J
slovenska stran
1K

1. maj 1978 - Naše Novine- 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
PRED POBRATENJEM LJUBLJANE S CLEVELANDOM
LJUBLJANA - Čeprav je razdalja med Ljubljano in Clevelandom ogromna, pa vezi med tem mestom v zvezni državi Ohio v ZDA in slovenskim glavnim mestom postojajo vse tesnejše, bilo zaslug za to imajo potomci slovenskih izseljencev, ki niso zatajili svojega porekla.
Zlasti drugi generaciji izseljencev /toraj otrok, katerih starši so bili rojeni v naši republiki/ si še posebej prizadeva okrepiti stike z ožjo domovino njihovih očetov, dedov, pradedov...
Cleveland, ki ga imenujejo "ameriška Ljubljana", se želi podrabiti z Ljubljano. Nedavno so ustanovili Slovenski odbor za pobratenje mest, ki ga vodi Josephine Zakrajšek. Izseljenci bi radi več zvedeli o Sloveniji, o Ljubljani sami, o šegah, navadah, o našah, ljudski umetnosti, obrtništvu, žele si tesnejšega sodelovanja na kulturnem, trgovinskem, izobraževalnem in na drugih področjih.
"V šoli so nam o Jugoslaviji le malo pripovedali, o Sloveniji pa praktični nič. Vse, kar sem zvedela o naši lepoti deželi, sem slišala iz ust staršev, "pravi Jennie Zaman, podpredsednica odbora za pobratenje Clevel-anda in Ljubljane, ki je skupaj z Louisom erjakom prispela v Ljubljano na večdnevni obisk. Povabila ju je Slovenska izseljeniška matica. Njun prvi name si je ogledati slovenske kraje, poiskati ter si zagotoviti razne predmete, ki naj bi jih kasneje odkupili Etnografski muzej za Slovence v Bo-roughu v Pennsylvaniji. Tu so si izseljenci na 200 hektarih površine zgradili zgradbo, okoli katere je rekreacijski center s počitniškimi hišicami ob jezeru, igrišča za tenis, golf, balinanje itd. Tu se zbirajo Slovenci iz vseh koncev in krajev.
V zgradi, kjer je restavracija, velika sejna dvorana s tisoč sedeži za razna predavanja, kulturno-zaba-vne prireditve in sestankov-anje, je tudi etnografski muzej. Zanj velja med izseljenci največje zanimanje. Zato ni čudno, da so ga že doslej obiskali številni izseljenci iz štirinajstih držav ZDA, iz Brazilije in Venezuele. Muzej je lepo urejen, v njem pa so za zdaj v glavnem razstavljeni le tisti ekponati, ki so jih darovali izseljenci sami. Nekateri predmeti, stari tudi po več sto let, so bili generacijam
naših izseljencev, stari tudi po več sto let, so bili generacijam naših izseljencev drag spomin na domovino očetov.
"Slovenski izseljenci nismo pozabili porekla. Ponosni smo nanj," pravi Lo-uis Seriak, ki med drugim skrbi za opremo muzeja v Boroughu. "o vrnitvi čez lužo bova pripravila več pr-edavalj o Sloveniji. Prepričana sva, da bova navdu-šala prav sve, od najstarejšega do najmlajšega, ko bova govorila o lepotah vse, od najstarejšega do najmlajšega, ko bova govorila o lepotah Slovenije, o njenom napredku in prijaznih ljudeh."
P.S.
V	Evropi pobratimstva med mesti niso nič novega. Brez dvoma, da je to velikega pomena, da se narodi zbližavajo, spoznavajo itd. Vse kakor je velikega pomena in ima svojo humano vrednost. Kaj pa mi je v avstraliji? Že več kot leto dni je tega, ko je to misel sprožila Pavla Gruden in že predla niti pobratimstva med mestom Wolongong in Ljubljano. Vendar stvar ni čisto enostavna, veliko truda je trebala in tudi od ključnih oseb tudi posluha za to. Mestni očetje v Wo-llongongu so zaenkrat imeli slab posluh, posebno ata župan. Ur.
LETOŠNJI KIDRIČEVI NAGRAJENCI
V	Ljubljani so 11, aprila že dvajsetič slovesno podelili Kidričeve nagrade, iz Sklada Borisa Kidriča ter nagrade za izume in izpolnitve. Nagrade so dobili: Dr. Dušan Lasič za Zivljensko delo s področja elektronie in va-kumske tehnike.
Dr. Lev Milčinski znan psihiater, za življensko delo /40 let/ na področju psihiatrije.
Dr. Vinko Kambič za delo in proučevanje ter zdravljenja bolezni v grlu. Zdravi in preočuje rakaste bolesti v grlu.
Lojze Ude za življensko delo pri obravnavanju koroškega vprašanja in boja za našo severno mejo. Njegove knjige obravnavajo z znanstvenega in zgodovinskega stališča Koroška vprašanja.
Dr. Anton Bajec za življensko delo na področju slovenskega knjižnega jezika. Poleg omenjenih pa je prejelo skupno še 35 znanstvenoraziskovalnih delavc-
kar po domaČe

Srečala sva se z dobrim 'znancem, kar je res sreča v današnjem Sydneyu. Drug poleg drugega sva obstala pod prometnimi svetilikami. "Glej, da boš kaj poštenega napisala za prvi maj", je gledal v rdečo luč," saj si ti tudi delavka", in že je šel za zeleno lučjo na drugo stran ceste.
Hm. da naj pišem o prvem maju? Kakor da mora vsak človek živeti po koledarju, temu univerzalnemu kažidnevu? In da naj napišem kaj poštenega o temu dnevu? Kako le? Saj je cel koledar ena sama potegavščina. Res je, da ima vsak dan v njemu svojo nišo. To je resnično. Ni pa rečeno, da je vse resnično tudi pošteno. Tudi ni vse resnično resnica. Resnica je namreč nespremenljiva. Posebno resnice, ki jih razglaša Vatikan, ki naj bi bil nezmotljiv, bi morale biti za vse čase nespremenljive. Kdor se misli zdaj ujedati, naj se zahvali tistemu, ki me je nagnal, da napišem kaj poštenega o prvem maju. Hi-navčiti in klečeplaziti ne znam. Verjetno bi marsikateremu bilo bolj všeč če bi napisala kaj o seksu. Na primer: kaj je umetnina? Orgazem človeškega ustvarjalnega duha. Pojdimo rajši nazaj v koledarske niše.
