izžrebani naročniki Glasa pred sobotnim potepanjem po Notranjski. Izleta se je udeležilo 74 naročnikov, razen tega pa nekaj gostov in članov uredništva in uprave Glasa. Foto: J. Košnjek Kranj, sreda, 24. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Leto XXVII. Številka 32 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka [n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ~~ Odgovorni urednik Albin Učakar, _ GLASILO SOCI ALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, 23. aprila — Po nekajmesečnih razpravah in družbenem dogovarjanju o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v kranjski občini so popoldne predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, delegati temeljnih organizacij združenega dela in predstavniki drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva podpisali osem samoupravnih sporazumov o programih samoupravnih interesnih skupnosti za letos in. o združevanju sredstev za njihbvo uresničitev. Podpis samoupravnih sporazumov pomeni hkrati tudi začetek uresničevanja nove ustave. —A. Z.— Foto: F. Perdan helikopter s Krvavca odnaša ponesrečenega planinca, ki ga, prav tako viseč na koncu vlečne vrvi, varuje izkušen reševalec. Posnetek je nastal med Petkovo vajo miličntkov-gornikov, o kateri izčrpneje poročamo na 6. strani. Foto: F. Perdan tirni»JlVjua I Še nikdar ^--^^»■■■■■iim V nedeljo so v Kranju zaprli XIII. mednarodni .spomladanski H kmetijski sejem. V desetih dneh si ga je ogledalo prek 50.000 obi-BGJjl": ;skovalcev, razstavljavci pa so prodali zav okrog 86 milijonov di-| | narjev izdelkov. Letošnji spo- I^^VflL mladanski sejem je tako po obi- sku in po prometu prekosil dosedanje. Največ so na sejmu prodali kmetijskih strojev, sledijo osebni avtomobili, pohištvo, gospodinjska oprema in drugi izdelki. Na upravi sejma so nam povedali, da so bili vsi razstavljavci zelo zadovoljni. Nekateri so že rezervirali razstavne, prostore za letošnji mednarodni Gorenjski sejem v avgustu in tudi za naslednji, XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Naročnik netto lOOg Naslednja številka bo izšla v petek, 26. aprila Kranj, 23. aprila — Češkoslovaški obrambni minister, armadni general Martin Dzur, ki je v ponedeljek na povabilo zveznega sekretarja za narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubičica prišel z delegacijo na petdnevni obisk v Jugoslavijo, je opoldne obiskal novo tovarno Iskre na Labo-rah. S predstavniki Združenega podjetja Iskra in kranjske Iskre sije ogledal proizvodnjo. —A. Z. — Foto: F. Perdan II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6 Hitreje do dela V petek se je v Skopju končal dvodnevni sestanek sveta skupnosti za vprašanja zaposlovanja v naši državi. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem, ki naj bi jih uredili z republiškimi in pokrajinskimi zakoni o zaposlovanju. Predvsem naj bi bile točno določene pravice delavcev za čas nezaposlenosti kakor tudi financiranje zadev v zvezi z zaposlovanjem. Tekstil, usnje in gospodinjski aparati Konec prejšnjega tedna se je v Brnu začel peti mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo. Poleg Češkoslovaške sodeluje na sejmu tudi 33 drugih držav iz vseh celin. Jugoslavija razstavlja 460 različnih proizvodov. Tokrat smo obiskovalcem sejma predstavili našo tekstilno industrijo, čevljarsko industrijo, galanterijo in gospodinjske aparate. Udarniško delo v počastitev kongresa V več temeljnih organizacijah v Titovih rudnikih Kreka — Banovići so organizirali udarniško delo v počastitev X: kongresa ZKJ. Pobudo za akcijo je dal mladinski aktiv tovarne peči Helios. Več