^^^ (11 m A ft 1M A P On \ P«S5T! ffl Velja za tu let' . . $3.00 (ji VJ AJ-HLkJ X ^ lTlv\/JL/Xl. ffi M *M Za pol leta. . t . . . *1.50 jjf - W 50 000 Readers ^ jg^, __List slovenskih delavcev v Ameriki. _ _ jj BHBBjj^P _ __ * _ * " ^Jp TELEFON PISALE: 4687 COETLAKDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 238. — ŠTEV. 238. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 10, 1916. — TOREK, 10. OKTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Rumuni so zopet doživel velik poraz. AVSTRIJCEM IK NEMCEM SE JE POSREČILO ZAV ZETI NEKAJ OZEMLJA. — MACKENSENOVE ČETE SO ZAVZELE DONAVSKI OTOK. — IZ BERLINA POROČAJO, DA VLADA V DOBRUDŽI MIR. — OB DO NAVI SE NI NIČESAR POSEBNEGA PRIPETILO. — ANGLEŽI PRAVIJO, DA SO SE RUMUNI IZ STRA TEGIČNIH OZIROV UMAKNILI IZ BRAŠEVA. — RUSI UTRJUJEJO POZICIJE. London, Anglija. i*. oktobra. — Iz Bukarešta poročajo preko Kima. da .so Kniuuiii samo zato odšli iz Braseva. da bi obvarovali mesto pred izpolnim nničenjem. To je bila pravzaprav le strategična umaknitev. Sedanje rumun-1 ske pozicije so izvanredno ugodne. S čile, kjer se nahaja-; ju zdaj, j ill ne bo mogla nobena sila pregnati. London, Anglija. 9. oktobra. — Iz Sedmograške .je odšlo več rumunskili divizij v Dobrudžo, ki so ojačile ta-mošnjo rumunsko črto. Ker so tudi Rusi dobili precejšnja ojačcilja, je naravnost izključeno, da bi sovražnik že kaj napredoval. Rumiuike čete kontrolirajo važen gorki; prelaz pri Oršavi. Severno od Braseva se nahajajo Rumuni še v dolini reke Maroš in so neprestano v stiku z levim ruskim krilom. Amsterdam, Nizozemsko. oktobra. — z poročil, ki jih je dobilo rumunsko poslaništvo v Haagu, je razvidno, da se skoraj vsak drugi dan pojavljajo nad Bukareštom nemški Zeppelini, ki so dozdaj usmrtili oziroma ranili *J."»0 oseb, med katerim je bilo dvesto žensk. Rumuif?ka vlada je poslala vsem nevtralnim državam protest, na katerega pa še dozdaj ni dobila odgovora. Bukarešt, Rumunsko. 9. oktobra. — Včeraj se je pojavilo nad Bukareštom enajst nemških Zeppelinov, ki so metali bombe na hiše. Povzročena škoda ni posebna. Po polurnem obstreljevanju so se letalci umaknili. Položaj na rumuuski fronti je neizpremenjen. V na-, šili rokah so še vse višii|\ s katerih je mogoče kontrolirati Pet roseny in dolino JiuL Te dni so vladni uradniki preiskovali nemško poslaništvo. Na vrtu poslaništva so našli zakopanih veliko zabojev neke hude eksplozivne snovi. Nadalje so našli tudi!( nekaj steklenic z napisom "virus". S tem sredstvom je mogoče zanesti bolezen med prebivalstvo in živino. Tem -odkritjem je prisostvoval nek član ameriškega poslaništva. I: Petrograd, Rusija, 9. oktobra. — Uradno poročilo o operacijah v Dobrudži se glasi: — Naše čete so včeraj eel dan utrjevale postojanke, katere so bile zadnji čas zavzele. Bukarešt, Rumunsko. 9. oktobra. — V rumunskem ] glavnem stanu je bilo danes sledeče razglašeno: , — Na severoziipadni fronti so se vršili manjši a rt i le- \\ rijski spopadi. Pri Brašcvu smo se iz strategičnih oz i rov j nekoliko umaknili. Bitka, ki se je vnela pri Zinuiiei ob 1 Donavi, še ne bo tako kmalo končana. j j Berlin, Nemčija, 9. oktobra. — Vrhovno poveljstvo;, nemške armade poroča, da so se začeli Rumuni na celi sed-1 ■ mograški črti umikati. Avstrijskim in nemškim četam se;i je posrečilo zavzeti Turzburg. Rumuni so dobili nekaj o- 1 jačenj ter poskušali žnjimi zavstaviti avstrijsko prodira-P nje pri Braševu. Ta o jačenj a so se udeležila bitke seve-ij rovzhodno od Braseva. Berlin, Nemčija. 9. oktobra. — Generalni štab nemške armade poroča: — Čete generala Mackenseiia so s pomočjo nekega avstrijskega monitorja zavzele otok Sistova na Donavi. Vjele so dva častnika, mož in zaplenile šest topov. Berlin, Nemčija, 9. oktobra. — Uradno poročilo, ki je j bilo danes izdano, se glasi: Armadna skupina avstr. prestolonaslednika Karla Franca Jožefa: V Karpatih smo zavzeli nekaj važnih pozicij pri Baba Ludoywi. Sovražnik se je izvanredno hrabro vstavljal, ko je pa slednjič izprevidel, da kljub vsej' hrabrosti in naporom ne more ničesar doseči, se je z veli-! kimi izgubami umaknil. Berlin, Nemčija. 9. oktobra. — Poročilo, ki ga je iz-i dalo bolgarsko vojno ministrstvo, se glasi: — Ob reki Donavi vlada skoraj popolen mir. V Do-1 brudži se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Na par mestih se je moral sovražnik umakniti na svo 1 je stare pozicije. Severovzhodno od Bečavla smo popolno- j ma premagali nek sovražniki oddelek. Ob obali Črnega morja vlada mir. Ruske bojne ladje |! si ne upajo v bližino, ker patrulirajo nad obalo nemški!, zrakoplovi Zeppelinovega sistema. i. Rumuni bodo najbrže še enkrat poskušali prekorači-ti reko Donavo. Skoraj gotovo bodo tudi pri tej priliki do- \l živeli tak poraz, kot so ga pred par dnevi pri Rahovem. j' Nemške izguba. Amsterdam, Nizozemsko. 9. okt. V zadnjih dveh uradnih seznamih neruskih kgub je 61,556 imen. — Ttihko je bilo namreč ubitih in ra~ njemb. ^ ' h "Vorwaerta"je dobil tudi "aural-korbo". Amsterdam, Nizozemsko, 9. okt. Glasom poročila iz Nemčije je bO nem^^sociahstgu ^st^ zopet za- Boji na Vzhodu. Rusi z vso silo pritiskajo na nem-ško-avstrijske črte, ki strašijo pot proti Kovlu. — Izgube. London, Anglija, oktobra. — Rusi z vso silo pritiskajo na tev-touske postojanke, ki jim zapirajo pot proti Kovlu iu Lvovu, toda v teh bojih imajo — kot poročajo časnikarji z vzhodno fronte — velikanske iz«ube. lioji so zelo trdovratni. Zoper-stvljajo se Nemci in Avstrijci z veliko silo. ruske napade odbijajo zelo hrabro, kar Rusi pripoznajo. medtem pa Rusi nadaljujejo s svojimi napadi, iu sicer v velikanskih masah. Rusi imajo sicer nekoliko uspelo v. tody te se meri le na jarde. Rusko uradno poročilo, ki je danes sem došlo, se jrlasi: "V okolici Vladimir-Voliuskega se vrše grozoviti boji. Na nekaterih točkah so naše čete prišle v sovražne zakope. nakar so takoj jtrdile na novo zavzete pozicije. "Pred Kovlom so boji še bolj rroči kot v grori omenjenem delu ["route. Uspehe smo imeli tudi tu- miru. Toraj Mr. Gerard nima popolnoma nič opraviti z mirom, temveč ravno nasprotno, namreč z vojno, katera v slučaju, da Nemčija prelomi obljubo, preti Združenim dr-, žavam. Tisti nemški diplomati, ki so pred petimi meseci pomagali poslaniku, da se je nemška vlada uklonila zahtevam predsednika Wilsona. se zdaj trudijo, da bi odpravilli zopetno nevarnost. Poslaniku* so odkritosrčno pripo-| znali, da bo prišlo tako daleč, da se Nemčija ne bo mogla j ozirati na vtikanje od strani vlade v Washington«. Poslanik se je izrazil, da se dela Nemčiji krivico, ako :se pravi, da hoče imeti mir. ker je že tako izčrpana; pač i je pa takoj pripravljena skleniti "časten mir", in takega j si tudi v najkrajšem času želi. Poslanik pravi, da je — f "Vzdržati!" — njeno geslo. Nemško javno mnenje je postalo tako, da se vladi no bo mogoče zoperstavljati. Predno je poslanik odšel iz Ber-j lina. je imel dolge konference z raznimi nemškimi diplo-finati. Kaj so mu ti diplomati povedali, je že gori navede-. uo. Long Branch, N. J.. D. oktobra. — Jutri bo prišel v | Shadow Lawn državni tajnik Lansing, kjer bo ostal cel .dan in celo noč. mogoče še naslednji dan. To je danes zvečer naznanil predsednikov privatni | tajnik Mr. Tumulty. Zakaj bo Lansing prišel. Tumulty ni i omenil, toda gotovo je. da hoče predsednik žn jim govoriti [glede velikih problemov, ki so nastali te dni vsled prihoda nemškega submarina v bližini ameriške obali. V vseh krogih se smatra situacijo za zelo kritično. Predsednik Wilson je glede tega rekel: — Razumljivo je. da se mora vlada najprej informirati o vseh dejstvih, da ne bi bilo kake pomote ali dvoma v i kolikor se njih tiče. in dežela je pa lahko sigurna, da se bo [nemško vlado držalo, da bo izpolnjevala svojo obljubo, ki I jo je dala Združenim državam. — Dalje se je pa predsednik Wilson izjavil, da ji i dozdaj [Nemčija še nič takega naredila, za kar bi jo lahko prijel. ! Na delovanje submarina ali submarinov v bližini ame-| riške obale se bo zelo pazilo. Mornariški tajnik Daniels je poslal tekom dne Wilso-! iiu vee informacij glede delovanja submarina. Kolikor je znano, je po Danielsovein mnenju njegovo operiran je popolnoma postavno. Danes popoldne je bil pri predsedniku nemški poslanik Bemstorff. Kljub temu, da se je poslanik, ko je odhajal i od predsednika pazno ogibal vseh vprašanj, kaj sta govorila z Wilsonom, je bilo vseeno videti, da Bemstorff ne mi sli, da se "zbirajo na mednarodnem obzorju kaki temni oblaki". Ko so ga časnikarji vprašali, kaj 'nisli glede submarinov, je rekel, da se ni bati, da bi Nemčija prelomila obljubo, kajti 44Nemčija vedno drži svoje obljube vsepovsod". Dalje je rekel, da o submarinu drugega ne ve, kar je bral v listih. Zanikal je, da bi že prej vedel o prihodu U-53. V pismu, katerega mu je pisal kapitan Hans Rose, ni bilo drugega kot to, da je submarin prišel in šel. Nek reporter mu je rekel, da U-53 ni prišel samo radi tistega pisma, temveč, da ima gotovo še kake druge na-mene pri tem. Na to mu je odgovoril, da se naj tozadevno rajše pri angleškem poslaništvu informira. Na vprašanje, kaj ga je prineslo k Wilsonu, je odgovoril, da je prinesel kajzerovo pismo glede pomoči za Poljake. Nekdo mu je rekel, če ni mogoče prišel radi miru. — Zelo je mirno tukajle, ali ne? — mu je odvrnil Washington, D. C., oktobra. —.Ker je predsednik Wilflon pozval Lansinga, državnega tajnika, v svoje se- ____; .{NiflrijfiTftfljA ga ft, ffayji) i "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) niANK 8AKSER, President, LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New fork City, N. T. &a celo leto velja list za Ameriko In n zastopa NI< in da živ krst ne more pognuitati, kiij bi rad, da naj se zgodi s Slovenci v starem kraju. Torej Slovenci smo edini narod na svetu — izvzcmši morda cigane ali zamorce tam v Afriki, katerim je vseeno, kaj se zgodi z našim narodom v starem kraju, kjer i >iiio tudi mi zrastli in kamor nas še vedno vežejo naravne vezi, če hočemo ali nočemo. Posebno žalostno je, da naši najbolj razširjeni listi ne povedo naravnost, kaj bi bilo najbolje za naš narod, oziroma, da smatrajo jugoslovansko vprašanje za tako-malenkostno, da se jim ne zdi niti o lijem pisati. Za Slovence je mogoče samo dvoje: ali bodo ostali še naprej poti Avstrijo ali se pa združijo s Hrvati oziroma s! Srbi. Ako še nadalje ostanejo pod Avstrijo, bo zanje gmotno in duševno najbolje, da se ponemčijo. Razmere jih bodo prisilile, da se ponemčijo. Majhen narod, kot smo Slovenci, ne moremo kulturno napredovati in biti na istem višku izobrazbe, kot so veliki narodi. Mi smo se že odnekdaj slepili, češ, slovenski narod je toliko vreden kot je nemški ali kaki drugi. Pa ne poznani niti enega Slovenca in si tudi ne morem predstavljati enega Slovenca, ki bi bil moderno i izobražen, ako ne zna nemško ali kak drugi jezik. M i nimamo in tudi ne moremo vzdrževati literature in šol. da bi postali enaki drugim narodom. S samo slovenščino ne moremo vzgojiti niti enega inženirja, zdravnika ali advokata ali sploh voditelja v znanostih. Kmet s samo slovenščino večinoma ostane kmet. Pri Cehih je drugače, ker so dovolj veiik narod in imajo naravno bogatejšo Zemljo, kot so pa naši hribi in planine. Edina rešitev za Slovence v narodnem oziru je. če se združijo z ostalimi Jugoslovani: s Hrvati, Srbi in morda sčasoma celo z Bulgari. Zadnje stoletje je bila doba nacionalizma. Vsak narod je gledal, da v prvi vrsti ohrani svoj jezik. Dvajseto stoletje bo pa doba mednarodnega industrializma. Ljudje ne bodo gledali kak jezik govorijo, ampak s katerim jezikom se da več zaslužiti in si pridobiti več ugodnosti. Tudi slovenski kmet bo prišel kmalu do prepričanja,: da je želodec in več izobrazbe (s pomočjo velike literature ; bolj važno kot pa samo slovenski jezik. Hrvatov. Srbov in Slovencev bi bilo dovolj, da bi vzdrževali svojo lastno kulturo, kar je vsakemu posameznemu izmed teh narodov težko. To idejo za skupno Jugoslavijo pa zastopa dosedaj v javnosti edinole Jugoslovanski Odbor v Londonu. Naravno torej, kdor je za ohranitev slovenskega naroda, mora biti za Jugoslovanski Odbor. Nekateri dvomijo, če bo ta odbor sploh kaj dosegel. Slovenci smo bili vedno taki. da smo se vedno vpraševali in dvomili, namesto, da bi prijeli stvar v roke in začeli. Jugoslovanski Odbor je poskus kot je cela sedanja vojska poskus. Nihče ni gotov, kdo bo zmagal. Gotovo pa je, da je sedaj več upanja, da se Jugoslovani združimo, kakor bi; bilo brez Jugoslovauskega Odbora. Kdor nima nobene ini-cijativex kdor nič ne poskusi, nič ne doseže. Članek ''Delitev Avstrije" v Glas Naroda z dne 4. ok- i tobra me je jako presenetil. Začel sem skoro misliti, da! •—k. ni nam naročnikom odkritosrčen. Iz vtisa, ki ga članek napravi, na inteligentnega bralca, bi sodil, da je pisec za Avstrijo, samo da se ne upa povedati naravnost, ker je treba udarjati na vse plati zvona. V omenjenem članku je —k. proti Londonskemu odboru, ker baje ni mogel preprečiti, da bi kos slovenske zem- j lje ne prišlo pod Italijo. Torej bolje da ostane vsa sloven- J ska zerolja pod Avstrijo, ki mora potemtakem seveda zman. gatL S tem pisec želi Avstriji "zmago. ~ T -■■•"•"" m J * * I 1 t Recimo, da bi Italija dobila kos naše zemlje. Mi itak ne moremo oporekati, ker nismo nič naredili za svojo osvoboditev s pomočjo zaveznikov. In drugič, ali je bolje, da pa de samo del slovenske zemlje v roke Italjanom, ali pa da se Slovenci sploh ponemčij«, kot se bodo brez vsakega dvoma, ako ostanejo še pod Avstrijo. Ali ni bolje, da vsaj večina slovenske zendje pripade Jugoslaviji, kjer se bo ohranil naš jezik in narod dobil priliko se izobrazit ? 