Vsak dan ima svojo nišo. V vsaki od njih se nahajo po eno, včasih tudi po dvoje imen nagrajencev, ki jim je Vatikan v vsakodnevni dirki v nebesa podelil naslov svetnika, toda že za časa mojega življenja je ta človeška ustanova že nekoliko svetnikov vrgla z njihovega "večnega" pedesta-la. Verjetno, ker niso več ustrezali aktualnosti. Pome-tli so z njimi, kot gospodija pomete staro šaro, ko naenkrat ugotovi, da je čuvala nepotrebno navlako. Piše, da so papežovi ukrepi na zemlji potrjeni tudi v nebesih. Le kako je tistim ne-beščanom, ki jim naenkrat zmanjka smaragdnih, rubi-nastih, emeraldnih in bogve še kakšnih dragocenih tal pod nogami in morajo skozi biserna vrata nebeškega mesta nekam tja med oblake... Ta večnost, polna .posvetnih dragocenosti im zelo diši na materjalizem in na izkori-ščenje vere, ki nas jo je učil Nazarenec.
Vzemimo samo en primer takega izgnanca iz svetniškega zbora. Sveti Krištof. Njego so menda pognali kar na cesto, saj je bil zaščitnik popotnikov. Prvič: ne vidim nikakršne izredne modrosti z izpostavljanjem tiste raje svetnikov malikovanju. Saj delajo celo konkurenco Bogu. Ne samo to, da ljudje pred njimi plazijo, na dan mnogokaterih svetnikov pi-jančujejo na čast svojega imena. Kaj ni to maliko-vavstvo? Kaj bi ne bilo pametnejše če bi nam v nišo vsakega dneva v koledarju napisal Vatikan, ki naj bi bil kristjanom vir modrosti, kakšno modro izročilo za naše življenske poti?
Drugič: tisto razpojejanje svetnikov, ki naj bi-bil istočasno zaštitniki Zemljanov pri raznih vsakodnevnih opravkih, je kaj nepremišljeno delo, brez čuta za človekovo notranjost. Nekateri lju-
dje se tako naslanjajo na
svetnike, da niso sposobni za nikakršne samostojne od-1, ločitve. Odvzemi mu takega božjega zaščitnika in ubogi vernik, ki je slonel na svojem svetniku, se bo znašel v življenju kot muha v močniku! Poznam ljudi, ki se boje šofirati brez tistega drobnega kipca sv. Krištofa. Ne gre jim v glavo, da jim je odvzet zaščitnik. Iz ljudi, ki se zatekajo k svetnikom za vsako figo nastajajo mevže.
Tretji greh v zvezi s svetniki je ta, da sveti Rim izkorišča svetnike v politične namene. Primer? Jožef. Spominjam se, da je Jožef nekoč bil zaščitnik družine. Zdi se mi, da nekje v marcu mescu. V glavnem, prestavili so ga na 1. maj. tu, sedaj pod nazivom Jožef -delavec, koketira s proleta-rjatom. Zdi se mi, da je le šahovska figura v borbi za prevlado. Uboga delavska raja pa ne ve kam. Za Jožefom ali za sindikatom? Kar vidim jo, komedijo za katero daje inspiracijo Vatikan.
Zapisnikarji v nebesih ra-dirajo, prečrtavajo, in trgajo liste, ki so strogo nu-merirani, ker tam ni nobene goljufije in birokracije. Morda se celo v brade pridu-šajo nad rimskimi ukrepi, ker so vsem odvzeli celo svetništvo. Tako je absolutno pravilno.
Tu na zemlji pa so zaradi prestavitve Jožefa kaj nenavadni, pestri in živahni prvomajski sprevodi. Krščanski socijalisti, ki so istočasno tudi člani delavskih sindikatov, korakajo v nekaterih slučajih kar skupaj s komunisti. Med transparenti delavskih zadrug vihrajo prap-orji cerkvenih delavcev: prapor mežnarjev, prapor cerkvenih čistilk, prapor bolniških strežnic, prapor vatikanskih vrtnjarjev, prapor papeževe služinčadi /bilo mi je zabičano, da papeža ne smem več omenjati, češ, da sedi na vrhu človeške piramide/ in seveda tudi prapor farovskih kuharic, ki spdajo že v slovensko folkloro.
Tako bi pravzaprav moralo biti, če bi nekateri rimski služabniki pokažali več strpnosti, saj jo celo papež ima v obilni meri. Sprejema mnogobožce, agnostike, ateiste, socialiste in koministe. Kaj ni Učenik posedal v jedilnicah bogatašev, se pogovarjal mirno s svojimi neprijatelji in z uličarko Magdaleno?
Taki prijateljski in bratski sprevodi delavstva bi morali biti v Pekingu, Moskvi, Rimu, Londonu, New Yorku, Melbournu, Sydneyu, Parizu in celo v našemu Marry landsu. Kaj šele v Ca-nberri! Tako bi moralo biti, če bi se šlo res za interes delavstva.
Kaj najše zinem o prvom maju, da bi bilo nekaj za vsakega?
Živel prvi maj! Živeli svi Jožefi in Jusufi! Živelo delatstvo! Dol s človeško piramido!
V dokaz strpnosti papeže Pavla Šestega naj izustim še oso, ki mi že dokaj časa brenči po možganih.
OPSA
Na ljubo sestricam prispeli "Minoresi" so v našo vas. Godli, pili so ni peli, nam spretno krajšali dolg čas.
Val ne trpi ti petokrake, na njo pogled se mu megli a sestre zvezde ravno take dele njegovi čredici...
Slovenci grb, glej, žitno klasje,
orjak Triglav pod .njim kipi. Sestrice! O, duše pasje -rdeča zvezda ga krasi...
Pavel Šesti je pozdravil Tita: "Zaslužen pacifist!" Kaj zdaj bo pater zone-gavil?
Da je papež socialist?
Pavla Gruden
FRANCE MIHELIČ JAKOPIČEV NAGRAJENAC
12.aprila so v Moderni galeriji podelili tradicionalno nagrado, ki ima ime po slovenskem slikarju Rihardu Jakopiču. Letos je to visoko priznanje prejel France Mihelič. Ustvarja že skoro pol stoletja, njegove slike in grafike na svojsten umetniški način komentirajo predvojna leta gospodarske krize, grozoto vojnih let kot tudi v povojni dobi izraža ustvarjalnost naših dni. France Mihelič ima stalno razstavo svojih slik v obnovljenem samostanu v Kostanjevici, poleg Božidarja Ja-kca in drugih.
