihtel sekiro in vpil:
»S tole razčesnem tistega, ki mi bo branil!«
Na srečo je ta trenutek prišel v Rožno ulico stražnik, ki se je zagnal proti besnečemu človeku. Ženske so prestrašeno kriknile, kajti razkačeni možak je zavihtel sekiro in že hotel zamahniti, stražnik pa se je udarcu, ki bi bil zanj lahko smrten, z naglo kretnjo izognil in v naslednjem trenutku izvil N-u sekiro iz rok. Nato ga je ukrotil in potisnil v vežo, kjer so ga pomirili domači. Sekiro je stražnik seveda zaplenil, v ostalem pa bo bojevita zgodba končala pred sodiščem, kjer prejmejo udeleženci primerne nagrade.
fiail g©sd®i?6 iskalo
Ljubljana, 15. dec.
lihe so bile naše šume in mrtve, zakaj že dolgo se v njih ni oglasila sekira in zapela svojo kmetu tako tolažilno pesem. Lesa ne izvažamo več in drvarji ter vozniki nimajo več kruha Nenadoma so pa gozdovi spet oživeli in prav bridko zajokali... Iz tujih krajev so prišli možje in poslali so po delavce, da jim z vseh strani znosijo najlepše mlade smrečice in jelke za božična drevesca doli po Slavoniji, Bački, Banatu, v kraljevskem Beogradu in tudi po Srbiji ter Dalmaciji. Na tisoče in tisoče smrečic in jelk .e že padlo, in vagon za vagonom gre predvsem z dolenjskih kolodvorov proti vzhodu in jugu. Tudi Ljubljana bo dobila majhen delež, vendar se pa to število nikjer ne pozna. Sicer moramo razredčiti goste nasade smrek in jelk, ko iztrebimo najslabša drevesca, sedaj pa sekamo najbolj zdrava in najlepša, ki so bodočnost gozla in kmetovega premoženja.
Lani so bile cene za božična drevesca obupno nizka, zlasti od tedaj, ko je nastopilo lepo vreme. Trgovine so se polastili prekupci in so licitirali cene navzdol, da so smrečice kar povprek plačevali po 50 par. Listi so se lani oglasili, da morajo oblastva to trgovino organizirati, vendar se pa tudi letos še nihče ni zganil. Lastniki gozdov so letos precej zadovoljni s cenami, saj plačujejo tuji trgovci razmeroma dobro. V Mirenski dolini so tujci nakupili več tisoč smrečic in so plačevali po 1 Din za smre-Č^ce, visoke do enega metra, višje pn po 1 Din za vsak meter. Ker je padel sneg, cene še rasto in sedaj plačujejo to ceno že tudi, če plačajo kupci sami delavce za seka-tue Tudi letos delajo brezvestni prekupci največjo zgago in pritiskajo cene navzdol, ker zaradi provizije konkurirajo med seboj. Županstva in sreski šumarji so poklicani, da preprečijo tako postopanje prekupcev, a skrajni čas je že, da trgovino z božičnimi drevesci, ki bi nam prinesla prav lepe vsote, končno že prevzame Kmetijska družba ali pa kaka druga sorodna organizacija.
Ljubljana, v decembru.
Ljubljana, ta beli cvet v vencu naših mest, je res zanimiva. Ima svoje atrakcije, kakor nebotičnik s trmastimi nadstropji (zakaj baš trinajst?) ter Ljubljanico, ki včasih teče naprej, včasih nazaj. To pa še ni vse.
Nosilci narodne borbenosti.
Pred dnevi sem zašel na ljubljanski city na Aleksandrovo cesto. Na desni ob Emoni je zbirališče naših športnikov. Moral sem stopiti pošteno v stran na cesto, fantje so neizprosno stali na hodniku. Tako je prav.- Narod potrebuje trdnih in neizprosnih mož. Nisem jih mogel preprositi, da bi se mi umaknili. Mimogrede sem ujel na uho, da gre za važen športni rezultat bratomorne vojne med nogometaši. Spričo važnosti zadeve me je obšlo najgloblje spoštovanje za nosilce narodne borbenosti. Dospel sem pred Daj-Dam. Daj je prvi, potem pride šele Dam, kredita torej ni. V Daj-Damu napolni za malo denarja postaven možakar kozarček iz sodčkov, ki nosijo odlična imena naših vinskih veljakov. Cela zbirka grofov in baronov je na teh sodčkih, kakor da bi bila vinoreja pridržana aristokraciji. Radio omamlja s šlagerji pisano družbo v tem lokalu.
Verska in politična strpnost.
Od koncu Aleksandrove ceste me pozdravi protestant Trubar pred pravoslavno cerkvijo. Nazorno. prikazana verska strpnost. V tem delu bele Ljubljane dobiš tudi
Kamnik, 15. dec.
V zadnjih letih., ko se je pri nas smučanje močno razvilo, tako da smuča že skoro vsakdo. Opažamo, da prinaša ta lepi sport tudi kmetom v okolici mest dober zaslužek. Posebno velja (o za kraje ob vznožju planin in visoko ležeče naselbine.
Tako je Kamnik že od nekdaj prijetna letna in zimska izletna točka, ki jo posečajo turisti celo iz zelo oddaljenih krajev. Velik del zahvale za to nosi Kamniško tujsko prometno društvo, ki je s propagadndnimi lepaki in brošurami opozorilo tujce na naš prelepi gorski kotiček. S tem je v gospodarskem oziru društvo močno pripomoglo mestu in okolici. Skoro vsaka večja okoliška vas ima vedno na razpolago nekaj sob, pa naj bo to v zimskem ali letnem času. Neverjetno razumevanje za to so pokazali tudi kmetje, ki vidijo v tej panogi gospodarstva tudi svoje koristi.