1 Ako je —k. zoper vse gibanje za Jugoslovansko vprašanje iz tako malenkostnih vzrokov, potem pač lahko dvomimo v njegovo odkritosrčnost. Sicer ima vsak človek pravico do svojega prepričanja. Ako je kateri rojak za zmago Avstrije, ker misli, da bo s tem bolje za naš narod, je upravičen do svojega prepričanja, dokler ga drugače ne poučimo. Kdor je pa za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov, bi moral pa tudi pokazati več požrtvovalnosti in iti na roko Jugoslovanskemu Odboru. Kdor pa ni ne za eno ne za drugo stran, naj ne smeši mož, ki delajo iz prepričanja za dobro naroda. Cleveland, Ohio., Dr. F. J. Kern. S tem, da priobčamo članek, ki j<* pravzaprav napad na nas, na uvodnem mestu, dokazujemo gospodu doktorju, da smo veliko bolj liberalni in resnicoljubni kot on misli. — Citat elji naj članek dobro prečita j o in premislijo. Gospod doktor Kern nam bo gotovo dovolil, da napravimo v seriji člankov, ki b<*pisi. Vsak narod. ima danes časopise, tiskane v svojem materinem j od ku, tako imamo tudi mi različne časopise; mesečnike, ted-, nike in dnevnike, kateri olednji , nam prinašajo vsa dnevna poročila ravno tako hitro in natančno kakor drugi ameriški, na kar moramo biti pouoom'\ tiotovo marsikateri zasleduje poročila glede priobčit o v darov. Zadnjič je bila priobčena svata >5358.07. Od takrat naprej so darovali sledeči: po $1: J. Malmič, in J. Sefmrov; po 50c: J. Suha-•doluik. Jak. Hodnik in J. Kenk; po 2."»c: J. Jvavčnik, ,f. Novak in J. Lapa j lie; ve.sela družba novih državljanov po J. Zalarju $5.35; -lov. fantje iz Waukt-gaxia. in N. rhi<*age so kot prebitek veseliee darovali $75; toraj do danes sku- • paj $3442.67. Le tako naprej! Cenjeni čitatelji. člani društva Slov. Nar. Dom! <'as semnja se vedno bolj bliža k dnevu zaključka, zgoraj vidite svoto, katera je bila nabrana med rojaki in rojakinjami., Slovenei cele naselbine! Zbirali ste. množili kakor marljive čebelice. tako da je postala od zima do zrna že precejšnja, pogača. Vidite, to je storila vse vaša naklonjena radodarnost! Toraj. Slovenci in Slovenke, ne ustrašite se dela. katero va-s čaka! Pre-bili ste že veliko nadlegovanj od strani odbora dručtva Slov. Nar. Dom, ki je pobiral -priKjrevke za stavbo S. N. Doma ; vedite, da tudi ta služba ni 'ah k a. ali dolžnost jim je zapovedovala. ker ste jih postavili na to ; mesto, da delajo z vami in za vas. Kakor je že vsakemu znano, se vrši semenj v »korist Slov. Nar. Doma od 1. sept, do 30. novembra t. L: pripomniti je treba, da so • se »prijavila vsa slov. društva iz naselbine, da kolikor m<>goče prispevajo s prostovoljnimi darovi, da bo dosežen boljši uspeh, za kar i se jim že tempotom zahvaljuje-' ino. Obenem pa prosimo vse brate delničarje,, da priskočijo ob tem ča«u tudi na pomoč, naj si bo že z vsakim najmanjšim darom, naj ■d bo v denarju ali pa s kakor-šninikoli dobitkom, 'ker tempotom se -bo zadnje dneve pred zaključkom dalo doseči najboljši uspeh, i Toraj delujte, kolikor vam je mo-j goče po vaši nvoei, iker idej« S. N. jJkema.se.ba ikoocno ie-udegsfcvila. i Natančni vsporeg vrnitve semnja je razviden na lepakih. — Drugo, kaj* spada k zgornji objavi, se tiče vseh br. delničarjev, častnih in ustanovnih članov, iu sieer je zadeva velike važnosti, zakaj odkrilo rečeno, ako pregledujemo poslovanj«' cdrga društvenega časa od začetka do danes, vidimo. da! slovensko občinstvo vedno bolj z navdušenjem pozdravlja idejo in ur< sničeuje iste. Treba je sedaj nujno, da se vsi br. delničarji poL-noštevilno udeležujejo sej. katere ,se više redno vsaiko tretjo nede-1 jo popoldne ob 4. uri v M. Slano vi dvorani. Toraj, bratje, vsi ste vabljeni, da se udeležite prihod-' nj< seje do zadnjega moža. Treba bo kmalu ukrepati glede stavbe in v takem slučaju je treba, da se udeležujete -sej, kjer pomagate ukrepati in svetovati po svojih najboljših preudarkih. To ni delo samo odbora, temveč vseli delničarjev; v takem slučaju pride veliko za prerešetati in prcračuuiii, da se glede stavbe doseže vsaj nekoliko. S tem sena omenil mimogrede malo. kar je glede udeleževanja. društven-- seje; nisem pa mislil kega žaliti. — Sedaj naj o-menim nekoliko tudi glede veselice. katero «o priredili vrli naši fantje iz slovenske naselbine WauKegan in North Chicago dne 23. septembra t. 1. zvečer v M. Sla-novi dvorani. Brez posebnih oglasov se je nabralo gori omenjeni večer v dvorani nabito polno slov. občinstva: bilo je v resnici prirejeno tisti večer nekaj finega za udeležence; dvorana krasno o>c«tlj-šana kakor še nikdar poprej. Polno veselja in ibave za vsakega udeleženca. Z seljem je bilo gledat i naše slov. fante, kateri so imeli polne roke dela. Iz gledalo je tako lepo harmonično kakor v čebelnjaku. Okrog 9. ure zvečer se pojavi nekaj izvanrednega; na odru nastopi rojak L. Možek ter v imenu vseh slov. fantov pozdravi navzoče in omeni, da so slov. fantje priredili to veselico v korist Slov. Nar. Domu. Omenjal je nadalje glede nujne potrebe, da se stavba prejikomogoče začne. Sledilo je burno ploskanje. V imenu društva Slov. Nar. Dom se je zahvalil slov. fantom rojak J. Zalar kot podpredsednik dr. S. N. Dom. Veselica se je jiato vršila v najlepšem reda v polno zadovoljil ost vsakega, kdor je bil navzoč. Pripomniti moram tudi glede gdčue. Pranje Langenwallter, katera je sodelovala ves večer na veselici kot vrla sotrudniea in članica S. N. Doma da je bil dosežen boljši uspeh, za kar se ji tudi slov. fantje zahvaljujejo. In vam. fantje, so zahvaljuje društvo S. Nar. Dom. kajti žrtvovali «te čas in denar, katerega ste položili Domu na oltar. Uverjeni bodite, da ste storili dvojno delo. pomagali ste svojo mu narodu in sebi in vaša imena se bodo čitala poznejšim rodovom v knjigi S. N. Dotaa. Nadalje bo vaša dobrodelna prireditev spodbujala še druge do boljšega navdušenja. Mimogrede poprosil bi se vse tiste izmed vas, kateri ste med slov. fanti in nimate delnic, da poseže! e po njih. Najboljši čas je sedaj ob priliki semnja, ko se deluje vsepovsod in z zanimanjem, da se prej ko mogoče prične i tftavbo; ne odlašajte več. -pridite in vpišite se kot delničarji, saj se: ne zaihteva Vročiti celo svote, ker vsa»k dobro ve, da s?mo v času dra-i ginje, vendar, ako vlažite vase; prispevke danes, ne bo treba več j povpnievsti, kdaj-- se bo• začele, j temveč bomo takoj začeji $ ?ovršiui in ltl t vozlov pod površino. > On ima križarski radij pod po-. vršino za 480 milj, ne da bi se uiu . bilo -treba medeasno dvigniti in L dobiti zraka. On je imel za šest tednov pro- • vijitata, ko je tzapusttl AVithelnis-liaven. Porabil je žo več kot ene tretino provijanta. katerega je . imel, ko je zapustil go rio m en jene luko. Porabil je- že tudi eno tretino L olja. katerega je imel pri odhodu. Ou. ima šest-ciliudrske, štiri-ko-. h'sne Diesselove stroje, ki razvijajo 1.200 konjskih moči. fina štiri zaloge za torpeda, dve si »redaj. dve zadaj. Ima dva štiriinčn.-i topova, eden je obrnjen nazaj, drugi pa na-! prej. 1; Kakšne posledice znajo imeti ope j racije U-53. Nek mornariški ekspei-t v • Washhigtonu je zastopniku noke-.-ga nevvyorškega lista rekel, da . ima U-53 dvojni namen. Prvič: - nemška admiraliteta hoče i»oka-l zati. da so kajzerjevi poduionski ^podmorski čolni zmožni prepluti i morje, ako je ravno treba, ne da udi bili prisiljeni prositi Združene > države potrebščin. Drugič ima pa namen prisiliti Anglijo, da bo poslala sem več i svojih bojnih ladij, da bo tako ? oslabila delovanje submarinov, . nakar 'bo tudi angleška mornarica i oslabljena in nemška mornarica i bo potem popolnoma gotovo iz- • z vala drugo bitko v Severnem • morju. Isti mornariški ekspert je re-'! kel. da je on že dolgo časa sumil, ■i da imajo Nemci nekje na tej stra--ini Atlantika več submarinov, toda zdaj je popolnoma prepričan, j da jih imajo. f- "To ■ bo vsekdkor resen - pro-■; Mem, katerega ima^o tdtj xavez- . - '.V - i . " .-V " ■ . A " • - i* - niki premarini. ki so slični '*Deutschlandu'M To j • zelo mogoče, sicer pa živa duša ne ve. Zdaj se le Še ugiba. Heurv Teu-terdahl. mornariški ekspert in slikar. je včeraj izjavil, da ''ta submarin ni bil poslan sem za "funV šalo. temveč za bizues. in čimprej mi v tej deželi spoznamo, da je vojna biznes. temboljše za nas". Potem je pa nadaljeval: "Ko 'sem bral izjavo kapitana Hansa lJivse-a. ki je rt*kel. da ima za tri mes«.-ee .provijanta. sem bil takoj mnenja, da bo lahko operiral. n<-da bi od nas kdaj kaj prosil. Prve stvari, katere mu bodo pošle."bodo bomb«' in torpedi. Bomb ima inotroče okoli Te bombe niso posebno velike, toda so jako uspešne, ako se hoče žnjimi pognati v zrak manjše ladje in ribiške čoln«-. Torpede bo gotovo hranil za večje parnike. "Jaz sem prepričan, da bo imel prihodnji teden submarin veliko uspehov, in imel jih bo tako dolgo. dokler ne bo mogla Anglija poslati sem svojih ladij. '*0h. to bo za nekaj časa 'some picnic'!" Njegpvo mnenje j«*, da dobiva čoln potrebščine od raznih nevtralnih ladij, ki vozijo municijo zavezniškim državam. To pa namreč delajo tako. da vržejo, kadar se jim približa čoln par sodov v morje, .v katerih j<> hrana ali pa kaj drugi tra. Njegova i'.java .i«- maii» manj zanesljiva. U-53 je prišel iz Nemčije, pravijo mornariški častniki. Mornariški častniki v Nevvpor-tu. ki so videli submarin. pravijo, da ni nobenega dvoma, da ne bi prišel submarin iz Nemčije. Izjavili so, da ni bil ta submarin v popolnoma nič drugačnem stanju kot naprim« r "Deutsehlaud" ali pa ameriški suSiuiarini. ki vozijo po dvajset do petindvajset dni. Izjave, da je bil submarin tukaj zgrajen, so absurdne, pravi nemško poslanistvo. Iz Washington a se poroča, da so uradniki pri nemškem poslaništvu izjavili. d;i so izjave, da ni prišel submarin U-53 iz Nemčije, temveč da je bil izdelan v neki ladjedelnici v IJostonu, absurdne. Ameriški mornariški častniki so istega mnenja, namreč, da ni mogočo. da bi bil submnrin tukaj zgrajen. Milwauški Nemci so kar noreli, ko je prišla novica. Iz Milwaukee. Wis., je prišlo poročilo, da so tamošnji Nemci, ki so imeli v soboto zvečer v Audi-toriumu koncert, kar noreli, ko je prišlo poročilo, da je dospel v Newport, R. f.. nemški submarin U-53. Množica tri tisoč osebje kričala kot Obsedena, o kakem koncertu ni bilo potem nobenega govora. ta. ki jt piinesel to poročilo o ]>Oblaznelo->ti mihvauških Nemcev. Roosevelt in U-53. Kolonel Koosevelt, bivši pred-ctlnik Združenih držav, je rekel, 0 je slišal, kaj dela nemški sub-rarin. rez dovoljenja od posebne oblati. in ako bi dotična predloga ne rsebovala samo prepovedi za pro-lajo pušk. samokresov, ]>ištol in Irngega orožja, temveč tudi pro-la j škornjev, čevljev in pudra za >braz. bi se dotičnega postavoilaj-lika, ki bi to predlogo predložil, matralo bedakom in bi se mu ce-a zbornica smejala. In recimo, ako bi bila postava, catera bi prepovedovala prodaja- 1 puške, in ako bi kaka sodnija •strajala na tem. da se ne sme pre lati tudi domačih hranilnikov, ki ;o izdelani v podobi pištole, bi bi-o vsekakor potrebno, da bi dalo »rciskati stanje možiran dotičnega »odnika. Toda. kadar se ]»a tiče vpraša ija alkoholične vzdržnosti, je lo iika in trezno mišljenje popolno na odstranjeno. Obstojajo posta re in odredbe, ki s<» ravnotak« brezniiselue k«it bi bili navedeni jriineri. V ^Iassa«imsett>u j«* postava, ki •eirulira prodajanje opojnih pi.jav »kupno s pr>>dajanj«>m mošta, pi-ra. vina itd. Zdaj imamo pa sla lak mošt in "trd * mošt. Sladak mošt je popolnoma nedolžen ii rsebuje zelo malo alkohola. Dru rače j»- s "trdim" moštom. V do-tični postavi so Sinatra mošt za o lojno pijačo in se toraj postav« tiče prodajanja mošta. Dalje imamo še več takih sluča jev kot naprimer v državi Ne\\ i'ork in Ohio. Z oziroma na te pri liere in postavodaje. v katerih s< prepoveduje prodajanje nealkoho ičnih pijač, je to le raditega, kei ?o tiste pijače narejene iz istegii tnaterijala kot alkoholične pija«V Ali bi bila taka medsebojna na sprotstva pripoznana. kjer je bi ia druga stvar uvažena? Kaj po ■itane iz postave, kadar prične ljuc štvo pravilno misliti? Kjer j»- nepresrišli sem notri." Edina stvar je. da se pusti ame riško ljudstvo vladati mali skupi ii ljudi, ki dajejo ob vsaki prilik jnamenje duševnega astigmatiz na. Ni treba boljšega dokaza pr trditvi, da je »ribanje proti alko liolu upeliano le o»l nepremišlje lih fanatikov. BRAT. POMAGAJ TRPEČEM! _BRATU1_ Velika zaloga vina in žganja, j ^^ ^ _ MARIJA GRILL Prodftja^belo Tino po............ . 70c g»llon ^I^SH^^hL črno vino po ................ BOc I D rožnik 4 {^k I Ione za .................... $11.00 i .^^Hi^^^^Hr Brlnjevec 12 steklenic ta................ $12.00 ] {IP^^^^^^^K 4 gallon« (sodček) «a......... $16 00 1 Za obilno naročbo m priporoča I ••■p' Marija Grill, j W 5308 SL Clair An., N. E.. derdud, Ohj. | POPOTNIKI. | Vsem onim, ki ste namenjeni .potovati v Cleveland, pueebno ako imate ^ družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete ^ nastaniti v naši naselbini. Zato oh tej priliki prlporočf.m svoje velike ^ prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni' imate vedno po- f Steno in zanesljivo blago. ^ Ako »Jonpete v Cleveland na pa vzamete pocestno karo se peljite s Si. Clair ^ luiro do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov : ^ A. GRDINA, i 5127 St. Clair Ave., Cleveland, O. \ Pri. meni m vedno dobi letni koledar ca 20c. pcitnih znamk. ' r - : "»M— | i"| j jogisloianski ggp Katil. Jednita I S ? li^rponraiu dne 24, januarja 1901 v državi Minoftotu Sedež v ELY MINNESOTA luvn UIADVIKIl I rt«, morajo plačati asesnieut v posmrtninski sklad po starosti b ti; \ katerem zvišajo svojo snirtnino. to se razume, če prestopi član ali člaiiiea i/, nižjejra razreda v višji razred smrt nine, mora plačati I* slvici iu po >iarosti od datuma prestopa v višji razred za svoto. /a k.it«*ro ><• j«* zavaroval. Če zviša bolniško podporo 11a $2.00 morajo ravno lako plačevati, še enkrat toliko v bolniški sklad. Sprejeto. Točka ->~> se sprejme in sicer s popravkom, da se imenuje obiskovale«' namesto nadzornik. Sprejeto. Točki 266 iu 287 sprejete kakor eitaue. Točka se sprejme, izveiaši da se plaea flOO.OO za izgubo treh 1«>\ do ilrugega členka in £200.00 do zadnjega členka. Sprejeto. 1'oeka 2s?9 m- nadomesti > sledečo: "Lmobolnim člauom, kat-.*ri tin t jo ženo ali otroke, ki so odvisni od njegovega zaslužka, plačuje •li-diiMta po KiO.OO na mesec, dokler s- ne izplača svota $30.00. ako pa 11 ■ nmobolni član ueoieujeu iu se nahaja v državnem zavodu, pla-- 1 m i/ njegove | »odpore njegovi asesment ua društvo iu Jednoto. 1 . pit ni bolan tako hudo. da bi moral biti v posebnem zavodu, se Uliko plarujf njegova podpora tistim. ki za njega skrbijo, da plačajo !t> ano m stanovanje kakor tudi njegove a segmente, to se pa tsiiie zgo- .11:i suiiu ua priporočilo zdravniku, kuleri ga mora preiskati. Sprejo'10 Toeka 2'.+0 >«• > prej uit z popravkom štiri na mesto šest. Sprejeto. Točka 2!*1 s*- nadomesti > sledečo: "Poleg navedenih bolezni pla« a J. s. K. J. vsem enakopravnim članom iu članicam še sledeče svote za opcraeije: 1. Na mehurju $50.00 2. Na obi»tih 50.00 Na želodcu 50.00 I. Na jetrih in želodcu 50.00 Na čn vesih iu slepiču 50.00 Na kile (lnguinaliK temoralis iu Cmbilicalis) 50.00 7. Na očesih, cataract 50.00 r Na operaciji v črepiui 50.00 •>. Na prsih ali pljučih 50.00 10. Na irolši — Uoitre 50.00 II. Nii maternici in appendices* 50.00 izvemši Curettage. 12 Na ovarian operae $50.00 12. Na ovarian operae. $50.00 I i. Na vodenico v mošnjiei 25.00 15. Na velike vene v mošnici 25.00 l*i Na hemorrhoids 25.00 Če s, izvrši ene ali več oparacij ob enem času, plača se samo za »■no, 111 za eno in L-to operacijo s«* za more zahtevati samo enkrat, ee-ravna »»*• «>ta izvrši ob različuih časih. Však bolnik mora iti na operacijo če zdravniki pripoznajo. da je ista neobhodno potrebua za zdravljenje ali podaljšanje življenja. Ako tega boluik ne stori, ne more dobiti bolniške podpore za čas, od katerega se spozna od dveh zdravnikov, via je operacija absolutno potrebua. Sprejeto. Toe k i 292 se doda $250.00 in $1500.00. Sprejeto. Točka 293: zadnji stavek se črta ven. Sprejeto. Torka 294 ostane le prvi stavek, drugo se črta. Sprejeto. Točka 295: se sprejme kakor čitana. Točki 296 in 297 se črtata. Sprejeto. Predlagano iu potrjeno, da se vrnejo nazaj vsi stari certifikati, ter i so za iu da se izdelajo novi. kateri nosijo imena dedi- čev. Sprejeto. ^t Predlagano iu potrjeno, da cena certifikatov ostane 25e. Spre- Predlagano in potrjeno, da vaaki član ki pristopi k Jednoff ima filoznotoi aa varovati samo aa siartuino in isgnbo udov. Stavljen protipredlog. da so vsi člani članice pa po starem enakopravni. Protipredlog sprejet. Točka 260: se dostaki. da vsak prosilec, kateri gre k zdravniku za preiskavo, mora biti preiskan v pričo dveh članov društva, katere i društvo izvoli na redni seji. Sprejeto. Predsednik zaključi sejo ob 6. uri zvečer. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH ▲. MERTEL in MATT KOMP, zapisnikarji. j ZAPISNIK 20. SEJE ZBOROVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 21.1 SEPTEMBRA 1916. | *. Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Citauje imen delegatov iu uradnikov. Vsi navzoči. Čitanje zapisnika zaduje seje. Predlagauo iu potrjeno, da se sprejme s pvpravki. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da se otročji oddelek imeifuje ' Mladina". Sprejeto. Čitanje pravil otročjega oddelka. Predlagano iu potrjeno, da sprejmejo. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da se smrtnina v otročjem oddelku imenuje za "Pogrebne stroške ". Sprejeto. Predlagani iu potrjeno, da se nabavi 1000 pamflctov za "Mladino*". Predlagano in potrjeno, da združilui odbor je opravičen do dnevnic in vozilih troškov v nujui potrebi. Sprejeto. Predlagani in potrjeno, da eden izmed združiln^ga odbora, pride na prihodnje zborovanje J. S. J. ako se še ud pride do združenja. Sprejeto. (Opomba. Dostavi se. da delegat je oni član. kateri je dobil največ glasov za ta urad in da ta uradnik je tudi lahko uradnik kake druge slovenske organizacije. 1 Stavljen in potrjen predlog, da s«- imenuje stalen advokat, kateri bode izvrševal Jednotino delo pri vseh potrebah. Stavljeu protipredlog. da ima glavni urad pravico imenovati svojega advokata v potrebi. Protipredlog sprejet. Predlagauo in potrjeno, da v kraju, kjer so društva .J. S. K. obojega spola, da ženske so priiuorane pristopiti k ženskemu društvu. Članice, katere so sedaj pri možkih društvih, lahko otanejo v nadalje ali pa pretopijo. Sprejeto. Predlagano iu potrjeno, da ima gospodarski odbor $10.00 plače letno. (Vsak odbornik tega odbora.) Točka 186 se obširno pojasni, da se plača $800.00. toda odšteje se podpora od te svote. katero je prej prejel bolnik za isto bolezen ali poškodbo. Sprejeto. Točka 287 se nadomesti s sledečo: Vsi stavkokazi. kateri so bili suspendirani zaradi stavkolomstva od katerekoli organizacije, se ne smejo sprejeti v društva J. S. K. J., drugače če se ne opravičijo v popolno zadovoljuot večine članov društva J. S. K. J., h kateremu nameravajo pristopiti, da so ali nevedouia ali iz nujne.potrebe 1>5ti primorani delati kot stavkokaz. Sprejeto. Predlagano 111 potrjeno, da se obrednik uvrsti v nova pravila. Predlagano in potrjeno, da se da tiskati 30.000 pravil. Sprejeto. Predlagano iu potrjeno, da Jednota izda Koledarje vsako leto. Stavljen protipredlog. da se ne izda koledarjev vsled velikih stroškov. Protipredlog sprejet. Predlagano in potrjeno, da doklada 25e. ostane do 1. januarja 1917. Sprjeto. Predlagano in potrjeno, da pravila narejena na 30. konvenciji pridejo v veljavo 1. januarja 1917, izveinši one točke ali točk, katere so šle takoj v veljavo. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da se da mestu Eveletli, Minn. $50.00 za dvorano. Sprejeto. Uazmotrivanje o aferi -Jožefa Ozinmika. člana društva štev. 17. kateri se je izgubil in ga ni mogoče najiti. Se sklene, da po preteku 7 let. ako ga spozna sodnija po postavi mrtvim, se izplača smrtnina postavnim dedičem. Sprejeto. Predlagano in potrjeno tla se pouietaču plača $15.00 za njegovo delo in pa vratarju po $2.50 dnevno. Sprejeto. Nato pride brzojavka, da je umrla oproga brata delegata tieo J. Porenta. A' znak sožalja vstanejo vsi uradniki in delegati. lta z mot r i vanj e o lestvici, nakar prečita, gl. tajnik pismo aktuarja Abb Landis. v katerem se povdarja 11a zadevo deficita v solveutnosti. Predlagano in potrjeno, da se odloži do popoldauskc seje. Raziuo tri vanje o aferi Medoš-a, nakar pojasnita gl. tajuik iu delegat Anion Motz o zadevi. Se vzame v naznanjc. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldue. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL in MATT KOMP, zapisnikarji (Nadaljevanje s 1. strani.) dajnje bivališče, se domneva tukaj, da smatra predsednik Wilson za veliko nevarnost, ki preti odnošajeni med Zdr. državami in Nemčijo vsled U-5:J in zopet pretečega voje-vanja s submarini. Sem so dočli dokazi, da U-5o ni sam, temveč, da jili je *e več. žnjim oziroma žnjimi je pa subniaiin sličen "Deutslielandu". ki vozi torpeda in sploh vse potrebščine. Vladni uradniki so pričeli sumuiti, da ima Nemčija na tej strani Atlantika bazo sub marino v. Justični department se je pričel zanimati za pripovedovanje nekih potmkov. ki so bili na panuku. katerega je potopil U-5o, češ, da su videli nekaj suimijivega na otoku v bližini Maine, kamor so pristali s svojimi čolni. Angleško in francosko poslaništvo sta že park rat naprosila državni department, da jima mornariški department vedno naznani, kdaj bodo ameriški submarini manevrirali v bližini angleških in francoskih patrolnih par-nikov, ker sicer se lahko zgodi, da bi angleški oziroma francoski parnik smatral ameriški podmorski čoln za nemškega. Problemi, ki jih ima danes predsednik Wilson pred seboj, so: — Ali imajo Združene države pravico protestirati pro ti temu, da kaka država privede vojne operacije v bližino ameriške obali? — Ali operirajo nemški submarini iz baze na ameriškem ozemlju oziroma v ameriškem teritorialnem vodovju? — Ali je U-53 prišel v Newport, da je dobil kake vojaške informacije, kakor naprhner, ako je prišel v l|iko "Bremen", ali pa, kateri zavezniški paruiki so, oziroma bodo zapustili ameriška pristanišča? — Ali more nemški submarin za blokirati ameriško trgovino? — Ali bi bil Wilson opravičen zahtevati od Anglije in !i Francije, da prekinejo s patr6liranjem ob ameriški obali. iu sicer iz vzroka, ker se boji, da ne bi prišlo do kake bitke: in ako je iz istega opravičen zahtevati od Nemčije, da odpokliče svoje submarine od ameriškega vodovja t London, Anglija, 9. oktobra. — Ameriški časnikarji so nekatere angleške diplomate vprašali, kaj mislijo glede prihoda nemškega submarina U-53 v ameriško vodovje. Noben od njih ni hotel dati nobene izjave. V, zunanjem u-, radu nim drugega rekli, kot d* je to-zadeva Združenjih dr- Angleška vlada je poslala poslaniku Cecilu Spring Rice-u kabel-brzojavko, v kateri se mu naroča, da pošlje i takoj vse informacije, ki se tičejo prihoda, odhoda iu delovanja nemškega U-53. Le nekateri nižji vladni uradniki so se izrazili, da je v vladnih krogih mnenje, da bo Nemčija v kratkem zopet pričela z brezobzirnim vojevanjem s submarini. | Časopisje je največ prineslo gola poročila brez komen-tarja. le nekateri listi so prinesli kratke članke, v katerih I pravijo, da so Združene države v zadregi. ZAVAROVALNINA JE VIŠJA. London, Anglija, 9. oktobra. — Aktivnosti nemškega submarina so tukaj povišale zavarovalnino za parnike. Pri parobrodnih družbah je nastalo vsled tega nenavadnega dogodka veliko razburjenje. HUGHES IN U-53. Philadelphia, Pa., 9. oktobra. — Ko se jc Charlesa K. Hugliesa. republikanskega predsedniškega kandidata. \ -prašalo, kaj misli o nemškem submarinu. je rekel, tla :ic more tozadevno izraziti nobenega mnenja, ker on nima na razpolago ofieielnih informacij. Dalje je rekel, da i»i njegov namen nasprotovati Wilsonovi administraciji, kadai opraviti s kakim resnim problemom, kot je napriiiK-r ravno ta, češ. da je v taki stvari vedno le administracija sama odgovorna. "BREMEN" GRE V AFRIKO. Kodanj, Dansko. 