SE ZADNJIC S PARNO LOKOMOTIVO DO POSTOJNE
Na zadnjo vožnjo je iz ljubljanske želkezniške postaje 11. aprila od 11. dopoldne odpeljala lokomotiva v Postojno. Vsa zavita v paro in črni dim, se je tako tudi simbolično umaknila hitrejšim, modernejšim in bolj ekonomičnim strojem. Lokomotivo je odpeljal sto-rjevoda Damjan Zaje, z njim pa se je odpeljalo tudi lepo število upokojencev -strojevodij iz vse Slovenije. Tako se je zaključila doba parnih strojev, ki je trajala ravno 130 let pri nas v Sloveniji. Istočasno je šla v "pokoj" tudi prva električna lokomotiva, ki ji pravijo tudi "musolini", ki se je v Postojni srečali in obe starki so poslati v doslužen pokoj-_ ^
„ PROROK Proričem vasu sudbinu
Mogu vam reci vasu prostost i vasu buducnost. Sto ce vam se desit u vasem životu. Posjetite me svakimi danom od 1230. pm. do 7. uvecer. Uvjek sam na ¡stoj adresi. Pitajte za Gos. Anu na adresi.
761 Park Street, Branswick 3056. Melbourne, VIC.
pitnem florist
Cusak Centre
Kingston A.C.T.
Tel: 950-721 /G.da. Sales/
SVADBENE NARUDBINE VENCE ZA SAHRANE RODENDANSKA CVEČA DNEVNA URUČIVANJA /Narudbine/
Restoran
"BLACK SWAN"
Susak Shoping Centre u
Arkadi
Kingston
Canberra A.C.T.
Ovo je restoran koji vam nudi nekoliko vrsta
raznih jela uz izvrstan ukus. Spečijalna cena
za redovne goste obratite se na svom jeziku
vlasnici Violeti.
Bičete s pažnjom usluženi.
Dobro došli!
Ovo je vaša obučarska radnja. Sve vrste opravki kao i prodaja novih cipela možete kupiti kod vašeg zemljaka:
VIKTOR OVČAR Cusak Shoping Centar Arkadi Kingston
Canberra A.C.T.
Bičete usluženi na svom jeziku
U
CARINSKE POVLASTICE
" NASTAVAK iZ PROSLOG BROJA
Ostavljanje motornih vozila moze se vršiti, na primer, u uslovima ako postoji potreba popravke motornog vozila, teža bolest ovih lica, ako se povratak ovih lica vrši drugim prevoznim sredstvom, kao i drugih sli-čnih opravdanih razloga. Ostavljanje motornih vozila može se vršiti samo na osnovu odobrenja nadležne carinarnice.
Da bi se motorno vozilo moglo smestiti pod odgovarajuci carinski nadzor, stranka je dužna podneti pismeni zahtev, koji se podnosi carinarnici na čijem području se nalazi vozilo.
Postupak po ovom za-htevu je hitan. S tim u vezi, carinarnica na osnovu podnetog zahteva, donosi rešen je po hitnom postupku. Rešenjem od-reduje i rok privremenog uvoza. Ovo rešen je služi stranci i kao dokaz da je predmetno vozilo ostav-ljeno u Jugoslaviji pod carinskim nadzorom. 2. Postupak sa oštečenim vozilom
U slučaju ako vozilo koje ulazi privremeno u Jugoslaviju bude ošteče-no tako da se ne može opraviti, sopstvenik vozila dužan je da ga iznese iz Jugoslavije, tj. može ga bez prava na naknadu predati najbližoj carinarnici ili najbližem opšti-nskom organu unutraš-njih poslova. Ovi organi dužni su obavestiti naj-bližu carinarnicu radi pr-euzimanja predvidenog postupka u vezi sa tak-vim vozilom.
U slučaju da se vozilo predaje carinarnici, vlas-nik oštečenog vozila, ili od njega ovlaščeno lice dužno je carinarnici podneti izjavu, u kojoj su
naglašeni svi bitni elementi vozila, kojom vozilo ustupa carinarnici bez prava na naknadu. 3. Postupak sa ostavlje-nim, odnosno napušten-im vozilom
Carinski propisi reguli-šu postupak sa ostavlje-nim, odnosno napušten-im vozilom koje je ušlo u našu zemlju uz pravo na koriščenje povlastice. To su slučajevi kad motorno vozilo uveze jugo-slovenski, odnosno strani državljanin koji dolazi na privremeni boravak u Jugoslaviju, pa takvo vozilo bude na teritoriji Jugoslavije ostavljeno na mestu ili pod okolnosti-ma koje navode na za-ključak da je vozilo na-pušteno, na primer: sa vozila su skinute regist-arske tablice, vozilo je teže havarisano ili zapu-šteno, niko se o vozilu ne stara i slično. U ta-kvom slučaju carinarnica na čijem području se vozilo nalazi duzna je da u roku najviše od 7 dana obavesti organ unutraš-njih poslova, kako bi se utvrdio sopstvenik vozila i njegovo mesto boravka u Jugoslaviji. Pored toga carinarnica č dati i bliže podatke sa kojima ras-polaže o tom vozilu. Ta-kode se napuštenim voz-ilima smatraju i ona koja stoje parkirana na jed-nom mestu preko še dana i za njih se niko ne brine.
Vozilo koje se smatra napuštenim uzima carina dok se ne nade vlasnik, odnosno dok se shodno odredbama ovog zakona ne izloži javnoj prodaji.
Posle obaveštenja od carinskih organa, nadležni organ unutrašnjih poslova preduzima mere kako bi pronašo vlasni-
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
-	Ako ste se odlucili da gradite novu kucu ili mozda dogradjujete koje ode^jer^je vise, pa cak i na neko renovlranje stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uragi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na raspolagaqju.
-	Najjeftiniji pod od prvoklasnog drveta u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, U2mm] postavljamo samo mi. Nase mustertfe su nasa I reklama ali ako nemate prilike da sretnete ni jednog od njih a da biste se uverili da najbolje ntfe uvek i najskuplje, nazovite me lieno.
Milosavljevic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool
ka. Ako ga ne nadu u roku od 3 meseca, carinarnica je ovlaščena da to vozilo proda.
4.	Postupak sa morotnim vozilom za jugoslovenske i strane gradane koji do-laze u Jugoslaviju radi stalnog nastanjenja.
U praksi postoje slučajevi da jugoslovenski i strani državljani, koji imaju prebivalište u ino-stranstvu, dolaze u Jugoslaviju radi stalnog nastanjenja. Kada ova lica dolaze u Jugoslaviju sa motornim vozilom, ta motorna vozila ne mogu imati tretman privremenog uvoza, o čemu je na-pred bilo reči. Shodno citiranoj odredbi, kada jugoslovenski i strani državljani dolaze u Jugoslaviju sa motornim vozilom sa redovnom stran-om registracij om, radi stalnog nastanjenja u Jugoslaviju, dužna su prijaviti motorno vozilo najbližoj carinarnici prema mestu prebivališta u roku od 30 dana do dana doseljavanja. Sa robom koja je namenjena uvozu odnosno redovnom carinjenju.