nazoren pojem politične strpnosti. Tistemu stranišču tam ob progi pravijo namreč Ljubljančani Hitlerjevo stranišče. Tu so zidovi okrašeni samo s kljukastimi križi in vzkliki, ki so z njimi v skladu. Čudno, da dado nekateri ljudje duška svojim čuvstvom ravno ob taki priliki. Preko sankcijske proge proti jugu pridemo v deželo vzdihov, pravcata dežela sanj. Zdaj pa zdaj se izlušči iz teme par, molčeč, a vendar govoreč, seveda v jeziku nam nerazumljivem. Nepoklicani nima v tem kraju kaj opraviti, zato sem se vrnil. V Tivoliju so opravili vrtiljake. Naša opera si je pa omislila svojega. Vrte ga po taktu lajne, tako da smo se prav za p-av emancipirali glede tujerodnih vrtiljakov. (Ali je v skladu z novim pravopisom?) Svoji k svojim. Gredoč nazaj po Aleksandrovi cesti sem prav za prav na novem bojišču. Izložba za izloožbo se vrsti, kjer bijejo naši izložbeni aranžerji ljute borbe. Povsod je lepo, povsod poceni, povsod najelegantnejše. Ko jim pa zmanjka domislekov, se sprejo med seboj ter javno povedo, kdo je bil že izven Ljubljane, kje je študiral itd. Razodenejo celo, kdo ima diplomo in kdo je brez nje. Mogoče bi kazalo, da bi njih di-p!ome razstavili v izložbah in bi razstavljanje in aranžiranje blaga opustili. Zopet sem pred pošto, kjer je res velepromet, katerega zlasti ovira stražnik sredi ceste. Ideja prometnega otoka pred pošto pa žal še ni vznikla v globokih dušah naših arhitektov in preobli-kovalcev Ljubljane. Vendar, potrpimo!
Ni dolgo, ko so Kamničani odkrili nov smučarski raj na Gozdu, dve slabi uri hoda od mesta. Komaj dve leti je tega in že je postal Gozd najprijetnejši nedeljski «sprehod na dilcah» za vse, stare in mlade meščane.
Razmeroma velika naselbina na sredi prostrane visoke planote nudi izletniku vse ugodnosti smučarskega okrepčevališča in počivališča. Prijazni ljudje ti postrežejo z vsem, kar je v njihovi moči. Posebno «mežnarjeva» mama, ki ima od nedeljah oolno hišo gostov smučarjev, prav rada postreže s čajem in domačim figovim žganjem. Pravi, da ga je letos napravila mnogo več kakor navadno, ker ga ji je lani že ob Svečnici zmanjkalo. Prav rada se postavi, češ da ni nikdar mislila, da bo šele na stara leta postala «oštirka».
Tako je dana prilika praktični kmetiški gospodinji zaslužiti nekaj denarja tudi v zimskih mesecih, posebno na Gozdu, ki je za delo v tovarnah od mesta preveč od-
daljen. Res je to skromen dohodek, ki nikakor ne zadostuje za vso naselbino, toda marsikdaj je baš ta zaslužek močna opora gospodinjstvu,
ietffštk, t£š giadule ge 23 dni
V Požarevcu so Svetozarja Kuli-ča obsodili v dosmrtno ječo, ker je ubil vaškega bogataša. Svetozar pa ni bil zadovoljen s sodbo in ce je pritožil, obenem pa pričel odklanjati hrano. Ko mu je ječar vsako jutro pirnašal hrano, je opazil, da se Kulič kruha prejšnjega dne še ni dotaknil. In tako sta se nekega dne sprla, da je Kulič ječarja močno udaril po glavi. Tudi ta 'e je pritožil in predsednik okrožnega sodišča je Kuliča enostavno poslal v bolnico, k er znajo tudi umetno urediti prehrano.
Dva stražarja vedno stojita ob Kuliču in čaka a, kdaj bo posegel po mleku, ki stoji ves čas poleg njega. Teda ni ga mogoče pregovoriti, saj svoje prostovoljno stradanje takole utemeljuje:
Če sploh kdaj pridem iz ječe, bom popolnoma za nič in si ne bcm več mogel služiti kruh. Sicer ni bilo treba ubiti človeka, ker bi bil bogataš lahko živel v svoji obilnosti, jaz pa tudi v svoji revščini.
Zdravniku dr. Nestoroviču, ki obsojencu zlepa prigovarja, naj vendar je, pa odgovarja: Ne morem, gospod doktor, ker ne občutim niti najmanjše lakote in še voda mi več ne de dobro.
Ni čuda, saj Kulič že 23 dni ni ni i pokusil hrane. In zdravniki pravijo, da bo kmalu docela onemogel, čemur bo sledila črna smrt.
Lieselotte Landbeck, avstrijska prvakinja v umetnem drsanju, ki je vzbudila na neki športni prireditvi v Berlinu pozornost vsega sveta. Vnovič je dokazala, da jo moramo šteti med najboljše virtuoze v umetnem drsanju.
tC^ranilani so ©dStriii smislarsici ral
V ) so postali mežaarjeva masa Ha stara leta oštirka
Daimmstraciie, policij® le pripravljena«..
„Malomcščani“ vžigajo Mariborčane
Maribor, 16. decembra.
Kreftovi »Malomeščani« so za Mariborčane dogodek. Redko se pripeti, da je gledališče pri dramskih premijerah polno. Mora biti že nekaj posebnega. »Malotnesča-ni« so že dvakrat napolnili gledališče in ga bodo brezdvomno še tretjič, če ne še večkrat. Ta je dobro znamenje, gotovo najboljše za upravnika g. dr. Brenčiča, ki mu pomenjajo taki dnevi svetle praznike v verigi vsakdanje sivine, ki se zadnje čase spušča nad hram mariborske Thalije. V zmoti so vsi oni, ki pravijo, da Mariborčani nimamo nič razumevanja za teater. Kaj pa Kozinova »Majda« in sedaj Kreftovi »Malomeščani«? Mariborčani smo dovzetni za vse, kar je novo in bom se zmotil, če še rečem — kar je naše. Siti smo tuje navlake, ki je pogosto tako odmaknjena od našega mišljenja in čuvstvovanja. Kar je pa naše, našega okolja — pa četudi se nam z odra bere levi e — nas zanima in ob vsaki taki priliki radi pohitimo v gledališče.
Premijero sem zamudil, pa sem se namenil k prvi reprizi. Med tem ža lahko čuješ mnenja »merodajnih«, ki človeka neredko inspirira-jo z občutki, ki so potrebni, da prisostvuješ dotični stvari.