9. oktobra. — Večeru j i listi v Brr-gnu. Norveška, s mo; da bi se isto ukrenilo nemudoma tudi v našem Primorju. Češki proglasi na laski fronti List " :Naše Jedinstvo"\ ki izhaja v Splitu v Dalmaciji, prinaša dopis grofa Lovriea iz laške fronte, v katerem se med ostalim piše sledeče: Pred tremi dnevi je neki laški aeroplan vrgel a* naše strelne jarke proglase v češkem jeziku ali da se bolje izrazim — spričevalo si-i romaštva. — Proglas je v resnici zbudil mnogo smeha. V tem pro-. glasil se namreč čita. da bodo Italijani zopet osvobodili Srbijo in Macedonijo!----In kdo neki je ta proglas sestavil? . Begonei is Bnkovine na Štajerskem. "Obzor" z dne 2. avgusta poroča : Od številnih avstrijskih podini-'kov, ki so pred Bosi pobegnili i* ; < . -Ali. ^bi-te " * * rv Bu ko vine, jih je dospelo kakih 100 v slovensko nK-sto Brežice. — Ker pa je bilo tako pomanjkanje med begunci, da so nekateri umirali od lakote, je država priskrbela najnujnejše. j CENIK KNJIG S katere ima ? zalogi I SLOVENIC PUBLISHING CO. I 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. °—.16 veliki —.25 Astrijsko-lUlijanska vojna mapa t—JL1 Balkanskih drlaf r-J5 Bvropc ^JM Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —J2§ Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Ktngsi, Ifontana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in veeh drugih držav po Avstro-Ogrske mall —JQ veliki vesan JBQ Celi svet e-J« Velika stenska mapa U. & na drugi strani pa ecU svet HJ9 fiti denarno vrednost, bodid v go-m —r*^11 Poitnina je fg vm| i I i —w DOBRO IZVRŠENA NALOGA ZASLUŽI POHVALO. ■' i £1. H. von Schlick, slavuoznaol naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zve-zi in dobiva od onih, katerim jc Bolgarski Krvni Caj vrnil zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, je naša rojakinja Roza t; rgei. Oren-co. Ore. jiisala sleileče pismo: "1'živala s»-m vaš Bolgarski Krvni Caj in ki-r j«- vršil [>ri m<--ui zelo dobro svojo nalogo, zato prosim, pošljite i a a 3 nv dve škat-Ije/' Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Caja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli. v C;'nad o za -^1.12. Marvel Products Go, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-ter oaigurati. oor,iite 10c. vež. 1'Ot 1TEK. Mrs. l outiiain. TuWi>. Ohio, le pihala "KOI'P'S BABY'S FKIK.NU CU." iz«U-lov;jtflj»-ui 0mki\in-t:a zdravila. ki i>ulivaij»*uu «"l tvlit» iaat»*r. pifiu«: Drairi )«rijat«'lj: Sli».;ila >cui »• v»>4Mii zdravilu .-^i otroke. "KOI'P'S", pt*sku>ila iu ira iuiaiu rada. Ko jo l»ilu ui«»j<.* tk-u* i ri m«-«-o -laro. tri telo n;i kr>"-ih in jaz s«-iu uiurala ruti pri njem vse mri. t'hla «»lkar rabim vaš' eiiiloviiu ssdravilo. ne i»o(rel»ujem nikdar vt»«? vsiati. .lav: ne l«.tn nikdar Urez vasejra zdmvila in t».ui jK>vetlala svojim }>ri-jateljein. kako je res tiiiliro. Moj inož pravi. Xie ni i-iiak.» "KOI'P'S" za dojeiH-t*. in jaz re<"vin isto. Mrs. C. Fountain. l."o Austin Street. Toledo. Mli i «. "KOPP JS" tin- "BABY'S FKIKND" bolje zdravilo za otroke, ki so zapr'.i ali napihnjeni. Tudi je dobro zop.-r kn"-e. drisko. :iki> so utruje'ii. ne tnon-ju spati in pri dobivanju zob. Kupi se gu laliko v v>aki lekarni v steklenieali po ali .V» <-entov. to»!.» akti ira ne dobite laiu. kjer ste. [Milem pišite KOPP'S BABY'S PR I KM» COMPANY. YORK. PA. Priložite paoima't dolar in z obratno |M»>to fiosle ]»i-ejeli dve stekleni'-i i«- .Mi e*-ntov. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. _ Sloven*ko Katoltilro podp. društvo srati Birtan ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. hfcwfiiiriM da« 21, fuuija 1902 v iHhvi PiMiflwrii 6LATNI URADNIKI« MdMdalk i JOŽELT PITTERNmL, Box 96 Wlllock, Pa. I podpredsednik: KARO L ZALAR, Box 547, Foreet City, Pa. XL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Bpriip, Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Foreat City, Pa. IL tajnik: JOHN OSOLIN, Bex 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. FooMaMeooo; JOSIP ZA T.AR, 1004 North Chicago St, JoUflt Dfc TBBOTM ZDRAVNIKI Df. RAKTIK I WO, tOO Chicago Bt, Jollet. m< NADZORNI ODBOR« Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6329 Station 8tB.IL, Pittsburgh, Pa. L aadsornlk: JOHN TOBNIČ, Box 822, Forest City, Pa. IL aadmornlk: FRANK PAVI.O VCIČ, Bok 70S, Conemaugfc, Pa. m. sadaornlk: ANDREJ SLAK, 7718 Issžer Ara, Cleveland, OU% POROTNI ODBORI Predsednik: MABTIN OBREŽAN, Box 72, Rast Mineral, Eaa* L porotnik: MABTIN ČTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. Q* »orotnlk: MIHAEL KLOPČIČ. 628 Darson Ara, R. F. D, L M|) field. Detroit, Mich, UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČBVAB, B. F. D. No. 2 Box UH, Bridgeport, Ob L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 130, B rough ton, Pa. H* »pravnik: PAVEL OBBEGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi naj se poMlJaJe L tajniku Iran Telbaa, P. o, Bex iff, *mm Psnnsu -B rSBSI^hh^^Bhh^^^^^^H^ H E S^^^^h b^^^T^Bi i _Pmteveao glasilo: L A ■ R A R O D A**i Na reji. i (rt i ca lz ua-sih grap -- j Spi>al Fran Ks. Steržaj. - i I/, dimnika se je valil si v kast dim. vzdigni! kvišku in veter ga j.- raznašal e«v. .slamnato .streho ter ga pritiskal tako nizko, da v je skoro tiotikal vrhov sadnih «lr«-\v- ki ^o ilii za Zavi-šnikovo hišo. \;i ui <»1> poslopju se je vlekla dolifa njiva, obsijana, s tur-hico'. ki n- je zibala v vetru in šumela z v< Ukini svetlim listjem. NTa' Iedi»ii >iati njivo pa se je |>a.s«-l trop irt. ii. ici so Kt- stikale skupaj.' Kadar >«* je eei i rop ■pivmii'kiiil. je zapi-! zvonec z ubitim glasom, in' dekh tee v kratkem -krilcu, ki je St.*delo vli>ajeuo poti. je za-' mahinihi s Aibo in zavpilo nag'phal. Ime! je dr.suo nogo Irdo. Tuintam se je pogladil s koščenima rokama jx> križu, stal nekaj easa ]>ri miru.' pa je zopet prijel sekiro in cepil dalje. Enakomerno .so padali udarci sekire po tnalu. ' V tem pa je prrrujmtai voz pred hišo. Možek se je ozrl. Navaden kme-tiski voz z lestvicami, mi katerem je bil kup slame. — Nekaj hipov je bilo vse tiho. ko sta konja obstala. Potem pa se je kup »lame premakni! iu iz njega je jH>gledala stani ženiea. -drobnega, nagubanega obraza, majhnih, .solznih oči. \ roka'h je tiščala sveženj cunj. 1 Loj ga. kaj si pa pripeljal.'" j«' vprašal m«»ž«4c hlapca. "k.jo pa j« gospodar*" je vprašal ta. "(>n ni doma. Ona je notri... I »a bi te! Kaj si pa pripeljal to?" \'a rejo! — Ali ti ni všeč. Jurij? Haha'" se je izaamejal hlapec in pokazal z b»eem na ženico, ki se je tojH» smejala. ''Veš. Jurij, gluha je, gluha, kakor zemlja — in pa sitna. Piediio bo teden, je ste vsi siti." V tem je prišla gosi>odinju Neža iia prag. žena srednjih let. Za njo pa so radovedno kukale otročje glavice ter se skrivale za materino krilo in se zoj>et ozirale po tuji ženi na vozu. "Kaj si pa pripeljal?" "Saj vidite! Na rojo! Do danes smo jo imeli pri nas!" — Potem se je obrnil k ženici, ji ucauiig^iil z roko in za vpil na ušesa: "Žena, pojdite doli!" Žena se pa ni zmenila. Stiskala jo svežt-nj v naročje in gledala gospodinjo s svojimi solznimi, u-padlimi očmi. "žciia!" je zakričal hlapec še močneje in potegnil žensko za rokav, da bi »e foila kanalu po strani Bog pomaga j! me boli. ioka. noge, vse. — Ne morem doli* . je javkala starka na vozu. *'Vraga!" je za roba n til hlapec. "Tako. kakor pred tednom pri nas. . Samo jtota j t se", je dejal gospodinji. "I. nemara its ne more doli", j«' rekla ona in stopila bliže. Za njo pa so poskočili otroci in izza kriia ogledovali starko. "Jurij, •Inri i! Stopi n o bliže iai pomagaj mu!" "l>a I>i te. . Primiva. pa 1k>!" Prijela sta ž"iiico in jo postavi-la na tla. Ko sta jo izpustila, si je] popravila krilo in počasi stopicata v vežo. "Vraga!" se je jezil hlapec. "Ah nisem pravil, da se je samo [»utajila: Zda j pa hiiiko očasi skubil kos kruha in premišljal. Oda-kr je sosedov lilapec 'pripeljal ono ženico, odta-krat so ga motile te misli. Kje neki je že videl ta suhi obraz. te majhne, drobne očif — Ta.ko znane poteze so to! In te nestalne njene oči. . . Jurij je založil velik kos Ikruha v usta in {Mjčasi premlea-al. Zdelo se je. kakor bi si hotel s tem misli izbili iz glave. Kaj njemu to m ari * Starka je starka in ena be-račica je podobna drugi. — Ne, pa vendar! Nekje jo je že moral vkieti iu od tega itnora biti že dolgo. dolgo. Od tedaj so mu oči že oslabele in postaral se je. Jurij počasi vstal, otrese i drobtine iz predpasnika in prijel i'-a «ekia-o. In iznova so odmevali udarci sekire daleč na okoli, enakomerno, z malimi presledki. Vmes pa so se vrstile Jurijeve misli -druga za drugo iai se polagoma snovale v celoto, kaikor prej-ne niti na motovilu--- V šen t barbarski grapi, prav na koncu, sta stali dve hiši ob bistrem potočku, vsaka na eni strani. Vezala jih je medsebojno samo oaka. stara in napol stroihnehi brv. Sadno drevje, nizko ki z maham obraslo, jih je obdajalo. V oni aia desni strani je bil Jurij doma; dolgo je »že od tega, kakih petdeaet let. Sedaj je prišla dm gim v last. On sama, jo je -greda! In zakaj t T ' Jvrij je bil pri tej misli g Tft GI/AS NARODA, 10. OKT. 19K. _ , _ i silo udaril bukove poleno ob tnalo. j Da, zakaj? — lz sauue neumnosti! — Da bi te! — Je-li mogel biti še kd-o bolj neumen od njega? Za nič! Zaradi tisto gosposke Anke, kije bivala pri soeedu. Sorod niča je bila, doma iz mesta, delav-'ska hči. pa je ob priliki prišlo k sorodnikom. In zaradi nje je prodal domačo hišico tam ob potoku, obdano s sadnim drevjem. Jurij je postal nekoliko, potem pobral novo poleno, ga položil na tnalo in dvignil sekiro. Kako je to prišlo? Kakor ]»enavadi. On se je le prevečkrat oziral proti sosedu, kjer je Anka prepevala na vrtu, in Arnka mu pogledov ni ostala dolžna. In odtaikrat je Jurij prepeval s s voj inn ubitim glasom enakomerno pesem, 'ko'je stresal pšenico v kamen; in odtakrat se je tudi večkrat prigodilo. da mlinski kamen sploh ni dobil pšenice in se jo prazen vrtil okoli, Jurij pa je stal na pragu iai gleda! na ono st ran. Da bi te! — Poleno je odletelo daleč strani, tako jezno je udaril Jurij ob tnalu žnjiru. In kadar so se prikazali ponoči srebrni lunini žarki *skozi okno, je bilo kakor bi spletali bajke in pravljice o sreči in njenih mu je krohotalo. In o priliki je prodal vse skupaj ter odšel po svetu. Obhodil je mnogo kra-jjev. 4ielal sedaj tu ali tam, bil je v hrvatskih in sedmograiikih šuma h— tam mu je tudi potrlo nogo. da šepa — delal in molčal je. pa prenašal v srcu svojo bol. In sedaj je prešlo. Zopet je dr>-ma. dela *hi molči ter ne misli več na svoje mlade sanje, do danes, dokler ni zagledal te starke, ki jo je Ži ovnikov hlapec pripeljal na rejo... Jurij s«- je s težavo priklonil k tlom in začel skladati drva, ki so ležala razmetana okoli tnala. Ko je končal, je vstal, vzel sekiro in stopical v hišo. Na peči je sedela in gledala predse z majhnimi, solznimi očmi brezizrazno, mrtvo. -Jurij je stopil bliže. '"Žena!" je dejal glasno. A starka se ni premaknila. "Anka!" — Skoro tresel se mu je glas, ko je izgovoril to ime. Prvič^ po petdesetih letih. Zenica ga je začudeno pogledala. "Anka!" je ponovil glasneje. "Ali me poznaš?" Tedaj pa ga je -starka pogledala, oči so oživele, a