5.	Postupak sa putničkim motornom vozilom koje poseduje privremenu re-gistraciju "ZOLL, IT" i si.
Putnicka vozila sa pri-vremenom registracij om kojima domači putnici dolaze u Jugoslaviju, ne smatraju se putničkim vozilima sa stranom re-gistracijom. To znači da ova vozila ne uživaj u povlasticu privremenog uvoza, predvidena su vozila sa stranom registra-cijom, kojima jugoslove^ nski i strani gradani dolaze u Jugoslaviju. Sa njima se postupa po pr-opisima kojima se regu-liše redovan uvoz robe.
Ovo ograničenje se ne odnosi na strane i jugoslovenske gradane sa prebivalištem u inostran-stvu, a koji privremeno borave u Jugoslaviji. To proizilazi iz svrhe upot-rebe ovih vozila od strane lica koja imaju prebivalište u inostranstvu. Jer ova lica dikaze u Jugoslaviju privremeno, i po pravilu, na krače vreme, radi odmora, posete rodacima, tranzita kroz zemlju i slično. Otuda se sa ovim vozilima sa pr~ ivremenom registracijom, u slučajevima kada sa njima ulaze strani i domači gradani, koji imaju prebivalište u inostranst-
ALEKSINCU GRADE MOJ
Aleksincu grade ponosni zar može od tebe nešto lepše biti, u tebi se rodih u tebi odrastoh i lepote tvoje ja nemogu kriti.
Ti si za mene sreča, TI si za mene radost, i najlepše mesto na svetu. Ti si, jer Ti mi pokloni mladost.
Kroz tebe protiče Morava ta divna i bujna reka koja ti nosi pozdrave od tvojih iz daleka.
Daleko sam od tebe, daleko
0	divni grade moj,
ali ipak čujem žubor reke čujem slavuja poj.
Tvoje lepote Brdanke, privlačan žubor Morave to Tvoja deca o grade moj, ni kada nemogu da zaborave
1	jednom kad se vratim voljeni grade moj ostaču u tebi stalno
i slušati slavuja poj.
Slušati žubor Morave što kroz tebe večno žubori diviti se lepoti tvojoj, jer za tebe mi moja duša gori.
Nevenka Nenadovič, VIC.
V
Sarie into Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za< Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
I I
I
J
vu, a privremeno dolaze u Jugoslaviju, postupa kao sa vozilima koja imaju redovnu stranu regi-straciju.
6. Postupak sa privremeno uvezenim rezervnim delovima za putnička motorna vozila
U praksi postoje slučajevi da jugoslovenski i strani državljani koji dolaze na privremeni boravak u Jugoslaviju privremeno uvoze rezervne delove za vozila. Ovc pitanje je regulisano članom 26. citiranog Pravilnika. Prema ovoj odredbi, jugoslovenski i strani državljani koji privremeno dolaze u Jugoslaviju, a ne poseduju triptik, mogu privremeno uvoziti rezervne delove radi popravke vozila sa stranom registracijom.
Ova lica su dužna da dokažu svrhu privremenog uvoza, tj. potrebu za zamenom delova, opravkom vozila i slično. Ova činjenica se može dokazati, na primer, potvr-dom servisne radnje da je vozilo oštečeno, da odredene delove treba zameniti i slično, kao i prezentiranjem saobrača-. jnih i drugih isprava u vezi sa predmetnim vozilom.
Ova lica su dužna da zamenjene delove vrate u inostranstvo ili da ih bez naknade predaju carinarnici.
Ako putnik zamenjene delove vrača u inostranstvo, a ne poseduje karnet, dužan je podneti pismenu prijavu u dva primerka koju carinarnica po sprovedenom ove-rava i >da!je postupa shodno odredbi člana 18. Pravilnika, na način kako smo napred izložili u odeljku pod V.
NIKO NEŽNA KAO JA
Niko neče znati plakat ko što znadoh ja, šta je moja tuga, nije ničija. Sva proleča mog života brojahu do dva, tad izgubih majku a ostadoh ja.
Svi se ljudi djetinjstva prisečaju rado, a ja svoga sirotana što nekad imadoh. Sva se jagnjad igraju ono tugom zrači, jer i njemu majka što i meni znači.
Kao da ga gledam kako stadom šeče, traži majku a tuda glavu mu okreče. Pa dotrči do mene kao da se žali, sirotane i mi smo to nekad imali.
Sasvim sam ga razumjeia, mada ne govori, nije teško razumjeti kad nas isto boli. Uvijek ču se sječati sirotana svog ista nam je sudbina, ubio je Bog.
Uvijek trči za stadom, nikad prvo nije, sretnije je od mene, umrijet če prije. Ono nema majke, ja majke nit' dom, kakva si nam sudbino spržijo te grom.
Stefa Vanovac Flagstaff Hill S.A.
KORČULO
0	Korčulo naša lipa. Zaboravi ja te nišam.
1	još uvik samo tvoj. Tebi opet moram doč.
Odplovili mi smo morem. I u tudi pošli kraj. AI'o tebi mislim, sanjam. Svake noči, svaki dan.
Spomenici tvoji stari. Uz Moštru i Morešku. Dirljive to su priče. O našem dobu, moru i kamenu.
Visoki, kršni Pelisac. Otoci Vrnik, Badija. Čuvaju nama tebe. Od valova jakih i vitra.
Divne su tvoje sve. Uvale, grote i punte. Najlipše naše more. Najmilije Tvoje je sunce.
I. Segedin
ŽELIM POZNANSTVO
Radi zajedničkog života ili braka, želim poznanstvo sa ozbiljnom, iskrenom i usamljenom ženom srednjih godina /50-55/ starosti.
Star sam 59 godina, ud-ovac u penziji /invalid/. Živim sam u modemom dvosobnom apartmanu. Fizički nedostatak; delom-ična oduzetost u nogama /ograničeno hodanje sa štapom/, inače vozim i posedujem svoja kola.
Molim zainteresovane, budite u pismu otvoreni i iskreni sa zahtevima, uslovima i namerama. Istom Vas uveravam da ču vam otvoreno i iskreno odgovoriti na svako vaše pitanje. Pišite na adresu: S. Petrovich
19/6 Maclaurin Cr.
Chifley
A.C.T. 2606.
MUZICKA SENZACIJA! ORKESTAR "BEOGRAD' SA POPULARNOM ESMOM ILIČ
	' ',. ..v::: . :' ■ .... v
i m	
^^■¡¡¡¡f' JI mm #	ISfclkV^SB
nastupa
u poznatom restoranu - kaba-1 VOJVODINA".
reu
Rezervacije za svako vece izuzev utor-ka. Javite se na telefon 398-1338, Adresa: 150 Alison Rd., Randwick.