»Kolosalno«, pravi maj vsakdanji znanec kavarniškega omizja, ki sicer ni prevelik prijatelj gledališča. »Res verna slika našega meščanstva iz predvojne dobe, ki pa je še danes v bistvu ista. Kreft je dal vsem po glavi: liberalcem,
klerikalcem in social - demokratom«.
»Torej nekaka polrična zadeva«, se pozanimam.
»K'e! Ti pa bes vidiš že povsod politiko. Sicer je res bistvo politike hinavščina, ki tvori jedro »Malo-meščanov«, ampak je pri vsem ideja mnogo globlja: pocifizem ...« Gotovo mi bi ta moj znanec na dolgo in široko pričel razlagati svojo idejo pacifizma, ki mi jo je povedal že najmanj desetkrat, pa si je k sreči prav ta hip z daljšo proceduro obrisal nos in sem to priliko uporabil, da sem pogovor obrnil v drugo smer.
Gospodična Vera je tudi bila pri premijeri. Po svoji navadi se ne spušča v modrovanja.
»Lepo je,« pravi. »Krefta poznam osebno, pa njegovo sestro tudi. Najboljše je igrala Rasber-gerjeva, potem pa Verdonik, Na-krst in Gorinšek. Tako sem se smejala, ko so vrgli cesarja skori okno . . .«
Gospod Tomaž je upokojenec. Je gotovo najvernejši »corpus delicti« iz tiste dobe, zato je njegova sodba zanimiva.
»Vse že ni bilo tako,« se odkaš-huje. »Vse je bilo pod silo razmer. Vraga, če bi pa bili vsi kot tisti Ivan, bi nas vse pobesili in postrelili! Da smo pa tudi mi mnogo storili za novo državo, je jasno. Zgrabili smo ob pravem trenutku in — zmagali . . .«
Gospa Adela, vdova sodnijskega uradnika še iz predvojnih časov, je pomotoma zašla k premijeri »Ma-lomeščanov«. Mislila je, da je na
Serif
Vesela ameriška zgodba.
«Dobro jutro, šerif, stari Pat je spet tu!» Pat 0’Ccmior je pomolil svoj zgubani lopovski obraz skozi vrata in se reži.
«O joj,» zavpije šerif in krili z rokami po zraku, «to pomeni nesrečo! Kaj hočeš spet, irski rdečelasec? Ne potrebujem ne naramnic, ne patentnih gumbov, ne kaj drugega! Zgubi se!»
Šerif Baxter je osoren možak z velikimi brki in žuljavimi rokami. Toda Pat se ne da zastrašiti. Stopi k pisalni mizi in pomoli Raxierju pod nos neko knjižno nakazilo.
«To,» piavi Pat patetično, «je najdragocenejše in najepohalnejše delo, ki ga je kdaj človeški duh ustvaril. Šerif! Če vam je vaše življenje drago, potem naročite to knjigo! Kako si podaljšam življenje, 1000 nepogrešljivih receptov zelišč proti vsem boleznim in hibam! Spisano od slavnega profesorja Zambonellija, iznajditelja oslovskega kašlja in želodčne kisline! Ta knjiga šerif, vam bo povrnila veselje do življenja, razcveteli se boste kakor mlada roža...»
«Jaz ti že pomagam —»
«Pardon, ta knjiga stane, če greste v knjigarno v New Yorku ali
Chicagu, osem dolarjev. Najmanj osem dolarjev. Če pa podpišete tale listek, potem dobite to krasno delo v enem tednu gratis in franko za en samcat ameriški dolar. Delo bo vezano v platno s pristno zlatim napisom. Morate uvaževati, šerif, da taka knjiga —»
«Človek, jaz —»
«Trenotek! Hotel sem reči, kaj vam na primer pomaga najboljše kosilo, recimo lepo zapečen hrbti-ček srne, obložen s cmočki...»
Šerif trešči s pestjo po mizi: «Če pri tej priči ne nehaš gobezdati, te —»
«Oprostite, blagorodje, nisem vedel, da ne marate cmočkov. Hotel sem samo reči: če vas po takem kosilu kar naenkrat začne peklensko zavijati po trebuhu, tako da mislite, da vam v trebuhu razpenjajo dežnik — potem enostavno sežete po knjigi vseh knjig.
«Naj bo,» pravi šerif medlo, «saj itak nima smisla Nikdar ne bi bili smeli dovoliti, da se Irci naselijo v Ameriki. Ljubši so mi roji kobilic. Daj sem listek!»
Šerif podpiše naročilnico. Pat izgine.
Čez osem dni je spet tu in položi pred šerifa knjigo vseh knjig. Je to skromna knjižica, natisnjena
sporedu »Majda«, o kateri je čitala v »Marburgerici« slavospeve.
»Fajn je že blo, nič ne rečem. Prav pa ni blo, ko so se tako norca delali iz starega cesarja. Ko je že hin, naj ga vsaj zdaj pustijo na miru ...«
še na poti v gledališče izveš za mnene.
»Servus! Kam pa?«
»V gledališče.«
»Aha, ,Malomeščani’. Izvrstna zadeva, še boljša lekcija za današnjo dobo ... Ampak že veš najnovejše? Neka'eri baje pripravljajo demonstracije . . . Policija je pripravljena . . .«
Gledališče je polno. Dijaški parter natlačen. In potem igrajo. Po nekaj minutah so v ognju igralci in publika. Obrazi gledalcev se raztegavajo v prikrito skrb, v prostodušnost, v prisrčen smeh. Ko pade po 1. dejanju zastor, gromki aplavz. Vse ploska: mladina, lože, galerija, še penzijonisti. Bratska vzajemnost. Nič ni zamere, če je morda med publiko še nekaj Komarjev, Tomšičev, Kostanjškov, Grilcev. Križ čez vse! Z rastjo napetosti dejanja ras e tudi zanimanje med gledalci in kar je pri dramah neobičajno, publika pritrjuje glasno kar med igro.
Ko hitiš po predstavi domov in srečavaš gruče, je pogovor povsod isti: kritika »Malomeščanov«, vesele slovenske legende. To je obenem tudi najlepša prilika za opravljanje. Komarji, Grilci . . . vsi najde’o v očeh publike prispodobe. »Ta je bil tudi tak . . . in oni . . . ta je še sedaj tako . . . oni pa bi bil gotovo tak, če bi bile slične razmere . . .«
Tudi jaz sem zadovoljen s to veselo slovensko legendo. Vraga, kaj bi ne bil, ko mi je dala priliko za tole reportažo!	—ob.
na slabem papirju, vredna niti dvajset centov.