naglo se je o-bra.il a v kot in zaplakala, toli tož-no. tako pretresljivo, da se je tudi Juriju prikradla solza v oči. Koliko gorja, koliko bede in hudega ' je bilo v tem joku! Obrnil se je Jurij in si obrisal solzo z roko. Potem pa je stopical ven in dejal gospodinji : '"Neža, le postreži tej ženi, ko-> likor moreš!" "Lej ga, lej! Kaj pa misliš? Saj » še sebi ne morem, pa bom tej be- ■ račici." Jurij pa je privlekel tobačni ^ mehur ijs žepa, vzel iz njega t-olar ■ in ga dal gospodinji. Na! Ce bo premalo, pa po-vej!" i Neža je začudeno pogledala Ju-1 rija in zmajala z glavo, kakor bi i ne mogla razumeti. "Vidiš. Neža, tej tu notri, bi se bilo lahko boljše ugodilo in meni ; tudi — pa ni hotela. No, je že bož - ja volja tako!" — Od zunaj se je zacul pastirein glasek: 4'O, beka, listka, mavra — i o-o-o!" in ubiti glasek majhnega _ zvončka. Jurij je odšel v hlev, da spravi _ ovee v red. ' i j: i i * e • -j _ Teden pozneje je umrla starka! r, Že doligo je nosila bolezen s seboj, j slabotna je bila, pa jo je stisnilo, i 'Pogreb je zopet plačal hlapec Ju--|rij... .. _____. . .....T •BEAT, kmawi imnamu I - r Nekaj iz Avstrije. lz Berna. Švica, piše nek nevtralen, namreč ameriški kores-pondeut. da je bilo tekom te vojne v raznih avstro-ogrskih žurna-lih vedno kaka kolona prazna, kajti avstrijska cenzura si je večkrat zahotela, da ni prišla kaka novica ali kako mnenje na dan. češ. da se s tem razburja duhove. Dalje pa cjotični ameriški dopisnik pravi, da ni bilo še nikdar toliko novic in člankov zaplenjenih kot jih je zdaj odkar je Rumunija Avstriji vojno napovedala. Zdaj je prišlo avstrijsko in ogrsko časopisje že tako daleč, da ni časopis, v katerem ni nikdar nič zaplenjeno, nič vreden, le še kak velik patriot ga bere. Kmalu potem, ko je Rumunija napovedala vojna, je avstro-ogr-sko časopisje padlo po Nemčiji, češ, s kakšuo slepoto je bila Nemčija udarjena, da je še par tednov pred vojno poslala Rum unij i za 30.000,000 frankov raznih potrebščin. največ vojnega materijala. Nek dunajski list se je izrazil: — "No. daleč smo prišli, zdaj se bodo Kruppovi kauoni med seboj dajali." <1asopisje sicer ne sme preostro kritizirati vladne faktorje, vendar je včasih najti zelo pikre članke proti temu ali onemu koraku, ki ga je storila vlada. Zdaj se je uvedlo v vseh delih Avstrije še tretji dan "brez mesa". Fvedlo fie je pa tudi .da se ne bo uživalo čistega mesa. temveč samo še v klobasah. Masti in olja se ne more^kupiti drugače kot s karto. Avstrijsko zakladuištvo se je zdaj znašlo v položaju, da ne more plačati obresti za četrto vojno posojilo. Ne kaže drugrega kot da bo treba naložiti še nekoliko več davkov. Isti ameriški časnikar, ki se je nekaj dni mudil na Hunaju, in dni jrih večjih avstrijskih mestih, med drugimi tudi v Pragi, pravi, da so ljudje, ki znajo misliti s svojimi možgani prepričani, da se mora čudež zgoditi, ako bodo mogli še kdaj upati, da se bo vojni položaj obrnil v prilog Avstrije. Nek Ceh je korespondentu rekel. da je prepričan, da bo Nemčija zmožna še eno leto voditi vojno. kajti Nemčija je izvrstno organizirana in nemški narod je popolnoma drugačnega duha. kot je ljudstvo v Avstriji; njemu se popolnoma nemogoče zdi. 4a bi Avstrija mogla še eno zimo vojno vzdržati, i m m m i ...... .... 1 Ruska 'nevarnost1. Zadnje ljudsko štetje v Rusiji je pokazalo, da se je število prebivalcev Rusije od leta 1897 pa do 1915 povečalo za 53.000,00(1 duš. ali za 42 odstotkov, j Odkar je vojna, je prebivalstvo narastlo za 3,800,000. j Newyorški list "Evening Mail" je pred par dnevi pisal glede te-I ga grozovito hitrega množenja RUSOV; t "Ti statistični fakti so za svet največje važnosti. Rast Rusije v zadnjih treh desetletjih je zgodovinsko dejstvo, na katero je treba polagati veliko ovaževanja. • "Peter Veliki je vladal 7 miljo-uom ljudem. Nikolaj II. vlada pa že preko 182,000.000. Kako je ru- j ski narod rastel. je najbolj raz-{vidno iz sledečih številk, ki kale-I jo kako se je ruski narod množil ! v primeri z drugimi: | 1 4 8 0: • Anglija 3,700,00C Španska 8,800,00C .Francija 32,600,00C I Prusija-Nemčija 800,00C • Rusija 2,100,00C | Avstro-Ogrska 9.500,00C Italija 9,200,00C ! 1 7 8 0: Anglija 9,561,00C Španska 9,960,00C Francija 25,1000,00C I Prusija-Nemčija - 5,460,00C . Rusija 26,800,00( i Avstro-Ogrska 20,200,00( Italija 12,000,00( 1 9 0 0: Anglija 41,220,00C Španska 18,000,00( ' Francija 38,800,0(X Prusija-Nemčija 56,000,0« Rusija 111,000,00( Avstro Ogrska 47,000,00( j Italija 32,000,00( Posledice, katere more imeti rn mt 991 najbolj jam dijo v sedajni ruski politiki in ruskem orožju, ki sodeluje skupno z zavezniki. Ako se bo Rusija vgnezdila v Carigradu, bo postala zelo velik verski faktor, kakor tudi zelo velika politična sila in velika nevarnost zahodnim državam itd." Takega mnenja je newyorski list, ki je naklonjen Nemčiji in nje ni stvari. Pred dobim tednom je pa nek nemški profesor, po imenu Shul-ze-Gaevernitz, napisal članek, v katere m je opisoval, česa se Nemčija boji. — Med drugim je tudi rekel: "Ruska nevarnost raste. V par desetletjih bo imela Rusija 300 mi-Ijonov prebivalcev, katere se bo še vsako leto pomnožilo za 3 mi-ljonov, med tem bodo pa agrarne reforme garantirale podporo mno-žečim se masam." Na tako in slično pisanje ter govorjenje je angleški profesor J. V. Simpson, predsednik Naravne znanosti v Novem Kolegiju, Eden-burgh, Škotska, ki je znan kot eden največjih učenjakov ua svetu, odgovoril z izjavo, katero v naslednjem v pristriženi obliki pri-občamo: "Nobenega vzroka ni, da bi sc moglo reči, da ne bo sedanja En-teuta (zaveza) med Rusijo, Anglija itd. še v bodoče obstojala. Vse ruske ambicije bodo nasičene, ako >e bo Rusiji odprla pot do morja. Ideja, do bo Rusija šla naprej-nad Indijo, je fantazija. Odgovor na vprašanje, ako je mogoče, da bi Rusija kaj sličnega podvzela kot je danes Nemčija, je mogoče najti ne samo v analizi ruskega temperamenta. temveč tudi v motivih, ki so bili v zvezi z nemško agresivnostjo. "Nikdar še ni bilo nobenega i piuvejra panslavizma a* pravem pomenu besede, namreč takega, da bi vl idal svet. To je le ideja nemški ga izdelka. Ena ruskih streni- - Ijenj je. da bi živeli mali narodi : na bližnjem vzhodu v miru in da i bi se mojrli sami lepo razvijali, da , bi bil; enkrat za vselej prosti avstrijskega tiranstva in avstrijske i metode, ki obstoja v tem. da na-. pravi ja med njimi medsebojno no-j zaupanje in sovraštvo. In to je tn-di -kiep in cilj Anglije. "Odnošaje, ki jih ima Rusija . do Carigrada in do tistega vodov-. ja tam okoli, se lahko razmotiiva . z dveh stališč, namreč z ekonomič-. nega in idealističnega.... > "Videli smo Srbijo, ki se je dol-. ga leta borila, da bi prišla do vo-. de. in Rusija s 182.000.000 prebi-, valcev se pa davi ob morju, ki je večjidelj ali zamrznjeno ali ga pa Nemčija zapira". On dalje pravi, da svet nikakor ne more Rusiji vreči v obraz, da so njene težnje imperialističnega značaja, kajti to bi bilo za Rusijo brezmiselno. ker ona ima sama 1 doma dovolj zakladov in polja. — * Popolno samoobsebi umevno pa 1 je, da si mora Rusija poiskati pri- * stan išče. iz katerega ji bo mogoče izvažati svoje blago, katerega ima * toliko, da — vee kot vse druge dežele na svetu. Popolnoma naravno je. da se - hoče Rusija razvijati kot so s€ i razvile druge dežele, katerih zakladov so manjši, kjer prebivajo f narodi manjši po številu in mogo-7 če tudi manjši po sposobnosti. Naravna postava je taka, da j( 1 enkrat na vrhuncu, nakar pade in na njegovo mesto pride drugi, ki - zopet pade, da se umakne druge-1 mr. Tako je tudi s eelimi narodi - Enkrat so bili na vrhuncu Roma- - ni, zdaj so Germani, ki so se take - razvili, da je skoro nemogoče, d;i ' bi se šo bolj. Slovan se dozdaj sc ra razvil, temveč je vzrastel v or jaka, ki je bil dozdaj ponižen pod razvitimi pritlikavci. ^ Da se ruski ni dozdaj razvil, le-' ži največja krivda na okoliščinah ' v katerih je moral živeti, največja J krivda leži na Nemčiji prijatelj-) ski vladi, ki se je morala zdaj za ) on krat odreči temu prijateljstva ' Ta vojna je zdaj sicer vzela ruskemu narodu veliko ljudi, toda obenem mu je tudi zelo veliko dc-5 la, in sicer v prvi vrsti ga je od } križala samopašnega Nemca, \ ) drugi vrsti je pa narod oborožila ^ da se mu bo lahko boriti po vojn 9 proti birokratieni vladi, ki ga j< ^ dozdaj tiščala ob tlrf in ga hoče š< ® zdaj tiščati. Piscu tega članka je pred štiri mi dnevi nek Rus, zastopnik neke D ga izhajajočega v Rusiji, ki ji 3 pred štirimi meseci prišel v Zdru žene države, pravil, da je siguren ^ da bo po vojni v Rusiji revolucija 9 Dotičnik je obljubil, da bo i 9 kratkem napisal za n«š list članek b T katerem bo opisal žalostne raz , me«, ki vladajo ▼ Rusiji po kriv - dl ruske vlade, ruskega bi^okra ___ -Posredovanje del.depart-: menta. | i Ravnokar izdano uradno poro-1 čilo delavkega departmenta v; i Wasliingtonu kaže. da je imel ta 3 oddelek ameriške administracij •! v teku leta veliko posla, namreč: i kar se tiče posredovanja v razni«! i - delavskih bojih. r Poročilo kaže, da se je tekom; ; preteklega fiskalnega leta kon-1 čalo s posredovanjem delavskega departmeuta veliko kontraveiv. r med delavci in kapitalisti. Odkar je department pričel s j } svojim delom, se je z njegovo po- i močjo rešilo 250 takih delavsko t e kapitalističnih nasprotstev; — \ ' tem je bilo prizadetih več kot po! miljona delavcev, bodisi direktno r ali pa indirektno. p Skoro vsi ti slučaji so se dogo« dili tekom zadnjega fiskalnega j leta. Aktivnost departmenta s je tekom tega kratkega časa ve-1 j p no in vedno bolj širila in lahko se pričakuje, da bo v bodoče nje ! r gova služba deželi še veliko kori- J stila. B _ Eden najbolj značilnih slučajev je bila stavka 10.000 delavcev ( e v tovarnah Standard Oil Co. in j 3 drugih v Bavonne. 1'. .1. To j< bil zelo resen industrijski koo- j I flikt. katerega se je pa s pomočjo . a delavskega departmenta za ob-j stranki zadovoljivo rešilo, t Stavka v bakrenih rudnikih v j j Arizoni je bila drug tak slučaj . kjer se je tudi po daljših in nine , i gih konferencah med delavci iu 1 _ državnimi uradniki ter državnimi; uradniki in kapitalisti končno do ' ■t seglo, da sla bili obe stranki za- I dovoljui. li Nek drug zanimiv slučaj je b! t- pri Kansas Citv Terminal Co. in ! L- njenimi delavci, kjer sc je /.ad • li vo prej rešilo predno je prišlo do a stavke. Ako bi bilo prišlo do sta * a ke. bi bilo vsled nje prizadetih okoli štirideset tisoč delavcev. - Ta slučaj se smatra kot »den najbolj uspešnih v delovanju d« partmeifta. Malone v vseh slučajih s.- j končalo v popoten prilo«r d»dav-a iii ._ cev. a " Kje je LOUIS GORNIK? Doma ji- f>d Scdražiee. Pred n* kaj l<*ti j.- I imel v Cleveiajidu trgovino obleko in potem pa mlekarno. Kje se zdaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo |e ve za njegov naslov, da ga mi a javi. ali naj se pa sam oglasi. — Isrnaee Hočevar, 1011 E. 64. St. >r Cleveland. Ohio. (7-10—10 a____ a NASI ZASTOPNIKI, jo a kateri «o pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, ka-~~ kor tudi za vse druge t naSo stroko 3 npadajoče posle. i- Jennj Lind, Ark. ln okolica: Mihael .e Clrar. a Ban Franehco, CaL: Jakob LorHn. Denver, Colo.: Frank Sarabec. •e LeadviHe, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Collg, Frank >e Janesh m John (Jerm. -e Salida, Colo, in okolica: Loola Ca •teUo. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. ° Indianapolis, Ind.: Alois Bodmin. y Woodward. Ia. in okolica: Lnkas Podbregar. :e Aurora, HL: Jernej B. Verbli Chicago. IlL: Frank Jurjovec. Pepuo. PL: Dan. Badovlnae._ i' ■ I Joliet, DL: Frank Laurlcb. John Za> ■ letel ln Frank Bamblch i La Salle, IlL: Mat. Komp. Nokemis, IlL in okolica: Math. Gat-I shek. So. Chicaco, DL: Frank Čeme Springfield, DL: Matija Barbonč. . j Cherokee, Kaos.: Frank BeZlsalk. Ogtesby, IlL: Matt. Hrlbernlk t Waukegan, IlL in okolica: Fr. Pet-1 i korSek ln Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leekovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank' Kerne ln Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Scboeiler. l! Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike PenclL Kitzmiiler, Md. in okolica: Frank Vodcplvec. I Calumet, Mich, ln okolica: Pavel Shaltz, M. F. Kobe In Martin Rade. J Manistique, Mich, in okolica: rrank Kotzian j So. Range, Mich, in okolica: M. U. j Llkovlch. > Cbishobn, Minn.: K. Z«onc in Jakob ! Petrlch. , Dnlnih, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Ouu2«, Joe. J. Peshel in Louis M. PeraSek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotze. i Louis Balant. Gilbert, Minn, in okolica: L. Veml. Hibbins, Minn.: Iran Pou^e. Kitzvilic, Minn, in okolica: Jue ada-' mlch. Nash nauk, Minn.: Geo. Manrln. .1 New Duluth. Minn.: John Jertna. j Virginia, Minn.: Frank Hrovatl. b. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec, r | Great Falls, Mont.: Math. Cried. , . Bed Lodse, Mont.: Josepd Jena Roundup, Mont.: TomaŽ Paulln. Gowanda. N. Y.: Earl Sterniša. - i Little Fails, N. I.: Frank Gregorka. i» Barberton, O. in okolica: Math "Ira- mar. | Bridgeport, O.: Frank HoCeTar. I Collinwood, O.: Math. Slapnlk. j Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Mariačič, Clias. Karllnger. Jakob Bes-jnlk, John Prostor in Frank Meh. i' Lorain. O. in okolica: J. KurnSe in ; | Nilcs, Ohio: Frank Kogovfiek. i Yoongstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Ore-.: M. Justin ~ Allegheny, Pa.: M. Klarlcb . Ambiidge, Pa.: Frank JnkiV. ; | Bessemer, Pa.: Louis Hribar | Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleiers«*k. | Braddock. I'a.: Ivan Germ Burdine, Pa. in okolica: John Dem- 0 iar. Canonsburg, Pa.: John Kokllen. i Cecil, Pa. in okolica: Mike K.^var. J (ontraa"^!, Pa.: Ivan Pajk In \ id I Rovaušek. r i ; Ciaridge. Ta: Anton Jerlna 1 Brought on, I'a. In okolica: A De» ; Sar. Darragh, Pa.: Dragutla Slavi?, j Dunlo, Pa. in okolica: Joseph b'nbor, Export, I'a.: Frank Trebet*. j Forest City. Pa.: K. ZiOar !n Frank _ Lebeu ln Matb. Kamin. ! FareU. Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. ln okolica: Frank I*' Novak. lr\in. Pa. in okolica: Fr. Dojeno v bož jem dežju, po gozdih so šumele vode. Rega se je oglašala nekje ob gozdu, kot da je d«žja premalo. Tumtam se je na poti pokazal kak •človek, ki ga je bil dež ustavil kje, •sicer je pa bilo vse prazno. Padla je ipotem noč, temna, ko ne vidiš uiti za ped pred nosom. Umirilo se je vse: oblaiki so viseli dalf>e okoli prav do bližnjih gričev in se valili proti vzhodu in novi :»o zo njimi prihajali bogve odkod. Dihalo je vse v svežem zraku, kot prenovljeno v dežju. Ileika se je *li*ala v dolini, kako je bila iia-rastla. pri mlinih je tlrla. čez jezove ki kolesa in je močno šumela, d&lc-e se je slišal njen veseli šum. Z dreves je kapalo na tla v debelih kapljah. Šel sem po cesti, a ceste se iti videlo. Dež je bil prenehal in v oblakih s*- je včasih na dolgo za-bliskalo. BJato je bilo veliko, in lahko bi. bil za*el na polje, ko bi mi ne bila znana okolica. Niti ene luči ni bilo videti nikjer, da bi se reklo: tam je vas... Počasno, slabotno grmenje se je začulo zdaieč-daleč, kot da se je začulo onkraj nebes na vzhodu in šlo po celem nebu naokrog. Šel tako in sem zadel ob ne- , kaj trdega. Mislil «ean, da sem. -zašel v ograjo. Šel som naravnost, nisem se «p€iiuiil. tla bi bil tu ovinek, in čudno se mi je zdelo, ka.ko bi bil zašel v ograjo. Prijel sem in ni bila ograja. Zasvetilo se je ■ zof>et med oblaki, daljni blisk je pretrgal za trenutek temo in sem videl, da stoji pred menoj voz. Zavožen je bil "ravno čez pot in je zaprl eelo eesjto. Tema je nastala po blisku in se ni videlo, kaj je na vozu. Posegel sem na voz in dotipal sem slamo. V njej je ležalo nekaj, vreča ali kaj ; vse* je bilo docela premočeno, menda je stalo že dolgo na dežju. Želel sem, da bi se zopet za bliskalo, počajsi, nadolgo. da bi videl, če je človek na votzu ttel sem cb vozu k sprednjeiuu koneu. Prijel sem za ročieo in posegel na voz. Nekdo je sedel na vozu. Prižgal sem žveplenko ter pogledal, kaj je. Konj je stal pred vozom, glavo je imel nizko in gobec je molil v deteljo na njivo. Stal je nepremično, kot da dremlje. Zašel je bil že precej daleč v njivo in dalje nru je zabranil kol, ki so se obenj zapletle verige in vajeti, da se je ustavil. Stegoval se je po travi in stal leno, komat prav na glavi iu vajeti tzaniotaue. Žveplenka je ugasnila, videlo se ni več. Hotel sem pogledati na voz. Zabl iskalo se je, počasi, kot žisgajoče-preteče, in se zasvetilo po celi okolici. V tem trenutku se je videlo vse. Voznik je dremal na vozu, glava je bila zlezla med kolena. klobuka ni bilo na glavi, bič je slonel «v naročju in dremal je menda tako. Blisk je izginil in čez čas je zagrmelo nadolgo. počasi... "He. he!" sem zavpil. Vse je bilo tiho, le konj je hotel dvigniti glavo, in verige pri komatu so zarožljale. *4 Kako si pa za vozil ravno čez eesto ?!" sem vpil vozniku hi ga stresuil za koleno. Nekdo je zamrmral na vozu. "Ali slišiš, hej!'- sem mu kričal glasneje. '•JCsj pa je? Di*j lAiir... " se je oglasil »pijan glas jezno-«ua*ovo in prešel v nerazločno mrmranje. "He. ali ne čutiš, da stojiš na dežju*" "Kaj tebi mar. piunti me, ccavozil je. tpa naj ima!" je mrmral isti glas nevoljno. "Pa etojfe, čez cesto in konj se je zapletel." j "Nag se, kaj meni mar. Kaj je pa tako neumen. Naj pa stoji 1" I "Na dežju vendar ne bo6 pre- aoKVv^T i I "A. naj! Koaij se opere in voz. kaj tebi mar", je odgovarjal glas ravnodušno. "Pelji ckraiov, kaj b<*š stal, saj vidiš, da je noč, laihko se zgodi nesreča" ( "Aja, kakšna neki? Sam eem ■ doma. kaj pa hudiča češ, da mi ne 1 daš miru!" ''Stojiš ravno čez cesto, nihče 1 ne more naprej. Naj pride voznik,' te zvrne. Celo cesto si zaprl." j "A. naj. Se bo že iangnil, kdor(: 1 bo hotel, če ne, pa naj naprej pe-< Ija. Zavozil je tako, pa naj hna se- « daj." 11 "Lahko pride oroiaiik." Mislil sem. da se bo ustrašil vsaj tega. L "Naj pride. Saj lahiko bajto, proda. ViKij bataa ne bo vpila.,T Nekaj se je zganilo na vozu. 1 Zabliwkalo se je, počasa. na dol- , go, j>olagoma.. . Videlo se je, ka-' ko se dviga glava izmed kolen in gbnla nemirno okoli. (i "No. ali vidiš, da siojiŠ v sredi 1 polja, v dežju?'* sem mu rekel. "Saj se nič ne vidi. Kam naj pa J vozim, če ne vidim • Pa ne rečem, < da ne bi zna! domov, pa je zavo- ] zii vražji konj. Detelja ga je zmo- i tila. Pretepem ga zato doana." h "Odkod ste *J' 1 44 Jar sem — kaj te-bi .to mar!" i "Jaz vam pomorem ntiprej." n Molčal je, potem pa nekaj zamrmral. It "Kje ja pa Mikec?" ' "'< "Kdo?" "E. nič. Z menoj se je peljal, i zadaj je ležal... " « Videlo se je. da noče izdati < imen. kot da boji, da ni kdo, ki a bi jra naznanil. Ji Nekaj se je premikalo na vozu, a videl aiisem, kaj. 'z Konj je prestrašen euknil na- i zaj. Takrat je palo v blato in o- i kropilo me je prav v obraz. Gbri- l ^ai sem se in prižgal žveplenko. j Ležal je ob vozu v blatu in se po- ^ biral nerodno. j 1: ;'Zdaj pa imaš! Ali me ne mo- 11 res pustiti!" je godrnjal in gle- 1 dal, kdo sejn. Vstal je in šel v de- 1 teljo brisat roke. Neikoliko se je 5 v tem streznil. Konj je stal in ca- t kal, kaj bo. Začulo se je rožljanje z verig pri komatu. Dvakrat je su-nil konja s čevljem v vamp, da je V konj skakal prestrašen. j t Elia!" je zakričal jezno m men- n da razmotaval komat od ojesa in u od kola, kamor so se bile zapletle p vajeti. Posvetil sem mu in ni rekel nič. "* Ozrl se je in nekaj zamrmral. Po-Jc pravil je srečno komat, z vajeti je Šel proti vozu. skočil nanj, poteg-j j nil in zapodil: Hiii! |c No. nikamor 111 š!o. j t "te me mislite naznaniti", je r rekel, "je bolje, da greste, ne bo-.lj jim se nikogar!" t Smejal sem se njegovemu str a- h hu, ki je menda precej p rip orno- \ gel. da se je streznil. !<] "Hotel sem vas le spraviti do E mov", sem rekel mirno. Zanimivi se mi je zdel. i "Potem ste pa dober Človek in 1 tu
  • kim vpitjem je zapeljal nazadnje j voz na cesto in pogladil konja. "No, no, Lucck", je rekel, "ma- < lo sem te sunil; kaj si pa zašel v \ deteljo? Vrag te moti. Doma bi 1 dobi! boljše in več. Voljka ima še j j zunaj dovolj, da ni treba drugod ] iskati. Vem. da je vsega kriv ta'l tepec, ker mi vselej kaj naredi. Še' j komata ne zna zapeti, pa je za \ hlapca pri ^gostilni, nadloga nad-' 1 ležna. Človek mu da piti, češ, naj 1 bo, revež jc, potom pa naredi ta- i ko iu ne zapcie. ko napreže." I< I Gladil je cel čas koenja in prišel j tako do voza. Zlezel je počasi na t I voz ter pognal. '4 1 "Klobuka m1', ^iTnmC] "menda je kje 21a vroo, se bo že < • ' i , doma našel, če ne, .pride pa jutri^ kdo sem pomj. Morda sem ga pustil v gostilni. Jaz poznam ljudi. -j Vidite, kaj mi naredi. Cel čas sem ; vozil tako nerodno in dež je lil tkot . iz škafa. Kaj sem vedel, zakaj gre 1 Itako nerodno. Skakal je konj, va-|] ■ jeti sem mu pustil in podil sem v i dir. Nerodno je šlo. pa zakaj t Kaj < sem jaz kriv' Janesu oean dal par 1 I požerkotv — dam vsakemu, tudi j j vam bi sedaj dal, ko bi imel tu. < Sicer lahko ustavimo po pati, pod 1 J klancem je gostilna. Za hlapca je 1 •fanez. Pa sem mu dal par kožar- s I eev. Miha mi ni menda miti nakr- i mil konja in komata ni zapel, zato 1 (je šlo tako nerodno. Vedno sem 1 mislil, kaj je. Tu smo obstali, i Konj je bil lačen in je zašel v de- 1 teljo. Jaz sem -bil zaspan. Mikec 1 je pa tudi samo za nadlego___" j ' "Kje pa je Mikec?" « "Tu zadaj se pelje na vozu, če a ni že doli padel. On se mi skoraj j vselej izgubi, kedar ga peljem do- 1 ! mov. Zadaj se vleže in po poti ga J zmanjka. Vozim domov, pripeljem j domov; 'Mrkea sem pripeljal', j pravim — in Mikca ni na vozu. j I med potjo ga zmanjka. Zato pra- < ! vim. da je za samo sitnost." S 1 Stegnil se je nazaj in potipal na s voz. .. Dolgo se je stegoval, kajti t ! vez je bil dolg. j "Aha, še je na vozu, dotipal r ! sem lase: spi kot bi ga ubiL Ke- j I dar se napije, spi vselej tako." 1 I Pogledal sem nazaj, videlo se je iz mikaj črnega na vozru. Zabliskalo r se je nadolgo, kot bi šinilo božje J oko, pravijo, in sem videl na vozu g veliok človeško tek>. kjer sem prej r 'mislil, da leži vreča, u "No, vselej tako spi. Zaspi že <] za mizo. Spravi ga potem na voz n in ga pelji domov. Če ga ne pri- v peljem, se pride kregat njegova > baba. če ga pripeljem, se jezi mo- A ja baba, čisto po nepotrebnem, s Zato je najbolje, »kedar ga izgu- Z bi m. Drugi dan pride domov z s malo razbitim obrazom. Doma po- n lovi kuretino in proda, da zapije.l č Tak je ta Mikee. Včasih dela trdo g štirinajst dni. Nimate ga boljšega v delavca, kot je Mikec. Močan je <3 za tri'in zna vse ter je vesten pri s delu. Pa ga .prime tista žilica in! y pije štirinajst dni ter tepe doma ]» haibo. Jaz je ne tepean. Niti prsta 2 ne položim nanjo. Božji dar je že- v na. Včasih ima tudi ona prav. Te- 5 pel sem jo samo enkrat..." > Udaril je z bičel po konju in d voz je rvpotal nerodno po blatni B cesti. Od koles je škropilo... s "Vidite, kako zdaj gre. Lueok g je deber konj. Sumil sem ga in se- o daj mi je žal. Detelja ga je zrno- j tila. Žival hoče svoje. Morda je d niti napojil ni in nazadnje ji še I komata ne zapne. Vselej mi iffij t takega napravi. Ko bi ga imel se- n boj, bi ga z bičem, tako pa se člo- 11 vek potolaži, predno ga zopet vi- n di. Malo pijani smo bili danes, pa z nič ne de." u "Kje pa ste bili?" sem vprašal, u "Drva sem peljaJ. Imam jih še b nekaj sežnjev, ee veste za kupca, d mu lahko poveste: lepa, bukova r drva, po šest jih dam, nič greava. o Boljša so kot gabrova. Lepo se ko- S 'jejo. Če jih kupite, mi daste lah- d ko aro, pripeljem jih vam jutri, \ kamor' hočete. Vidite, moja stara p Ik) hotela denar, pa ta prekleti v mlinar..." n "Kaj je žnjim?" t "Drv ne potrebujete?" k "Ne." v 'No, ito je vseeno, lahko se pro- 1, dajo vsak dan. No, vidite, prodal n sem drva in ustavil sem se v -go-' {j stilni. Mikee je bil notri in je bil n že ob poslednji gros. Baba mi je e vrgla doma dve vreči žita na voz, J1 j češ. zapelji mimogrede k mlinu, j pa oddaj. Lahko bi bil šel poj j spodnji cesti, lepša je, ampak d daljša. Pa je l>il mlinar z Mikcem.l 'J I Od vriga je ta mlinar. Merice ^ ti jemlje največ. Nazadnje naloži 1 vse v culo, prinese v vas in pro- \ Ida. potem pa zapije. I Pa mu pravim: 3 — K tebi sem namenjen, Prane. | — Prav, pravi. — bova šla pa r vkup. se borno peljali. 