Rezervacije za svadbe i druge proslave.
slovenska stran ^ p
1. maj 1978 - Naše Novine- 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
kar po domače,..
PRED POBRATENJEM LJUBLJANE S CLEVELANDOM
LJUBLJANA - Čeprav je ra/.dalja med Ljubljano in Clevelandom ogromna, pa vezi med tem mestom v zvezni državi Ohio v ZDA in slovenskim glavnim mestom postojajo vse tesnejše, bilo zaslug za to imajo potomci slovenskih izseljencev, ki niso zatajili svojega porekla.
Zlasti drugi generaciji izseljencev /toraj otrok, katerih starši so bili rojeni v naši republiki/ si še posebej prizadeva okrepiti stike z ožjo domovino njihovih očetov, dedov, pradedov...
Cleveland, ki ga imenujejo "ameriška Ljubljana", se želi podrabiti z Ljubljano. Nedavno so ustanovili Slovenski odbor za pobratenje mest, ki ga vodi Josephine Zakrajšek. Izseljenci bi radi več zvedeli o Sloveniji, o Ljubljani sami, o šegah, navadah, o našah, ljudski umetnosti, obrtništvu, žele si tesnejšega sodelovanja na kulturnem, trgovinskem, izobraževalnem in na drugih področjih.
"V šoli so nam o Jugoslaviji le malo pripovedali, o Sloveniji pa praktični nič. Vse, kar sem zvedela o naši lepoti deželi, sem slišala iz ust staršev, "pravi Jennie Zaman, podpredsednica odbora za pobratenje Clevel-anda in Ljubljane, ki je skupaj z Louisom erjakom prispela v Ljubljano na večdnevni obisk. Povabila ju je Slovenska izseljeniška matica. Njun prvi name si je ogledati slovenske kraje, poiskati ter si zagotoviti razne predmete, ki naj bi jih kasneje odkupili Etnografski muzej za Slovence v Bo-roughu v Pennsylvaniji. Tu so si izseljenci na 200 hektarih površine zgradili zgradbo, okoli katere je rekreacijski center s počitniškimi hišicami ob jezeru, igrišča za tenis, golf, balinanje itd. Tu se zbirajo Slovenci iz vseh koncev in krajev.
V zgradi, kjer je restavracija, velika sejna dvorana s tisoč sedeži za razna predavanja, kulturno-zaba-vne prireditve in sestankov-anje, je tudi etnografski muzej. Zanj velja med izseljenci največje zanimanje. Zato ni čudno, da so ga že doslej obiskali številni izseljenci iz štirinajstih držav ZDA, iz Brazilije in Venezuele. Muzej je lepo urejen, v njem pa so za zdaj v glavnem razstavljeni le tisti ekponati, ki so jih darovali izseljenci sami. Nekateri predmeti, stari tudi po več sto let, so bili generacijam
naših izseljencev, stari tudi po več sto let, so bili generacijam naših izseljencev drag spomin na domovino očetov.
"Slovenski izseljenci nismo pozabili porekla. Ponosni smo nanj," pravi Lo-uis Seriak, ki med drugim skrbi za opremo muzeja v Boroughu. "o vrnitvi čez lužo bova pripravila več pr-edavalj o Sloveniji. Prepričana sva, da bova navdu-šala prav sve, od najstarejšega do najmlajšega, ko bova govorila o lepotah vse, od najstarejšega do najmlajšega, ko bova govorila o lepotah Slovenije, o njenom napredku in prijaznih ljudeh."
P.S.
V	Evropi pobratimstva med mesti niso nič novega. Brez dvoma, da je to velikega pomena, da se narodi zbližavajo, spoznavajo itd. Vse kakor je velikega pomena in ima svojo humano vrednost. Kaj pa mi je v avstraliji? Že več kot leto dni je tega, ko je to misel sprožila Pavla Gruden in že predla niti pobratimstva med mestom Wolongong in Ljubljano. Vendar stvar ni čisto enostavna, veliko truda je trebala in tudi od ključnih oseb tudi posluha za to. Mestni očetje v Wo-llongongu so zaenkrat imeli slab posluh, posebno ata župan. Ur.
LETOŠNJI KIDRIČEVI NAGRAJENCI
V	Ljubljani so 11, aprila že dvajsetič slovesno podelili Kidričeve nagrade, iz Sklada Borisa Kidriča ter nagrade za izume in izpolnitve. Nagrade so dobili: Dr. Dušan Lasič za Življensko delo s področja elektronie in va-kumske tehnike.
Dr. Lev Milčinski znan psihiater, za življensko delo /40 let/ na področju psihiatrije.
Dr. Vinko Kambič za delo in proučevanje ter zdravljenja bolezni v grlu. Zdravi in preočuje rakaste bolesti v grlu.
Lojze Ude za življensko delo pri obravnavanju koroškega vprašanja in boja za našo severno mejo. Njegove knjige obravnavajo z znanstvenega in zgodovinskega stališča Koroška vprašanja.
Dr. Anton Bajec za življensko delo na področju slovenskega knjižnega jezika. Poleg omenjenih pa je prejelo skupno še 35 znan-stveno-raziskovalnih delavcev.
Srečala sva se z dobrim znancem, kar je res sreča v današnjem Sydneyu. Drug poleg drugega sva obstala pod prometnimi svetilikami. "Glej, da boš kaj poštenega napisala za prvi maj", je gledal v rdečo luč," saj si ti tudi delavka", in že je šel za zeleno lučjo na drugo stran ceste.
Hm. da naj pišem o prvem maju? Kakor da mora vsak človek živeti po koledarju, temu univerzalnemu kažidnevu? In da naj napišem kaj poštenega o temu dnevu? Kako le? Saj je cel koledar ena sama potegavščina. Res je, da ima vsak dan v njemu svojo nišo. To je resnično. Ni pa rečeno, da je vse resnično tudi pošteno. Tudi ni vse resnično resnica. Resnica je namreč nespremenljiva. Posebno resnice, ki jih razglaša Vatikan, ki naj bi bil nezmotljiv, bi morale biti za vse čase nespremenljive. Kdor se misli zdaj ujedati, naj se zahvali tistemu, ki me je nagnal, da napišem kaj poštenega o prvem maju. Hi-navčiti in klečeplaziti ne znam. Verjetno bi marsikateremu bilo bolj všeč če bi napisala kaj o seksu. Na primer: kaj je umetnina? Orgazem človeškega' ustvarjalnega duha. Pojdimo rajši nazaj v koledarske niše.