«Saj sem ko? vedel, da si star, zanikrn lopov!» pravi šerif, «toda tu imaš dolar in izgini! Če pa te še kdaj zagledam v teh krajih, potem, Pat, potem ...»
«Potem vam bom kako drugo luštno'stvarco prodal. Na svidenje, gospod šerif in prav lepa hvala!»
Šerif lista po knjigi vseh knjig, V njej so napisani recepti kot: «Učinkovito sredstvo zoper kugo si prav lahko sami in zelo poceni takole pripravimo: pol žličke medu, en lot sladkih koreninic, prav toliko baldriana, tavžentrož, bezgovih jagod, luštreka, majarona, mete, pelina in žajfcla stresemo v lonec in skuhamo čaj.»
Knjiga vseh knjig počasi zdrkne šerifu iz rok v košaro za papir, pri tem pa zamrmra predse nekaj za Pata 0’Connorja zelo neprijetnega. Nato odide h kosilu.
«Zadnjič,» pravi njegova žena z izrazom okrog ustnic, katerega lahko istovetimo z brezpomembnim oblačkom na obzorju, ki je vedno siguren znak bližajoče se nevihte, «zadnjič sem te prosila, da mi kupiš knjigo ,Generalova ljubezen', pa si mi reke], da za take čvekarije nimaš denarja.»
«No in?» momlja je vpraša šerif.
Elinora Hamsun, hči slavnega norveškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Knuta Hamsuna, ki je te dni dospela v Berlin, kjer se pogaja za glavno vlogo z nekim filmskim podjetjem. Elinora hoče namreč na vsak način napraviti življenjsko karijero kot filmska igralka. Baje ima vse sposobnosti za filmsko zvezdo.
Evangsiski šksf saja t?rnš9
Škof evangelske cerkve v Jugoslaviji dr. Popp se je vrnil iz Nemčije, kjer se je mudi! mesec dni. Razpravljal je z odločilnimi nemškimi krogi o odnešajih nemške evangelske cerkve v Jugoslaviji do Nemčije. Sestal se je z evangelskim škofom dr. Heckerjem, šefom oddelka za cerkvena vprašanja v nemškem zunanjem ministrstvu.
V okvira prija'eijske pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1934. med Nemčijo in nemško evangelske cerkvijo v Jugoslaviji, se je s cerkvenimi dostojanstveniki dogovoril glede skupnega enotnega pastirskega pisma in enotnega molitvenika za nemške evangelske vernike v Jugoslaviji.
«No in? Ti si pa daš natvezli največji šund. Prejle je bil tu rdečelas irski potepuh z naročilnico, ki si jo bil ti podpisal in je prinesel knjigo. Tamle leži. Plačala sem dolar zanjo. Zakaj —»
Šerifu zastane grižljaj v grlu, oči pa se mu divje sučejo. «O, Pat, to sta že dva dolarja za tvojo ničvredno knjigo —» V tem trenutku nekdo potrka. V sobo vstopi prečastiti gospod Rev. H. A. Kings-tone: «Blagoslov Gospoda naj bo nad vami!» pozdravi umerjeno. «Prinesel sem vam neko knjigo, ki mi je bila danes za vas izročena. Mož je rekel, da ni nikogar našel doma. Šerifa pa da ni v uradu. Da ne bi ime! nepotrebnega letanja, sem mu dal denar, en dolar, saj mi je mož pokazal pravilno podpisano naročilnico. Evo knjige.»
Šerif je bled kot zid. Ta je že tretji izvod «knjige vseh knjig» in zopet mora seči v žep in dati prečastitemu en dolar.
Od tega trenutka dalje obvlada šerifa le ena misel: samo enkrat dobiti tega irskega pretkanca in goljufa! Blažen smehljaj ožari šerifovo obličje, kadar si v duhu slika srečanje in razgovor z rdečelaso smrdokavro 0’Connorjem.
In prišla je tista ura. Šerif sedi v Mikejevi krčmi in gleda skozi
Razgovori z našimi žitateiii
Kako delamo.
Najprej malo splošnega pojasnila vsemu našemu čitateljstvu, da bo razumelo, ako nr^rda v listu to in ono pogreša, kaj je temu krivo, zlasti pa, zakaj nastajajo zakes-nitve v izhajanju lista in s tem v dostavljanju v trafike in naročnikom (ljubljanskim) na dom. Krivo je vsemu to, da se moramo boriti z največjimi tehničnimi zaprekami, katerih pri spremembi lista nismo mogli predvidevati in s katerimi zato tudi nismo računali. Kako je prišlo do teh zaprek, to bomo našemu čitateljstvu pozneje objasnili. Zaenkrat naj zadostuje, če povemo, da se naš list sestavlja v treh tiskarnah. V dveh ga stavijo, v tretji pa ga tiskajo. Kdor vsaj nekoliko pozna časopisni obrat, zlasti pa obrat pn dnevniku, si bo lahko predstavljal, kaj se lo pravi: koliko težav je to za redakcijo, koliko več dela ;n koliko izgube časa. V takih okoliščinah so gotove pomanjkljivosti v vsebinskem kakor v tehničnem pogledu neizbežne. Prizadevamo si z vsemi močmi, da kljub velikim težavam list izhaja redno, četudi z malimi zamudami, in da ne zaostaja na aktualnosti in zanimivosti. Kadar pa bodo omenjene tehnične zapreke in nevšečnosti odstranjene, — in to bo kmalu, vsekakor še pred novim letom, — tedaj bomo svojim čitateljem nudili iist, ki jih bo gotovo vsestransko zadovoljeval. Prosimo samo malo potrpljenja in naklonjenosti. Sicer pa z veseljem ugotavljamo, da je naš list v novi obliki našel zelo simpatičen odziv in da si pridobiva čedalje več prijateljev.. To nam je v spodbudo.
okno. Kar naenkrat zagleda, kako je za vogalom izginila rdečelasa Patova bulica. «Sam,» zatuli šerif, in Sam, krivonogi natakar, prileti kot bi ga izstrelil, «Sam, tamle mimo je šel Pat, ta irska nadloga. Privleci ga sem, živega ali mrtvega!»