11 Pa smo sedli in pili. Dober jezik'" ima in zdaj vem, da smo za.pili t vse. Ni mi za tisto, samo da >bi ona' i , ponoči žepov ne pregledala. Kriči j potem in to je neprijetno zaradi I drugih. Mislijo, bogve Oca j da je.' j Za vreče ne vem, kje so. Mikec in i mlinar sta se stepla in Mikec ga' ] I je prijel ter ga nesel v listnico.j ] (Hudega, vem da mu ni naredil,'] ( ker Makec ni huddben človek; vr-| ] j gel pa vem. da ga je kot snop ob ] (tla. Siten je bil mlinar. In ko smo j jUapregli, se niti spomnil nisem na ! (tiste vreče. Kaj jih pa daje z me- j noj! Lahko bi jih bili peljali otro- J j ci v kolcah, ali pa naj bi bila ona j nesla zvečer. Kdo mere na vse mi- I »liti? Zdaj res ne vem, aH so zadaj, I ' aH jih je zfbreal IGkae b voza, ali j >» pgpadak dotf. 8e ko- j ^ - . . - / - i'jutri. Za klobuk mi je več. Grdo - je, če se pride brez klobuka do- - mov. za fanta je to grdo, ee mu ga » zrežejo fantje, pa za nas je tudi t grdo. Pa si pomagaj! Mee1- i ,. o- " Jesenski dihi. e- ^ _ 0_ Speval Silvin Sardenko. e- ~ ~~ L I t\ £ >a 1 j Jesenska sapa diha... ^ past iree vabi z rogom a_ s planine svojo čedo: ^ poletni dnevi, z Bogom! ie Poletni dnevi, z Bogom. )a v dolino moram... moram, se a čedo — svoje upe a* ostavljam temnim goram 3e Ostavljam temnim >goraui, z. v njih vlada sreča tiha; a- v teh pršili hi med svetom r_ jesenska sapa dilia... o. jjF" ta H- Dragi moji znanci, skoro pride čas. U: ki pogrne s travo u mojo pot do vas. ui Ko bi vaša koča j a stala sredi 'koč, o. silila me ne bi ij vanjo tajna moč. »a Ali tam pod liribom, na samotnih tleh misli... sanja... sniva... o veselih dneh, o večerih naših, e- ki jili je nebo 1° z blagoslovom svojim e-| spremljalo zVesto___ se. iki lu te lepe sanje u-j ta nedolžni raj, a. I kdo ve, kje jih zabim. jej kdaj ga zabim, kdaj?! o, ijl III. Laf . . •_|lta,]ski moj domek pod hribom, a j kolikor hiš zapustim, I lahko ocakličem jim "z Bogom", tebi ga komaj ilitim. e- Mili moj domek pod hribom. j kaj krat v naročaj so tvoj °"(pemii privrele iz duše I31 in šepetala s teboj, la ta Tihi anoj domek pod hribom, fa v svojih nemirnih nočeh ie pit sem hitel pozabljivost u. k tebi 11a radost obeh. e- ^ Ljubi moj domek pod hribom, o_ koliko lepih e vet lic ul kajkrat na prsih sem srečnih, nesel iz tvojiii gredic. ra Danes, moj domek pod hribom, ; ti plava meglica čez vrt. bi okenca dremljejo tvoja, al zlati moj raj je zapit:... ! u- ! 11 IV. I ta _ ; ^r Zvezdica živa ; je zlata kresnica ! to snoei na moja < o- sela je lica. Plavala dalje j 77 v drznem je plesu ! in utonila / v mojem očesu. ' K) i :o Moje oko je i m solzo rosilo, ri kot bi nedolžno e- stvarco kropilo... li. z, V. Na vrtni veselici o j zvene živahne strune. 'i z dreves jim veli listi - f v naročaj plavajo... ; aj, Se enkrat, predno zemlja di: zaplete jih v trobljivost, d-j na strunaii bi se radi elj srebrnih zibali. Za ča-Sek oživeli °*j trenutki bi jim stari, elj ko prve so jih l^ahle ti! objele sapice. I Telefon: Bell 111 Hiland. SVOJI K SVOJIM! ] 1 P. & A. 561X East. j I Ignatz Podvasnik, I 6326—27 STATION ST., B. E. PITTSBURGH, PA. i j _(Nasproti East Liberty postaje.) j I Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo- j j vieo, slivovieo in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na j I dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lah- J I ko prepričate pri mojih odjemalcih. Rojakom se toplo priporo- J I č*30- 3 I '-I-..'- ■ - ■■■ ■■ .».i.-.- j T ....................1 :! Na vrtni veselici -j zvene živahno strune, if z dreves jim veli listi v naročaj plavajo..-.. VI. Da bi vedel, da bi pomnil, kdaj sem rajal pod goro: v h rastič sm ime si vdolbel. vi ne veste, prav skrbno. Da nest v hrastu moje črte S rob objema bled-rdeč___ Ej nekdaj so črke bile, ali čuke niso več! In tako v drevo življenja svoje bitje črta vsak. Deblo raste... prazne črte... temine kakor — grobui mrak. VII. Kaj je s tabo. kaj. misel jadma ? Vsa vznemirjena ploveš mi niizaj, ploveš iz daljav. Jaz sem te poslal: moji materi sporočit pozdrav. Ali 111 ji smeh velih lic razgrel; ali si solze pila v nje očeh?... I^e ]*oVej, povej: kaj te žalosti, le nasloni se k skrbni duši tej; kakor se ua list nagne rosen cvet in čez kratek čas dvigne spet se či»t... Le povej, povoj: kaj te žalosti, nagni, nagni se k skrbni duši tej. .. VIII. Moji lopi listi vsihajo, >kozi lopo ve tri dihajo. V kotu križec leskov mi visi. ki napravil tiste sem ga dni, ko sem videl, koliko velja svetu misel čistega srca... Morda veter križ odnese moj ; a S] K> z nanj e rastlo bo z menoj. IX. 1 O, kolikrat postati pred svetim moram kipom, i preti Tvojim kipom. Mati, kraj tiste mirne loke! Iz duše \z globoke. kipi mi gorka prošnja; na sklenjene Ti roke kot golobica seda___ Dobrotnega pogleda nikar mi ne zabrani! Kaj brez pastirja čeda. kaj jaz bi bil brez Tvojih pogledov v dušnih bojih?! Zabredel bi med trnje... na večer let bi svojih ne znal domov — k Očetu. . . naznanilo! Novo ustanovljeno "Samostojno društvo Mosliam." v Johnstovvnu. Peuna., priredi v soboto dne 14. oktobra vinsko trgatev in veliko veselico v dvorani društva "Triglav" ua Moxham. Tem potom vljudno vabimo \>a sosednja društva in vse posamezne rojake in rojakinje iz cele okolice, da pridete vsi brez izjeme, da potrgamo giozdje. ki ga je rodilo trtje novega Samostojnega društva Moxham v Johnstovvnu. Med triranjem grozdja bo tudi ples i si dovolj vsestranske zabave. Za vse bo dobro preskrbljeno; izvrstno godbo, dobro pivo in fini prigrizek bo preskrbel odbor. Vstopnina za moške .fl.00, dame so vstopnine proste: pivo prosto. Na svidenje dne 14. oktobra ob 7. zvečer. Josip Glavač, predsednik. Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK a Dr. Koler je naj-■taxejSi slovenski xdravnik. Specialist v IMttsburg-hu, ki ima 13letno pral tajnih molkih bo" Sifilis ali zastru pUenje krvi 3 Iflaxovitim 603. ki I B& ie izumel dr. prof. Erllch. Ce 1-mate mozolj« al« mehurčke po tele-•u. % »rtu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčlstll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izqi. bo semana nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledice, ki u-stauejo radi izrabljtvanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne čakajte temveč pridite lo Jas vam Jo bom' zopet povrnil. Suknje cevi. ki vod! Iz mehurja ozdravim v kratkem liv.irocelo ali kilo ozdravim v 10 urah in alca/ brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu In hrbtu «n vpisih tudi prt spuičanju vode, ozdravim s fo-iovomJo. Reumatizam, trgarsje, bolečine, ota-kllne, srbečico, škrofie in drug« koine bolezni, ki nastanejo vjsl^d neiTi-ate krvi ozdrr.vim v kratkem času In nI potrebno ležati. Cradre ure: V ponedeljkih, sr»dak ln petkih od S. zjutraj do 6. popoldne. V torkih, Četvrtklh in sobotah od t ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite os«bno. — NTe pozabite Ime in »tevilko! Frank Petkovsek^ Javiti notar (Notary Public) j 718 720 MARKET STREET > ViDKlQAN, ILL. PRODAJA lina vina, izvrstne »motke, < patentirana zdravila. *PHONE tif PRODAJ A vožne listke v«eh prekomor- ' —— skih črt. Zastopnik POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in "GLAS NARODA' pošteno. ; 82 Cortlacdt Street. UPRAVLJA vse v notarski posel spada- i New York, N.Y. joča dela. | wyyvvYrvyvy/ITWVfr/vvvv^TYiW{tATTW/1► ž^vvvviv^v/rvvvrrvrvv/awwyi g Velika vojna mapa I vojskujočih se evropskiLdržav, 1 Velikost je 21 pri 28 palcih. | CENA 15 CENTOV. I Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka iržava, 5 koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. 5 V zalogi imamo tndi 5 STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50 | VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE | DIN JENE DRŽAVE IN NA DBUGI PA CELI SVET. CENA $1.50. | ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- i MACUE Z MEJO AVSTRO-OGKSKE Z ITALIJO. — i CENA JE 15 CENTOV. S Veliki vojni atlas j vojskiyocih se evropskih držav in pa ko- 1 lonijskih posestev vseh velesil. | Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: 3 Slovenic Publishing Company 1 . tt Oortlaadt St, Hew York, H. T. | 1 !• !• Kraszewskis | X ! UMIRAJOČI, j ZGODOVINSKI ROMAN. j p (Za "Glas Naroda" priredil J- T.) J i 5 (Nadaljevanje). V i Brstoma j«- bil najmanj podoben skof. ki je t*c!el v svoji v*joli-ea-ti obleki polejr Norberta. - Bil j.* manjši in je JiikI desno ramo višjo kot levo. — Na obrazu >«• mu j»* poznalo, da. je veliko pretr-<; pel. — Njejrov obraz je bil ni>eiika*t. oči ugasle---- Razen t«-li ireli o*eb j«- bi! v salonu tudi edini dki in advokat, >e jim je približal lcicz Robert t r predstavil llartknoeha oeetll iu strieema. — Sjtari kn.-z s.- je nekoliko dvignil i/ fotelja, škof jra je pozdravil z roko, u s>e odprla vrata v mali salon, kjer so še služabniki- j iervirali čaj. I Wa družba se je jiodala k mizi. . V tem prostoru je bilo več ljudi. Robert je predstavil advokatu svojo sestro kueginflo štelo, o-btalih oseb pa zaenkrat Še ni poznal. l\in iiozdowski nikakor ni pretiraval, ko jo imenoval kuejjiujo Štelo zvezdo. ! Da. bila je zvezda nenavadne lepote, kakoršnili so 4e malo najde 'j \ današnjem času. — Bila je visoke, vitke postave in gracijonik kre-! ^ tenj. - Take pravilne in klasične lepote se ue more uiti jjnisati. — • Oei Mt ji gledale u«-kako žalostno, usta je imela vedno za spoznanje t-odnrta. da so se ji videli dve vrsti krasnih zob. Sicer ni bila več posebno mlada, toda JLiilu je v polneiu cvetu de-v iške lepote. Že njen ;rla» je Hurtknoehu popolnoma zmedel tflavo. Ko je stal pole? tej/u nebeškega bitja, ni vedel, kaj bi govoril, kaj bi napravil i r s> svojimi rokami. ela in sc je neprenehoma smejala. Govorila je z vse- r m\ vse izpraševala in vsem odgovarjala. liartknoeh je na prvi pogled izprevidel. da je bila to Steliua ( služabnica. 's. Poglejte. — je pripovedoval (!ozdo\v.>ki — za generalom sto- a ji žlahčič. ki si briše z veliko ruto pot s čela. — To je oče gospodične (p Antonije, Steliue družabniee. — Un je že dvajset let najemnik ve-iu likejf« dela knezovega posestva. jM imenuje Gregor Zurba. — Ali- s tonija je bila vzgojena zaeuo - Štelo. — Ali vidite onega moža, ki v stoji za starcem ? u — Da. j C — To je brat gospodične Antonije, to je pan Zenon Zurba. doktor prava. — Zelo učen iu izobražen gospod. j Advokat je vprl svoje oči v pana Zenoua Zurbo. — Takoj je y vedel, da se tudi on ne počuti posebno domačega v tej družbi. — Skle- ( nil je, čimprejc skleniti s tem človekom prijateljstvo. j Oi a stara ž«-u»ka. ki je črnooblcčena. je daljna soroduica. — ' To je gospodična Maila. poosebljena pobožuo»t. — V njenem var- v >tvu sta lekarna in kapela. u Pri mi/i jc sedel tudi kaplan, oče iSarafiin ter pati Polikarp Vi-e.-ntovie. ki s.- j»- dolgo časa klataril po svetu ter slednjič prevzel. pri knezu lovski department. V kotu je sodel revno napravljen možak s trakom častne legije *v gutubici. ■ - Ni kdo se ni brigal zanj. pa tudi 011 se je izogibal po- j' gledu \ sake ga. To je bil star vojak, ki je i mel ob vsaki večji priliki: ^ \ -top na dvor. ! . stari kue/ »e j.- in-prestaiio pol slišno pogovarja! s svojim bra- -lom škofom, general se je zabaval z gospodično Antonijo. Štela jej govorila z bratom. Vsi so nehote gletlali nesrečnega advokata, ki sam ni vedel, kaj bi počel v veliki zadregi. 4 • y — Vi prihajute torej iz Varšave? — «»h je vprašala slednjič i" yospodieiia Antonija. — Da. naravnost iz Varšave, gospodična. — Kaj je pa tam novega? — Ničesar novega, gospodična. — Mesto je prazno 111 zapuščeno. ker poleti skoraj vsa go&poda odpotuje. — Samo ljudje, ki so kot jaz sužnji trgovskih interesov, se morajo klatiti po mestu ter' prenašati pasjo vročino. j Po teh besdah ga je gospodična začudeno pogledala 111 dobila!1 r o njem malo boljšo sodbo. Tedaj sta se knez in škof prenehala pogovarjati. — Vse je u-tihnilo. j. Knez s" je naslonil nekoliko nazaj iu rekel očetu Serafimu: — llvala vam, pater, za krasno ščuko.... Dandanašnji so take i1 ščuke prava redkost.... Prejšnje čase smo velikanske lovili---- ( Seveda, dandanašnji je vse drugače—. — Nobene hvale — je rekel pater iu se priklonil. — V reki sem jo vjel iu jo le s težavo potegnil 11a breg. j ! — Da. zdaj se težko vjame tako ščuko. — Pa tudi divjačine ni 11 tike kot je bila prej. — Ali 111 res tako. pan Vieentovič? — Vse postaja malenkostnejše, vse izumira. . J Nekaj časa je vse molčalo. — Zatem je začel pripovedovati ge-: ncral Ilugon s svojim zamolklim glasom: — Da, sv»t propada. — Za to ni treba nobenega dokaza. — Lju- j dje govore o napredku. Kje pa je napredek, kaj? Vse se postavlja na glavo. — Konec sveta sc bliža, konec sveta. — Da, to je res. je pripomnil pater. — To je tudi iz apokapilse r razvidno. — Prihod Antikrista ni več daleč. Beseda o Antikristu je vsem zavezala jezike. — Ce bi že vsaj kdo kaj zabavnega povedal — je rekla kneginja',5 svojemu bratu Robertu. Robert je skomignil z rameni. V sobi je zopet zavladal mir. — Stari knez je vprl svoje oei v j advokata. Ta tujec je oviral, da sc ni mogel pogovor tako razvijati, j kot bi »e lahko. Pomignil je sinu Robertu, ki je takoj prihitel k njemu. — Moj dragi sin, kdo je ta človek, ta Hart.....no, kako se; mu že pravi..,. Harberg, llartburg? Ali je pravnik? — Torej jej prišel sem po opravkih? i! — Da, dragi oče. — Po opravkih je prišel. — Zdi se mi, -da bo-i mo že ^Ui vikj uredili. — Zdelo se mi Je} * OUkS NARODA. 