Vsak dan ima svojo nišo. V vsaki od njih se nahajo po eno, včasih tudi po dvoje imen nagrajencev, ki jim je Vatikan v vsakodnevni dirki v nebesa podelil naslov svetnika, toda že za časa mojega življenja je ta človeška ustanova že nekoliko svetnikov vrgla z njihovega "večnega" pedesta-la. Verjetno, ker niso več ustrezali aktualnosti. Pome-tli so z njimi, kot gospodija pomete staro šaro, ko naenkrat ugotovi, da je čuvala nepotrebno navlako. Piše, da so papežovi ukrepi na zemlji potrjeni tudi v nebesih. Le kako je tistim ne-beščanom, ki jim naenkrat zmanjka smaragdnih, rubi-nastih, emeraldnih in bogve še kakšnih dragocenih tal pod nogami in morajo skozi biserna vrata nebeškega mesta nekam tja med oblake... Ta večnost, polna .posvetnih dragocenosti imizelo diši na materjalizem in na izkori-ščenje vere, ki nas jo je učil Nazarenec.
Vzemimo samo en primer takega izgnanca iz svetniškega zbora. Sveti Krištof. Njego so menda pognali kar na cesto, saj je bil zaščitnik popotnikov. Prvič: ne vidim nikakršne izredne modrosti z izpostavljanjem tiste raje svetnikov malikovanju. Saj delajo celo konkurenco Bogu. Ne samo to, da ljudje pred njimi plazijo, na dan mnogokaterih svetnikov pi-jančujejo na čast svojega imena. Kaj ni to maliko-vavstvo? Kaj bi ne bilo pametnejše če bi nam v nišo vsakega dneva v koledarju napisal Vatikan, ki naj bi bil kristjanom vir modrosti, kakšno modro izročilo za naše življenske poti?
Drugič: tisto razpojejanje svetnikov, ki naj bi bil istočasno zaštitniki Zemljanov pri raznih vsakodnevnih opravkih, je kaj nepremišljeno delo, brez čuta za človekovo notranjost. Nekateri lju-
dje se tako naslanjajo na
svetnike, da niso sposobni za nikakršne samostojne odločitve. Odvzemi mu takega božjega zaščitnika in ubogi vernik, ki je slonel na svojem svetniku, se bo znašel v življenju kot muha v močniku! Poznam ljudi, ki se boje šofirati brez tistega drobnega kipca sv. Krištofa. Ne gre jim v glavo, da jim je odvzet zaščitnik. Iz ljudi, ki se zatekajo k svetnikom za vsako figo nastajajo mevže.
Tretji greh v zvezi s svetniki je ta, da sveti Rim izkorišča svetnike v politične namene. Primer? Jožef. Spominjam se, da je Jožef nekoč bil zaščitnik družine. Zdi se mi, da nekje v marcu mescu. V glavnem, prestavili so ga na 1. maj. tu, sedaj pod nazivom Jožef -delavec, koketira s proleta-rjatom. Zdi se mi, da je le šahovska figura v borbi za prevlado. Uboga delavska raja pa ne ve kam. Za Jožefom ali za sindikatom? Kar vidim jo, komedijo za katero daje inspiracijo Vatikan.
Zapisnikarji v nebesih ra-dirajo, prečrtavajo, in trgajo liste, ki so strogo nu-merirani, ker tam ni nobene goljufije in birokracije. Morda se celo v brade pridu-šajo nad rimskimi ukrepi, ker so vsem odvzeli celo svetništvo. Tako je absolutno pravilno.
Tu na zemlji pa so zaradi prestavitve Jožefa kaj - nenavadni, pestri in živahni prvomajski sprevodi. Krščanski socijalisti, ki so istočasno tudi člani delavskih sindikatov, korakajo v nekaterih slučajih kar skupaj s komunisti. Med transparenti delavskih zadrug vihrajo prap-orji cerkvenih delavcev: prapor mežnarjev, prapor cerkvenih čistilk, prapor bolniških strežnic, prapor vatikanskih vrtnjarjev, prapor papeževe služinčadi /bilo mi je zabičano, da papeža ne smem več omenjati, češ, da sedi na vrhu človeške piramide/ in seveda tudi prapor farovskih kuharic, ki spdajo že v slovensko folkloro.
Tako bi pravzaprav moralo biti, če bi nekateri rimski služabniki pokažali več strpnosti, saj jo celo papež ima v obilni meri. Sprejema mnogobožce, agnostike, ateiste, socialiste in konilniste. Kaj ni Učenik posedal v jedilnicah bogatašev, se pogovarjal mirno s svojimi neprijatelji in z uličarko Magdaleno?
Taki prijateljski in bratski sprevodi delavstva bi morali biti v Pekingu, Moskvi, Rimu, Londonu, New Yorku, Melbournu, Sydneyu, Parizu in celo v našemu Ma-rrylandsu. Kaj šele v Ca-nberri! Tako bi moralo biti, če bi a> šlo res za interes delavstva.
Kaj najše zinem o prvom maju, da bi bilo nekaj za vsakega?
Živel prvi maj! Živeli svi Jožefi in Jusufi!
Živelo delatstvo!
Dol s človeško piramido! * * *
V dokaz strpnosti papeže^ Pavla Šestega naj izustim še oso, ki mi že dokaj časa brenči po možganih.
OPSA
Na ljubo sestricam prispeli "Minoresi" so v našo vas. Godli, pili so ni peli, nam spretno krajšali dolg čas.
Val ne trpi ti petokrake, na njo pogled se mu megli a sestre zvezde ravno take dele njegovi čredici...
Slovenci grb, glej, žitno klasje,
orjak Triglav pod.njim kipi. Sestrice! O, duše pasje -rdeča zvezda ga krasi...
Pavel Šesti je pozdravil Tita: "Zaslužen pacifist!" Kaj zdaj bo pater zone-
gavil?
Da je papež socialist?
Pavla Gruden
FRANCE MIHELIČ JAKOPIČEV NAGRAJENAC
12.4 aprila so v Moderni galeriji podelili tradicionalno nagrado, ki ima ime po slovenskem slikarju Rihardu Jakopiču. Letos je to visoko priznanje prejel France Mihelič. Ustvarja že skoro pol stoletja, njegove slike in grafike na svojsten umetniški način komentirajo predvojna leta gospodarske krize, grozoto vojnih let kot tudi v povojni dobi izraža ustvarjalnost naših dni. France Mihelič ima stalno razstavo svojih slik v obnovljenem samostanu v Kostanjevici, poleg Božidarja Ja-kca in drugih.