Sam odkrevsa čez cesto in še pravočasno ujame Pata za suknjič. «Poslušajte», pravi Sam. «Šerif hoče nujno z vami govoriti!*
Pat se prime za čelo: «Moj Bog, ta ljubi šerif, popolnoma sem pozabil! Glejte, precej časa je že, ko je ta vrli mož pri meni naročil krasno knjižico — evo naročilnico — in popolnoma sem pozabil oddati mu jo. Veste, kaj? Napravite mi uslugo, zelo se mi mudi, vzemite knjigo, tu je, in dajte mi en dolar! Šerif vam ga bo povrnil in stvar bo v redu.»
Vrlemu Samu se to prav nič ni zdelo sumljivo. Dal je dolar na šerifov račun in mu prinesel četrto knjigo vseh knjig.
Še do danes se šerifu ni posrečilo, da bi prišel s Patom 0’Con-norjem do razgovora med štirimi očmi...
Zaupajmo v Boga, vsak samemu sebi in drug drugemu, pa bo šlo vse dobro.	Goethe.
Kaj smo in kaj hočemo.
Smo neodvisen list in hočemo predvsem zastopati interese slovenskega malega človeka. Od raznih strani nas vprašujejo, kdo stoji za nami. Za nami stoji stvar, ki se ji pravi slovenska skupnost, vzajemnost. Tej hočemo služiti, kolikor je v naši moči, sodelovati na tem, da se vse razcepljene ljudske sile, duhovne in materijalne, povežejo in združijo v zdrav kolektiv, ki se bo znal in mogel uveljaviti tam, kjer gre za slovenske interese, gospodarske, socialne, prosvetne. Naš mali človek, ki se tako težko bori za svoj obstanek, je danes v veliki moralni depresiji. Iz te depresije, v kateri oto-peva in ki tako slabi njegov odpor, ga je treba dvigniti. Mi, ki je v nas optimizem, ga hočemo navdajati z optimizmom, in hočemo v našem listu vedno podajati čisto, pozitivno resnico, neolepšano. Ce ne bomo irneli povedati čiste resnice, bomo rajši molčali, kakor pa z lepimi frazami maskirali nekaj, kar je v resnici drugače.
Nova oblika našega Usta.
Nekaterim n tšim naročnikom nova manjša oblika lista ni posebno všeč. Odgovarjamo, da smo spremenili obliko, ker je iist prešel v drugo tiskarno in pa tudi iz praktičnih razlogov. Ustregli smo s tem velikemu številu čitateljev,
V zadnjih tednih je narasla politična napetost v Egiptu zaradi protiangleških demonstracij egipt-skih nacionalistov. Angleži so se
ki so si takšno obliko želeli. Saj je majhen list v marsičem bolj praktičen, zlasti za čitanje na ulici ali pa med vožnjo v vlaku, tramvaju itd. Po drugih deželah so taki mali listi zelo priljubljeni. Sicer pa mislimo, da ?e postranska stvar, kakšen je Ust zunaj, glavno je, kaj je notri. Ptiča spoznamo po petju, ne po perju Krokar in kos sta si po perju podobna, oni je velik, ta pa majhen ptič A gotovo vsakdo rajši sliši kosa kakor pa krokarja. — Neki zvest naročnik in točen plačnik (čast mu!) z dežele nam prijateljsko pšie, da mu ;e list po vsebini prav všeč in pravi, saj vem, da za borih 12 Din mesečno ne morete dajati velikega časopisa, Ampak ljudje bi rajši imeli večjega zavoljo papirja, ker se porabi za kaj zaviti. Ta naš prijatelj je odkritosrčen. Mi zares nismo pomislili na to. da je časopis važen tudi za zavijanje. Sicer se pa čudimo, da 'majo v teh slabih časih naši ljudje sploh še kaj «za zaviti» ...
trgovske
spskyleciie
Te dni je bila generalna razprava o enem najvažnejših zakonskih osnutkov, namreč o novem zadružnem zakonu. Ob koncu splošne razprave o zakonskem predlogu je minister za kmetijstvo inž. Svetozar Stankovič v ob-
pripravili na najhujše in poslali v Kairo močno letalsko eskadrilo, katero kaže slika nad mestom. V ozadju je kairska mošeja z minareti.
NAŠ ČAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepi'na hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in ni zdravju škodljiv kot KITAJSKI (Ruski) ČAJ. Naš čaj prodajajo v vseh špecerijskih trgovinah.
sežnem govoru komentiral potrebnost tega novega zadružnega zakona, o katerem je naglasil, da se s tem ustvarja važna stvar, ki se tiče velikega deia našega prebivalstva, zlasti malih ljudi in da se s tem zakonom za d iigo vrsto let urede odnošaji, ki naj dado našemu kmetu, našemu obrtniku in na-š^mu malomeščanu možnost, da z združenimi močni’ okrepijo svoj položaj v današnji družbi in v današnjem gospodarskem sistemu. Ta zakon ne izdajamo za danes ali jutri, ne za tega ali onega, nego ga objavljamo za dolgo vrsto let in v korist velike in splošne stvari... Stoječ na prriznanih in sprejetih načelih zadmžnega dela, se je zakonski predlog moral v nekem cziru izreči zoper spekulativni trgovski način poslovanja. Dokazal sem že nevarnost, ki izvira za zadružništvo in za njegovo idejo samo iz takšnega trgovskega dela in sem navedel one primere polomov raznih zadružnih zvez, ki so tako delale in prav za prav tudi propadle... Za opravičenje nove smeri v zadružništvu naglašajo nekateri, da zahtevajo nove razmere tudi novih metod in novih potov in imenujejo ideološko premoč v zadružništvu danes zastarelo. Tiste ideje in tiste delovne smeri, ki so iz zadružništva ustvarile veliko gospodarsko in moralno moč, smatrajo sedaj za oviro v razvoju zadružništva. Toda prav tu je težišče vprašanja. To je posebno važna načelna stvar. Pri tem delu se ima dognati, ali je za bodočnost našega zadružništva bolje, da gre po utrtih poteh, ki sta mu jih zarisali zadružna praksa in znanost in da se ne izpostavlja nevarnosti — ali pa je zanj bolje, da stopa po nezadruž-nih načelih In da se izpostavlja nevarnostim in polomom, ki utegnejo v narodnih množicah kompro-mitrati zadružno idejo šemo, kakor se je to že zgodilo v nekaterih naših krajih.