10. OKT. 1916. 1 — Popolnoma prav moj sin. —- Ali je pleuienitaš? — Ne vem prav zagotovo, toda zdi se mi. da je. — Mislim, da j je član ijeke stare pruske rodbine---- — Hvala Bogu. — Da. v Pruski so še stara plemstva. llil-seu.... ne. ne. — llilscu je pisal o Livlaudiji. — O Prusiji je piliti nekdo drugi. — Da. da, dragi oče. -.. — Veš. ljubše bi mi bilo. če bi prišel kak drugi dan. — Ni tako i domače, ker je navzoč ta človek. — Nikar se ne brigaj zanj. ljubi oče. — Gozdowski se bavi žujim. On ga bo že razvedril. — Vseeno mi ni prav.... Jaz ne vidim rad tujih obrazov. — Seveda, seveda.... to je starost. < Pogovarjala sta se tako tiho, da ju ni nobeden slišal. Kneginja Štela je imela glavo podprto z rokama in je nekaj premišljevala. — Za nobenega človeka pri mizi sc ni brigala. Advokat jo je skoraj neprestano gledal. — Da. da. je pomislil sam pri sebi, to so umirajoči. Precej so pili in jedli vsakovrstne jedi. — U ost je so začeli po-i:»j?oma vstajati. — Advokat je vedel, da je «"as za odhod. Priiazno se je poslovil ou vseh ter odšel v noč. Ko je hotel stopiti v svojo sobo, je začutil za seboj korake. — Ozrl se je iu opazil pana Zenoua Zurbo, s katerim se ni mogel pri večerji nič pogovarjati. — Ali vas motim, gospod? — ga je vprašal. — Nikakor ne. — Prosim, vstopite. __(Dalje prihodnjič). 1 dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri ^ mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- ^ stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v ^gf mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša ^ dnevno poročila s bojišča in rasne sli- ^ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ^ 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. ^ Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovna unije. Mnenje Ogra. Nek Oger. po imenu J. Freiberg z New Yorka, je newyorskehiu li-itu "Times" poslal sledeče pismo, z katerega se dobro vidi s kak-iiiiiu navdušenjem sc Ogri bore ob itrani Nemcev. On piše: Ogrsko ljudstvo, ki sc je preti ojno borilo za svojo svobodo iu teodviuiost. se zdaj bori za svoje tničeuje. Ker ima narod zelo s!-ii> oiilui sistem, je ljudski glas popolnoma zadušen od nekaterih av-trofilskih aristokratov. katerim ačcljuie avtokral Tisza. Grof Tisza. ogrski diktator, ve. ja bi slučajna revolucija na Ogi.*-kem pomenila konec nadvlade iristokratov. O11 se je posluževal >ri tem. da bi napravil vsako na-ueravano revolucijo nemogočo, redstev. kakršnih se je posluže-ala Nemčija, namreč, da je po-nadžarjeval druge narodnosti v )gr.«ki. Ako bi ogrska vlada dala lju [cm na Hrvatskem in v Slavoniji »ros t ost. da bi se smeli svobodno »siuževati svojega jezika in svo-ih navad, bi imeli Ogri v njih naj-ečjo podporo pri boju za neod-isr.ost. pri boju za vlado, ki bi rila iz ljudstva in za ljudstvo. Ogrski narod se danes bori za teniško zmago, katero bo. ako :k> >"išiu. pomenila za Ogrsko uniče-ij. in nemško nadvlado. Kajne, iakšna sveta stvar je to? Kar je varolvi nedavno povedal v ogr-kem parlanientu jasno kaže. da e zdaj že takorekoč ogrska usta-a strta.' "Obžalovanja je vredno, da O-?ri v tej deželi ne vidijo, kaj se rodi v domovini, da se dajo preslepiti nemški propagandi, ki jo rodijo ogrski listi." Ruska kampanja. Petrograd, Rusija. 9. oktobra. rukajšnje časopisje je pričelo zad nje čase pisati o kampanji geue-•ala Brusilova. Časopisje je mnenja, da bo Bru-silov pritiskal na nemške črte. če bo imel uspeh ali pa ne. in sicer raditega. da bo morala Nemčija držati najmanj dA*e tretini svojega vojaštva na vzhodni fronti. IŠČEM SLUŽKINJO Slovesnko za k otrokoon in za v -ku hiujo; plača po dogovoru. John Haibjan. 1513 K. 29. St.. New York. N. Y. _(10-12—10)_ POTREBUJEMO DELAVCE. 6-, 8- iu lOurno delo. Zasluži st od $2.25 do $4.00 na dan. Delo ny dan hi od kosa. 10cc tbonusa. poleg plače za »talno mesečno delo. Ja stalni delavei naj AT>ra«ajt). Velika slovanska na&eibima. Kohier Co., (10-23—10) Sheboygan. Wis ZAHVALA. Teanpototn se idkretio zali valju jem vsem onim, ki so me obiskat v bolnišnici za časa moje bolezni posebno se pa zahvaljujem druži ni Antona Judnič. Še enkrat lepi hvala vsem skupaj! Iran BartoL ZENITNA PONUDBA. Fant. s'.ai* "_''» Let. se želim sezna- I niti - Slovenko v starosti od 17 d«» i 2C» li t. Na denar ne gledani. Imam 'j . ' stalno delo in dobro plačo. Katero' .veseli, naj mi piše in priloži svojo 'Isliko. . Frank Žagar. 10ol4 Way Avenue, S. K.. Cleveland. Ohio. STATE DEPARTMENT OF. LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan ix o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad t 230 Fifth Ave, Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Potujočim Slovencem priporočam svoj dobro urejeni m salon fm. ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina pc zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev! Jos. Birk, 6006 St. Clair St., Cleveland, 0. Rojaki! , xfijfi£\ Columbia grauiofuiie to , iflrflH \slovenske plošče je dobiti vetiuo pri: IVAN PAJK, t 430 Chestnut St., Conemaugh, Pa. _Pičite po renik. W ! Dr. hicnurjci i M FAlN.CXraiE& ■ unimIUM M> |H hi tk^tbii in BK ijMt in mi- ■ Pristni prih*£* B v šaro ju, kot jp n naslikan tukaj MK Odklonit« vn za |Pg »oje, ki niso upe-H (steni s Ancboi H Ttntvroo una Ck tfi in M centov Wm v Isksrosh sli os H| ravnost od i K TIHVu^iImSi --^ Ns* Ink ■ t. r IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $l.:i5 od klaftrt za rezati kemični lea. Za lupljenje; najboljša plača Ko preneha sezija, je dovolj dels od kosa ali pa v keinpab. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logsc, ste bre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. . I. STEPHENSON CO., Trustees (19—9 v d) Wells, Mich HIŠE NA PRODAT nere aa lahka sdplziil«, kakor tu« prazne lote ia farme. ZsTsrsTmnje prsti senju. JOHN ZULICH, 1165 Norwssd BiL, Cleveland, JM> HARMONIKE i i • feodlai kakrinefcoll vrsta IsdetajsB Is 1 poprsrljsai po najnlljth rrnsh, a dt to trpeino In ssnasljtrg ▼ poprave sanesljlro vsakdo poOJe. ker sem Sr nad 18 let tnksj v tem pošlo ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsamem ksanjake kakor w drop harmonike ter raCnnam po dela ka kocino kdo sahtsva kras oadaljnlfr vpraisn). JOHN WENZBL. lili Easl naš BU devrls^i OM» OGLAB. Cenjenim rojakom priporoita svoja NARAVHA TIHA. ( Is najboljiaga rrosdja. Najboljše staro belo vino Biea-ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. SUro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 10C proof močan tropinjevee 4% gal $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek aa vino. — Potovalni agent j« 90-jak M. ŽugeL 0 spoitovanjem 9. JAGKBB. So« 161 fit. Helena. CaL MODERNO UREJENA TISIIBM MAS UMU VSAKO VESTNE TISKOVINE 555 IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. a ■ m ■ ■ DELO OKUSNO. IZVBftUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m m m m UNUSKO ORGANIZIRAJ ' ^OMOBTIOl DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. tsi himftm roaum na i Slovnic Pubilshins Co. j MOoftiMxttat, Yo«*; M. T. wmmmmmmm. P POZOR ROJAKI! NalaaeaAsij« TSfl> n iN*k« lur, kakor tudi ■S ~ l ft I brk« Ia brado. Od («■ Mdli iraatcjo v Mh leSeiS krmni gmati la dolsi la^a kakor :udi Mftlsi knasl bvU is brada la aafeode odpadali ia —I»»M- W.»BI.H»1II. kosti bo I aH tesni«' ▼ rokah. sosah ia * krita, v o—ib daah popolaoma otdra. ▼in. ran*, opakliaac bol*, ton. kruto in erinte. pota® doc* karj« oimm. oaabbn* » par dn«>a p*, polaoai« (.datrmniin. Kdor bi ati* idranU brec "•Paba rabil mu jamčim zs W00. Pišite takoj po cenik, ki if takoj poMjam uit >nr j. JACOB WAfiOlO, <708 Bonna Ava., Clsvsland. Okio. •laz 31arijii lienkovicli. preje Jy.-| iif/ii'. iirt !ii svtrjpgu brulii JO-' SIPA JANEŽ IC in ALOJZIJA i (i A L K, ki se nahajata nekje v l oloradi. Prosim ju. da se mi javita, ili pa ako kdo ve /a uju naslov, naj ga mi naznani, mu; bom zelo h valežna. Poročati nji-! lun iiiiuiu vee o siarii mojega! moža. ki ifiiio pokopali dne" •H>. maja letu>. — Mary lJtuko-vieli. ^>.-,20 Ave. L. Soutii Cliiea-; I H. V^IO v "2 d) I Denarne pošiljalve za ujet-j like v Rusiji in Italiji. ' --ss Lahko ss poflja denar torodni i kom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo t ujetništva v| fttudji ali Italiji. Potrebno je, km dar se nam denar pošlje, da m priloži tndi njetnikova dopuniet i aH pismo in se nam tako caofoi! j pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denai ujetniku, pošljite gv Ukoj, ke sprejmete njegov n^-iov, ker akt U odlašali, bi se lahko dogodilo.1 ia bi ga ne našli več aa toemi mesta in m ne mogli vročiti de : narja. , TVEDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York. N.Y.1 1 i 'Jas j Dr LOBENZ, I itwclallstBg^ h nlwl # m Jas sem edini brraSko govor«- š I B Special lat moiklta boleaal t I I Plttsbargbn. Pa. V DR. LOBENZ. A Ml Pran Av. U. nadst. ns ollcs^ I m Uradne are: dnevno od 9. do- m I poldne do 8. ure STeCer. Y pet- } f klb od 9. dojiolne do 2. poioldne. j t, jfgjgljo od 10. dop. do popoL f Kad bi izvedel zji naslov svojega brata V11>A -1ANC K bi prijatelja .loslp.v FKiKU -Vko kdo roj trkov veča nju na.-lov. naj jra !iii J a v i. ali naj sc ,>a »aiua og"Ia s:ia. ker purovuti njima imam več važJieara. — doiui dančie, Dunkle Stvr»-. KiiLZua. Pa. !M1 —10 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v West Vir-frinia in Pennsylvania naznanjamo, da jili bo v kratkem obiskal naš zastopnik JHB^ v Ti /^B ^Bj^L 2 Ha V* jsriH ^Kr Bv Ur. Janko Pleško, ki je pooblašeen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ali rojaki v vseh odrih na roko. Mrsdnlitv«. REŠIMO SLOVENSFJ NAROD LAKOTE VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52 galon sod californijskega Cjj^" M rdečega vica in za samo > f IT^V ^ s- $37.50 pošljemo pa sod 52 % > 'r-- ~~ ^ . V/ yralon Rieslin^a (belega) vina ^-^Mfcll ' C^iJk Vse blaj^o jamteno pod za- ^^jkL n A^sžr konom THE PURE F00D LAW- . adSrriPišite po eenik na: DALMATINSK0-KAUF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Hotary Public) T OKEAT£R NEW YO&SU ANTON BURGAR «2 COBTZiANDT STREET, NEW Y0EK, H. T IZDELL JE IN PBESEBBUJB tsakovrstna pooblastila, rojaike prošnje in dsje potreba« nasvete v vseh vojaikih sadevah. Rojakom, Id Žele dobiti ameriški državljanski papir, dsje potrebne informacije fleds da tarna iskreanja ali imena parnika. Obrnite ee aanpno na njega, kjer boste toino la sc lidno ^ itrded. KRACKERJEV' BRINJEVEf g O je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cena ca "BlilNJEVEC" je: 0 steklralc | 000 11* steklenic 13 00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TIIOI'INJEVEC Is 8UVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijl. Naše cene ss sledeče: Trupi n je vee jr.-r jral. ^J.T.j iu Slivovitz per gal...............— $:j.oo Tropinjevee zaboj .................... S 9.00 blivovitz zaboj........................$13.00 •W Bye Whiskey 3 V star, zaboj .. , ... $11.00 i Kadeča Ohio vina per *aL......88c. 60c., 75c. Catawba ln Delaware per gaL......75c.—80c. Za 5 ln 10 saL posodo raConam« $1.00, am 25 gal. 92.00. za rečja naroČila Je sod zastonj. Naročilu naj se prlloii denar aH Money Order tat natančni naslov. Zrn pri Bluest pijač* Jsifims Tka Obii Brandy Distilling Co.