ŠE ZADNJIČ S PARNO LOKOMOTIVO DO POSTOJNE
Na zadnjo vožnjo je iz ljubljanske želkezniške postaje 11. aprila od 11. dopoldne odpeljala lokomotiva v Postojno. Vsa zavita v paro in črni dim, se je tako tudi simbolično umaknila hitrejšim, modernejšim in bolj ekonomičnim strojem. Lokomotivo je odpeljal sto-rjevoda Damjan Zaje, z njim pa se je odpeljalo tudi lepo število upokojencev -strojevodij iz vse Slovenije. Tako se je zaključila doba parnih strojev, ki je trajala ravno 130 let pri nas v Sloveniji. Istočasno je šla v "pokoj" tudi prva električna lokomotiva, ki ji pravijo tudi "musolini", ki se je v Postojni srečali in obe starki so poslati v doslužen pokoj.
, PROROK Proričem vasu sudbinu
Mogu vam reci vasu prostost i vasu buducnost. Sto ce vam se desit u vasem životu. Posjetite me svakimi danom od 12.30. pm. do 7. uYecer. Uvjek sam na istoj adresi. Pitajte za Gos. Anu na adresi.
761 Park Street, Branswick 3056. Melbourne, VIC.
fiitzttm florist
Cusak Centre
Kingston A.C.T.
Tel: 950-721 /G.da. Sales/
SVADBENE NARUDBINE VENCE ZA SAHRANE RODENDANSKA CVEČA DNEVNA URUČIVANJA /Narudbine/
Restoran
"BLACK SWAN"
Susak Shoping Centre Arkadi Kingston Canberra A.C.T.
Ovo je restoran koji vam nudi nekoliko vrsta
raznih jela uz izvrstan ukus. Spečijalna cena
za redovne goste obratite se na svom jeziku
vlasnici Violeti.
Bičete s pažnjom usluženi.
Dobro došli!
Ovo je vaša obučarska radnja. Sve vrste opravki kao i prodaja novih cipela možete kupiti kod vašeg zemljaka:
VIKTOR OVČAR Cusak Shoping Centar Arkadi Kingston
Canberra A.C.T.
Bičete usluženi na svom jeziku
U
CARINSKE POVLASTICE
NASTAVAK IZ. PROSLOG BRQJA
Ostavljanje motornih vozila moze se vršiti, na primer, u uslovima ako postoji potreba popravke motornog vozila, teža bolest ovih lica, ako se povratak ovih lica vrši drugim prevoznim sredstvom, kao i drugih sli-čnih opravdanih razloga. Ostavljanje motornih vozila može se vršiti samo na osnovu odobrenja nadležne carinarnice.
Da bi se motorno vozilo moglo smestiti pod odgovarajuci carinski nadzor, stranka je dužna podneti pismeni zahtev, koji se podnosi carinarnici na čijem području se nalazi vozilo.
Postupak po ovom za-htevu je hitan. S tim u vezi, carinarnica na osnovu podnetog zahteva, donosi rešenje po hitnom postupku. Rešenjem od-reduje i rok privremenog uvoza. Ovo rešenje služi stranci i kao dokaz da je predmetno vozilo ostav-ljeno u Jugoslaviji pod carinskim nadzorom. 2. Postupak sa oštečenim vozilom
U slučaju ako vozilo koje ulazi privremeno u Jugoslaviju bude ošteče-no tako da se ne može opraviti, sopstvenik vozila dužan je da ga iznese iz Jugoslavije, tj. može ga bez prava na naknadu predati najbližoj carinarnici ili najbližem opšti-nskom organu unutraš-njih poslova. Ovi organi dužni su obavestiti naj-bližu carinarnicu radi pr-euzimanja predvidenog postupka u vezi sa tak-vim vozilom.
U slučaju da se vozilo predaje carinarnici, vlas-nik oštečenog vozila, ili od njega ovlaščeno lice dužno je carinarnici podneti izjavu, u kojoj su
naglašeni svi bitni elementi vozila, kojom vozilo ustupa carinarnici bez prava na naknadu. 3. Postupak sa ostavlje-nim, odnosno napušten-im vozilom
Carinski propisi reguli-šu postupak sa ostavlje-nim, odnosno napušten-im vozilom koje je ušlo u našu zemlju uz pravo na koriščenje povlastice. To su slučajevi kad motorno vozilo uveze jugo-slovenski, odnosno strani državljanin koji dolazi na privremeni boravak u Jugoslaviju, pa takvo vozilo bude na teritoriji Jugoslavije ostavljeno na mestu ili pod okolnosti-ma koje navode na za-ključak da je vozilo na-pušteno, na primer: sa vozila su skinute regist-arske tablice, vozilo je teže havarisano ili zapu-šteno, niko se o vozilu ne stara i slično. U ta-kvom slučaju carinarnica na čijem području se vozilo nalazi duzna je da u roku najviše od 7 dana obavesti organ unutraš-njih poslova, kako bi se utvrdio sopstvenik vozila i njegovo mesto boravka u Jugoslaviji. Pored toga carinarnica č dati i bliže podatke sa kojima ras-polaže o tom vozilu. Ta-kode se napuštenim voz-ilima smatraj u i ona ko j a stoje parkirana na jed-nom mestu preko še dana i za njih se niko ne brine.
Vozilo koje se smatra napuštenim uzima carina dok se ne nade vlasnik, odnosno dok se shodno odredbama ovog zakona ne izloži javnoj prodaji.
Posle obaveštenja od carinskih organa, nadležni organ unutrašnjih poslova preduzima mere kako bi pronašo vlasni-
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
-	Ako ste se odlucili da gradite nova kucu ili mozda dogradjujete koje odetfenje vise, pa cak i na neko renoviranje stare kuce, ne budite a dilemi koga biste da Vam uragi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na raspolaganju.
-	Najjeftiniji pod od prvoklasnog drveta n svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mm] postavljamo samo mi. Nase muster{je su nasa I reklama ali ako nemate prilike da sretnete ni jednog od njih a da biste se overili da najbolje nfle uvek i najskuplje, nazovite me lično.
Mllosavljevic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool
\
I
I
I I I
ka. Ako ga ne nadu u roku od 3 meseca, carinarnica je ovlaščena da to vozilo proda.
4.	Postupak sa morotnim vozilom za jugoslovenske i strane gradane koji do-laze u Jugoslaviju radi stalnog nastanjenja.
U praksi postoje slučajevi da jugoslovenski i strani državljani, koji imaju prebivalište u ino-stranstvu, dolaze u Jugoslaviju radi stalnog nastanjenja. Kada ova lica dolaze u Jugoslaviju sa motornim vpzilom, ta motorna vozila ne mogu imati tretman privremenog uvoza, o čemu je na-pred bilo reči. Shodno citiranoj odredbi, kada jugoslovenski i strani državljani dolaze u Jugoslaviju sa motornim vozilom sa redovnom stran-om registracijom, radi stalnog nastanjenja u Jugoslaviju, dužna su prijaviti motorno vozilo najbližoj carinarnici prema mestu prebivališta u roku od 30 dana do dana doseljavanja. Sa robom koja je namenjena uvozu odnosno redovnom carinjenju.