Vsaka diktatura je odvratna, najhujša pa je tista, ki dela pod krinko svobode.
«Ljubo dete, mislim, da si že prevelika, da bi se igrala s fantki.»
«O ne, gospodična, čim večja postajam, tem rajši jih imam.»
Generalno tajništvo Zveze narodov je priobčilo francoske in angleške predloge za prekinitev vojske v Afriki. Slika kaže, kako bi bila Abe-sinija razdeljena po teh predlogih. Navpično črtkano ozemlje so že zasedli Italijani, vodoravno črtkano je pa ozemlje, katerega naj bi Italijani po teh predlogih še dobili. Že zdaj zasedeno ozemlje okoli Aksu-ma, svetega mesta Abesinije, bi dobila Abesinija nazaj. Pikčasto ozemlje pa naj bi bili naseljevalni predeli, na katerem bi Italijani imeli monopol za njega gospodarsko izkoriščanje, predvsem za izkoriščanje rndnikov in gozdov
Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. uri.
17.	decembra, torek: zaprto. (Gostovanje v Celju: Izdaja pri No-vari.)
18.	decembra, sreda: Vesela božja pot. Red A.
19.	decembra, četrtek: »Otroci«. Red B.
20.	decembra, petek: zaprto.
Opera.
17.	dec., torek, zaprto.
18.	dec., sreda: »Kraljičin ljubljenec. Red Sreda.
19.	dec., četrtek: Aida. Red Četrtek.
20.	dec., petek: zaprto.
Radio
Torek, 17. decembra.
Ljubljana: 11.00 Šolska ura. Ljubimo svojo zemljo!(g. Bojc Etbin), 12.00 reproducirana glasba, 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 slovenska narodna pesem (plošče), 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 koncert slovanske glasbe (Radijski orkester), 18.40 Vzgojni pomen življenja (g. dr. Stanko Gogala), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura: Iz zgodovine naše zemlje — rimska doba, predava univ. prof. dr. Nikola Vulič iz Beograda, 20.00 operne arije s spremljevanjem Radijskega orkestra, poje g. Jože Gostič, 21.15 Cimermanov trio, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.30 angleške plošče.
Liudie na zatožni klopi
■■BBHHaBBnBBBBnDHBHBHraBBDHBHBHnBBHBB
Majhne zadeve hudih ljudi pred sodnikom
Ljubljana, 16. dec.
Ob ponedeljkih je resnobna velika dvorana št. 79 v I. nadstropju justične palače prazna in mrtva, ker se gospodje tudi morajo oddahniti in pripraviti na druge težke dni. Dostojanstven mir je vedno v tej dvorani, ki ga le redko sme kaliti kak raz-burjenec in vse gre počasi ter ceremonijelno dalje do slavnostno razglašene sodbe.
in se lahko prepirajo in tožarijo brez stroškov.
Še hudiča hi goMufal
Tam izpod Sv. Katarine sta prišla dva možakarja. Janez je Petru očital, da mu je ukradel 11 butar. Izgubil je pri njem 2000 Din, rubil ga je in Peter je bil že tudi večkrat obsojen. Po razpravi je pa spet trdil, da
je kradel in da bi goljufal še hudiča Možakarja kričita, da se tresejo okna: »Nikoli ne!« drugi pa: »Resnica!« Sodnik samo miri in pogovarja, nato pa žena s cekarjem razloži, da stvar ni bila pri sodišču, temveč šele gori v hribih pod tisto hruško. Ja, ja, hudiča bi goljufal, mu je dejal. Sicer pa, kako naj tudi toži. če pa nič nima. Sodnik trdnovrat-nežu govori na dušo, naj prekliče, ali nič ne pomaga, po vrhu pa še zahteva, naj se tudi zaradi češenj še enkrat prične. Da se pomire, sodnik prekine razpravo in prične z drugo.
gfrvav hec v mesnici
V špetircimru
Popolnoma drugače je pa spodaj, takoj na desni strani vhoda pred znano št. 28, ki jo Ljubljančani zaradi njene vsebine prav značilno imenujejo »špetircimer«. Že na hodniku je vedno gneča, v gneči pa razburjenje, večkrat glasne besede in živahen prepir, zgodi se pa tudi, da pade klofuta in se nohti globoko zadero v okrogla lica nedolžne nasprotnice. Večkrat morajo arestantje, ko pometajo, spravljati tudi svaljke ženskih las, sponke in druge atribute ženskih čarov.
Oh la ljubezen in ljubosumnost
V mali sobi št. 28 je večkrat komaj prostora za priče, saj jih vsakdo pripelje toliko seboj, ker je tudi vsaka stranka v popolni pravici. In taka je navada, da je večina prič ženskih, ki se stresajo in odskakujejo od jeze in ogorčenja, zato se pa tesno stis-jeni poslušalci kmalu prično praskati in bi ta soba lahko nosila tudi ime drobnih poskočnih živalic. Tudi advokatov je vedno dosti v tej sobi. vendar so pa bolj tihi kakor zgoraj na št. 79, saj mnogo več govore priče, ki nastopajo kar v zborih, kakor v teatru pri grških tragedijah. Gre pa največ za omadeževano čistost in za očitanje zakonske nezvestobe, za nezakonske otroke, skratka za ljubezenske zadeve. na drugi strani pa razpravljajo tudi o oslih in goljufih, tatovih in sleparjih Nepremakljiva trma je na obeh straneh in obe strani odkrivate umazano perilo druge strani Razgovor postane navadno tako živahen, zatuli pa tudi krčevit jok prega-jane nedolžnosti, da se tudi naj-potrpežl jivejši sodnik mora razburiti v tem napetem eksplozivnem okolju. Po taki dolgotrajni in silovito razburjeni razpravi pa sodnik vse poravna in se bridko pritožuje, da gre kar po celo uro zastonj. Vsak naj plača vsaj 2 kovača, toda izkaže se, da imata obe stranki pravico revnih.
X To so cene za Vas! Ženski plašči od Din 160'— naprej. Hnbertusi po Din 240'—, 290'-, 320'-. Kolbe-zen. Celje. Mannfakfura-konfekeija.
- ---------------------- --------
Brhka gostilničarka iz Zg. Šiške toži drobno profesorjevo kuharico, ki ji pa pravijo hišnica. Ko je gostilničarka prišla k mesarju plačat meso, je kuharica skočila vanjo in jo usekala s ključi po glavi, da je dobila poškodbe, kakor je razvidno iz zdravniškega spričevala. Velja 3 kovače. Nato je pa kuharica zagrabila še utež in mesarski pomočnik. ki je tudi za pričo, mora priznati, da se ima gostilničarka edino njegovemu posredovanju zahvaliti za rešitev pred nevarno poškodbo ali celo za življenje. Dami sta pač skočili skupaj, da je druga dobila hude brce v trebuh itd na obeh straneh. kakor se spodobi pri podobnih razgovorih Kuharica je bila seveda nedolžna, saj je ven-' dar njo napadla gostilničarka in ji očitala, kako je imela oženjenega dedca poleg svojega moža. Zmerjala jo je s štajersko, ona pa njo s trnmvajarsko, že veste kaj ... Seznam naslovov in dejanj z obeh strani je brez kraja in konca.
Sodnik g. Jože Rus mora imeti poseben talent, da se mu vse skupaj ne zmede in da loči osebe in dejanja, ki se prepletajo med seboj, kakor najtežji problemi.
Prav fletna mlada kuharičina gospodinja si je res pustila pripovedovati, kako je gorela luč v njenem stanovanju, ko so bili na počitnicah, toda nikdo ni dejal, da bi bila kuharica morda imela kakega moškega v sobi.
Starejša mamka je vedela povedati, kako ji je mesar dejal, kakšen hec so imeli v mesnici, ko sta se zravsali. Luštna frizerska mojstrica je tudi imela priliko v mestu pokazati svojo dražestno friznrico in figurico, obenem je pa dejala, kako je hišnica ali kuharica nabita birtov-ko Nova priča zapleta vprašaje še bolj. a sodnik ugotavlja, da obtožnice ni več mogoče razširiti, ker je stvar že zastarela. Obenem se pa na pozornici pojavi še metla, ki je pa pri vseh pričah sporna.
Šele mesarski pomočnik prinese težko pričakovano jasnost v zmešano situacijo: »Nisem prišel pred sodnijo lagat, amnak resnico govorit!« Mlada kuharica postaja huda. sodnik pa potegne z roko čez akte in že je stvar sko-
raj urejena. Priče se kregajo med seboj, katera je več videla in katera več ve. da soba postaja premajhna za tak vrišč. Celo ; zastopnik gostilničarke, angelsko I potrpežljivi dr Krivic, se pra-I ska za ušesom, mesar pa glasno ; svečano izjavlja: »Bom preč pri-I segel!« Toda ni več treba, zakaj ! sodnik že čita sodbo, da mora mala kuharica Rezika plačati 400 Din ali 7 dni sedeti, če ne ho dve leti mirna Seveda bi morala plačati tudi 150 Din povprečnine, stroške in pa 30 Din odškodnine. Dr. Krivic modro konstatira, da je tako najbolj pametno, saj bo imela gostilničarka sedaj vsaj dve leti mir
Med tem so se ohladili oni izpod Sv Katarine in sodnik jih \ mirno pokliče Se že spet krega-! jo, sodnik pa čita in diktira j trdovratnemu žaljivcu 10 dni zapora in 200 Din globe, ker ni hotel priznati.
Po! vasi hoče priseči zaradi psa
Nastopi pol Bizovika zaradi psa, ki ga je ponoči nekdo obrezal s koso. Vse križem dokazujejo alibi in ponujajo prisego. Soba je že premajhna, vendar je treba preložiti, da pride še več prič.
In spet spor zaradi upravičenosti naslova zapeljivke, nato pa nastopi skupina Moščanov, za njimi pa ženica, ki ji je na Holandskem nbilo moža. Ko se. je vrnila iz tu jine z zavarovalnino, se je takoj spet poročila in kupila hišo Sedaj je že ločitev. njo so pa vrgli iz hiše...
Dnevna prafii^'-
Torek, 17 decembra. Katoličani: Lazar. Pravoslavni:	4 decembra.
Rojstni dan blagopok kralja Ale-ksandra I. Zedinitelja.
Dežnrne lekarne:
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4 Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31
Kino
Kino Sloga: »Cbarlejeva tetka«.
Kino Union: »Noč ljubezni«.
Kino Matica: »Artisti«.
Kino Ideal: »Skrivnost Karla Ca-vellija«
Kino Sokol šiška: »Ples v Savoyu«.
Kako bi uredili kmeöce dolgove In odtajali zamrmleni denar v bankah
Plesalec Lenz in plesalki Margota in Hedi Hopfner, ki so pred dnevi želi velik uspeh v Berlinu s svojo umetnostjo v plesni bajki Čajkovskega »Možiček, ki tre orehe«.
Zdravnik: Sreča, da ste me poklicali. bil je skrajni čas.«
Bolnik:	»Razumem, v sedanjih
časih vsak potrebuje denar.«
Vsaj delna rešitev vprašanja-kmečkih dolgov in vzpostavitve normalnega poslovanja denarnih zavodov, bi se dala doseči na tale način.
1. Država plača denarnim zavodom in zasebnim upnikom njih terjatve, vknjižene na kmečkih posestvih, v takem vrstnem redu, ki ne presega 50% današnje vrednosti teh posestev.
2. Sredstva za to naj si priskrbi država s tem, da izda ali sama ali pa Narodna banka toliko bankovcev, kolikor jih je treba za plačila teh dolgov.
3. Kritje za te bankovce pridobi država na ta način, da nase prenese zastavno pravico v zemljiški knjigi za dolgove. Na novo
V nedeljo je JRZ priredila veliko zborovanje v Celju, na katerem je nastopil kot glavni govornik minister dr. Krek. Posnemamo po današnjem »Slovencu« osnovne misli njegovega ffo-vora:
Kako je s hrvatskim vprašanjem.