5.	Postupak sa putničkim motornom vozilom koje poseduje privremenu re-gistraciju "ZOLL, IT" i si.
Putnicka vozila sa pri-vremenom registracijom kojima domači putnici dolaze u Jugoslaviju, ne smatraju se putničkim vozilima sa stranom registracijom. To znači da ova vozila ne uzivaju povlasticu privremenog uvoza, predvidena su vozila sa stranom registracijom, kojima jugoslove» nski i strani gradani dolaze u Jugoslaviju. Sa njima se postupa po pr-opisima kojima se regu-liše redovan uvoz robe.
Ovo ograničenje se ne odnosi na strane i jugoslovenske gradane sa prebivalištem u inostran-stvu, a koji privremeno borave u Jugoslaviji. To proizilazi iz svrhe upot-rebe ovih vozila od strane lica koja imaju prebivalište u inostranstvu. Jer ova lica dikaze u Jugoslaviju privremeno, i po pravilu, na krače vreme, radi odmora, posete rodacima, tranzita kroz zemlju i slično. Otuda se sa ovim vozilima sa pr-ivremenom registracijom, u slučajevima kada sa njima ulaze strani i domači gradani, koji imaju. prebivalište u inostranst-
L Šaric Mo Škola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za< Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
I i
ALEKSINCU GRADE MOJ
Aleksincu grade ponosni zar može od tebe nešto lepše biti, u tebi se rodih u tebi odrastoh i lepote tvoje ja nemogu kriti.
Ti si za mene sreča, Ti si za mene radost, i najlepše mesto na svetu. Ti si, jer Ti mi pokloni mladost.
Kroz tebe protiče Morava ta divna i bujna reka koja ti nosi pozdrave od tvojih iz daleka.
Daleko sam od tebe, daleko
0	divni grade moj,
ali ipak čujem žubor reke čujem slavuja poj.
Tvoje lepote Brdanke, privlačan žubor Morave to Tvoja deca o grade moj, nikada nemogu da zaborave
1	jednom kad se vratim voljeni grade moj ostaču u tebi stalno
i slušati slavuja poj.
Slušati žubor Morave što kroz tebe večno žubori diviti se lepoti tvojoj, jer za tebe mi moja duša gori.
Nevenka Nenadovič, VIC.
J
vu, a privremeno dolaze u Jugoslaviju, postupa kao sa vozilima koja imaju redovnu stranu regi-straciju.
6. Postupak sa privremeno uvezenim rezervnim delovima za putnička motorna vozila
U praksi postoje slučajevi da jugoslovenski i strani državljani koji dolaze na privremeni boravak u Jugoslaviju privremeno uvoze rezervne delove za vozila. Ovc pitanje je regulisano članom 26. citiranog Pravilnika. Prema ovoj odredbi, jugoslovenski i strani državljani koji privremeno dolaze u Jugoslaviju, a ne poseduj u triptik, mogu privremeno uvoziti rezervne delove radi popravke vozila sa stranom registracijom.
Ova lica su dužna da dokažu svrhu privremenog uvoza, tj. potrebu za zamenom delova, opravkom vozila i slično. Ova činjenica se može dokazati, na primer, potvr-dom servisne radnje da je vozilo oštečeno, da odredene delove treba zameniti i slično, kao i prezentiranjem saobrača-jnih i drugih isprava u vezi sa predmetnim vozilom.
Ova lica su dužna da zamenjene delove vrate u inostranstvo ili da ih bez naknade predaj u carinarnici.
Ako putnik zamenjene delove vrača u inostranstvo, a ne poseduje karnet, dužan je podneti pismenu prijavu u dva primerka koju carinarnica po sprovedenom ove-rava i dalje postupa shodno odredbi člana 18. Pravilnika, na način kako smo napred izložili u odeljku pod V.
NIKO NEŽNA KAO JA
Niko neče znati plakat ko što znadoh ja, šta je moja tuga, nije ničija. Sva proleča mog života brojahu do dva, tad izgubih majku a ostadoh ja.
Svi se ljudi djetinjstva prisečaju rado, a ja svoga sirotana što nekad imadoh. Sva se jagnjad igraju ono tugom zrači, jer i njemu majka što i meni znači.
Kao da ga gledam kako stadom šeče, traži majku a tuda glavu mu okreče. Pa dotrči do mene kao da se žali, sirotane i mi smo to nekad imali.
Sasvim sam ga razumjela, mada ne govori, nije teško razumjeti kad nas isto boli. Uvijek ču se sječati sirotana svog ista nam je sudbina, ubio je Bog.
Uvijek trči za stadom, nikad prvo nije, sretnije je od mene, umrijet če prije. Ono nema majke, ja majke nit' dom, kakva si nam sudbino spržijo te grom.
Stefa Vanovac Flagstaff Hill S.A.
KORCULO
0	Korčulo naša lipa. Zaboravi ja te nišam.
1	još uvik samo tvoj. Tebi opet moram doč.
Odplovili mi smo morem. I u tudi pošli kraj. AI'o tebi mislim, sanjam. Svake noči, svaki dan.
Spomenici tvoji stari. Uz Moštru i Morešku. Dirljive to su priče. O našem dobu, moru i kamenu.
Visoki, kršni Pelisac. Otoci Vrnik, Badija. Čuvaju nama tebe. Od valova jakih i vitra.
Divne su tvoje sve. Uvale, grote i punte. Najlipše naše more. Najmilije Tvoje je sunce.
I. Segedin
ŽELIM POZNANSTVO
Radi zajedničkog života ili braka, želim poznanstvo sa ozbiljnom, iskrenom i usamljenom ženom srednjih godina /50-55/ starosti.
Star sam 59 godina, ud-ovac u penziji /invalid/. Živim sam u modemom dvosobnom apartmanu. FiziČki nedostatak; delom-ična oduzetost u nogama /ograničeno hodanje sa štapom/, inače vozim i posedujem svoja kola.
Molim zainteresovane, budite u pismu otvoreni i iskreni sa zahtevima, uslovima i namerama. Istom Vas uveravam da ču vam otvoreno i iskreno odgovoriti na svako vaše pitanje. Pišite na adresu: S. Petrovich
19/6 Maclaurin Cr.
Chifley
A.C.T. 2606.
MUZICKA SENZACIJA! ORKESTAR "BEOGRAD SA POPULARNOM ESMOM ILIČ
»»
nastupa
u poznatom restoranu - kaba-VOJVODINA".
reu
Rezervacije za svako veče izuzev utor-ka. Javite se na telefon 398-1338, Adresa: 150 Alison Rd., Randwick.
Rezervacije za svadbe i druge proslave.