Ob tej priliki je morda prav, da se dotaknem tudi tistih, ki so ob podiranju režima bili z nami in jih danes ni, to je političnih krogov v Zagrebu. Ti krogi so, mirno lahko rečemo, zelo požrtvovalno sodelovali pri rušenju režima, sedaj pa, ko je treba na ruševinah nekaj zgraditi, jih pa ni med nami. Rekli so, da ne prevzamejo nobene odgovornosti za javne posle, dokler ne bodo izdani novi zakoni, da ne prevza-
izdani bankovci bi bili na ta način 100 odstotno kriti in bi zaradi tega ne mogla nastati inflacija. (Na podoben način je dobila kritje nemška rentna marka, ki je dalj časa obstojala kot plačilno sredstvo poleg zlate marke.
Dolžniki kmetje bi odplačali državi od nje prevzete dolgove v 20—30 letih po gotovem odplačilnem načrtu; izterjevanje bi vršile davčne uprave ob enem z izterjevanjem davkov.
5. V razmerju s temi plačili bi se jemali postopoma iz prometa izdani bankovci, ki bi se morali posebej označiti kot posebno plačilno sredstvo radi razločevanja od rednih plačilnih sredstev.
Dr. I. J.
mejo nobene odgovornosti za nered, ki ga je prejšnji režim zapustil in ki ga zagrebški politični krogi, kakor pravijo in kakor jim radi verjamemo, niso zakrivili.
To stališče je sicer zelo komod-no in varno za posamezno politično skupino in njene voditelje. Za narod in državo pa gotovo ni vzorno. Ako bi se vse druge skupine tudi postavile na to ambiciozno stališče, bi v takih razmerah ne bilo nobene druge rešitve, kakor da bi prišel kak nov Jevtič ali pa nova diktatura, to je isto, kar si pravkar podiral, v novi obliki. Treba je več političnega kavalirstva in politične doslednosti: Sloga je po prvem uspehu še bolj potrebna, kakor pa pred njim. Mi smo ostali v tisti smeri tudi po padcu režima, deloma iz zvestobe do naših zaveznikov radikalov v Srbiji in muslimanov v Bosni in Hercegovini, deloma pa tudi iz političnega računa. Videli smo, kaj se je z nami iakrat godilo. Nismo mogli naprej, ne z volitvami, ne z abstinence
Vlada in samouprave.
Končni cilj naše današnje politične smeri je, da pridemo do takega miru, da bomo ljudstvo lahko povedli k mirnim in svobodnim volitvam. Nadaljno smer bo pa dajalo tisto svobodno izvoljeno zastopstvo, ki bo imelo tudi zunanjo legitimacijo ljudskega zaupanja. Zavedati se moramo, da so slovenski politični, gospodarski in kulturni interesi v tej skupnost najbolj zavarovani. Dokler bo dr. Korošec v vladi, ne bo padla nobena senca na kakršnokoli slovensko svetinjo.
Kupujte domaže blago; USoood „Titanik“
orig. SOVo-no blago, odporno proti svetlobi
tinkrno fealiS© „Brillant“
zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat
Swinieni minil „lubin“
z garant. 30—32°/o superoksida, oziroma 90 do )2%> ortoplumbata
Blanc fm
v prahu in pasti,
ki je najmanj enakovredno najboljšim inozemskim znamkam.
-V'	-	,r ■■■V'- j
G. minister dr. Miha Krek je govoril
Sloga le po uspehu boli potrebna kakor pred uspehom
Nova skupnost se je postavila na načelo, ki smo ga mi zastopali še pred vidovdansko ustavo, na načelo samouprave, v kateri mi in tudi vse druge pokrajine v državi najlažje vršijo svojo misijo, ki jo imajo v Jugoslaviji. To je prvi primer, da se vsedržavna stranka postavi na stališče samouprave. Ako bi Hrvatje znali povedati, kaj hočejo od samouprav, katere pravice si hočejo v njih zavarovati, bi samouprave danes že imeli, Mi pa smo si o samoupravah že zdavnaj na jasnem. Tako o občinskih, kakor o okrajnih, pa naj se to imenujejo cestni ali šolski odbori ali karkoli, kakor tudi o banovinskih. Svobodno izbrano ljudsko zastopstvo naj po svojb močeh in po svoji pameti vodi zadeve svoje občine in svoje pokrajine. Če jo kdaj zavozimo, bomo zavozili z našimi sredstvi in tudi z našimi sredstvi popravili.
Banovina mora imeti res pravi ljudski obraz in pa toliko moči, da bo ta obraz mogla skozi in skozi obraniti. To je eminentno državotvorno delo. Le na ta način je mogoče različne interese, ki se včasih med seboj križajo, združiti in jih povezati tako, da je tudi v celoti v korist. V samoupravah bo narod že pokazal, kako zna biti državotvoren. Trajna in popolna rešitev je samo v res pristni demokratični obliki, v tem je tudi ves smisel sedanjega ljudskega udejstvovanja. Le s sodelovanjem najširših množic moreš iznajti pot, kako zaposliti vse brezposelne, kako rešiti zadolženega kmeta, kako dati zaposlenemu delavstvu in uradni-štvu take prejemke, da bo moglo živeti.
Zaupajmo v Boga, vsak samemu sebi in drug drugemu, pa bo šlo vse dobro.	Goethe.?
Najboljša dediščina, ki jo morejo otroci prejeti od svojih očetov ,je zgled lepih dejanj.
Cicero.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
MALO
STANOVANJE sobe in kuhinje za 2 odrasla iščem s 1. januarjem v mestu. Ponudbe z navedbo kraja in cene pod »300« na upravo lista.
KNJIŽICO
Ljubljanske kreditne banke z vlogo do 30.000 Din kupim takoj proti gotovini Ponudbe pod »Do 31. t. m.« na upravo lista.
HRANILNO
KNJIŽICO
Kmetske posojilnice v Ljubljani z vlogo do 45.000 Din kupim. Ponudbe pod »Gotovo« na upravo lista.
KISLO ZELJE, REPO,
sarmo, prvovrstno po brezkonkurenč-ni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39,
Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič - Urednik: Milan Zadnek — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek - Vsi v Ljubljani