sobot in nedelj bodo delali vsi delavci udarniško, da bi tako povečali proizvodnjo in produktivnost dela. Podobne akcije so sprožili tudi v nekaterih drugih .organizacijah v BIH. Simpozij o okolju V. Hercegnovem je bil pretekli teden simpozij o zaščiti človekovega okolja. Pripravila sta ga zveza združenj pravnikov Jugoslavije in mednarodno združenje demokratskih pravnikov. V sklepih so med drugim ugotovili, da so demografska eksplozija, nekontrolirani tehnološki razvoj in ekonomska rast ustvarili vznemirljiv položaj v urejenosti človekovega okolja. Figueres pride na obisk Na povabilo predsednika republike Tita bo predsednik republike Kostarika Jose Figueres Ferrer prišel na prijateljski obisk v našo državo. V Jugoslaviji se bo mudil od 25. do 30. aprila. Prve češnje zorijo V mostarski kotlini so začele zoreti prve češnje. Prejšnja leta so zorele v začetku maja, letošnja zgodnja pomlad pa je sadeže pordečila bolj zgodaj. V okolici Mostarja pričakujejo bogato letino češenj. Pogorelo 200 ha gozda Ogenj, ki so ga zakurili cestni delavci, se je razširil v gozd. Velikanski plamen je zajel gozdnato pobočje med Žerjavom in Črno na Koroškem. Od četrtka, ko je požar izbruhnil, do nedelje zvečer, ko so ga uspeli omejiti, je pogorelo 200 ha gozda. Gasiti je pomagalo več kot 4000 ljudi. Delegacija ZMJ v Moskvi V nedeljo je v Sovjetsko zvezo odpotovala delegacija ZMJ. Udeležila se je 17. kongresa vsezvezne leninske komunistične zveze mladine. Kongres je ta teden v Moskvi. J Gorenjska za dan OF in 1. maj V počastitev 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, in 1. maja, praznika dela, se bo zvrstila v teh dneh na Gorenjskem kopica prireditev in proslav. Praznikov se bodo spomnili v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, športnih organizacijah, mladinskih aktivih, sindikalnih organizacijah itd. V gorenjskih občinah bodo še osrednje prireditve, na katerih bodo med drugim podelili priznanja Osvobodilne fronte. V jeseniški občini bo osrednja prireditev ob praznikih jutri ob 17. uri v dvorani kulturnega doma na Javorniku. Slavnostni govornik bo predstavnik republiške konference SZDL, v kulturnem programu pa bosta sodelovala pihalni orkester jeseniških železarjev in mladinski pevski zbor Blaž Arnič. Na prireditvi bodo podelili sedmim občanom priznanja OF ter troje kolektivnih priznanj Osvobodilne fronte. Tudi v kranjski občini bosta osrednji praznični prireditvi jutri, 25. aprila. Ob 16. uri bo v Prešernovem gaju v Kranju proslava v spomin bazoviških žrtev in prevzem spomenika. V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala, Akademski pevski zbor Kranj in recitatorji Prešernovega gledališča. Ob 19. uri pa bo v kinu Center podelitev priznanj OF. Kulturni program pripravljajo moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine pri "Trstu, harmonikarski orkester Miramare Glasbene matice Trst ter kranjski recitatorji. Radovljičanom bodo v prazničnih' dneh pomagale na noge budnice pihalnih orkestrov iz Lesc in Gorij. Razen tega bodo v petek ob 11. uri odprli nov zdravstveni dom v Radovljici. Priznanja OF bodo podelili 27. aprila (sobota) na Bledu. Občinski sindikalni svet bo na 1. maja tako kot vsako leto organiziral prvomajsko srečanje delovnih ljudi na Šobcu. Priznanja Osvobodilne fronte bodo v Skofji Loki podelili jutri ob 16. uri na kandidacijski konferenci SZDL. Osrednja prireditev pa bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 18. uri na Mestnem trgu. Slavnostni govornik bo predstavnik občinskega sindikalnega sveta, v kulturnem programu pa bo sodelovala godba na pihala Alpina iz Žirov. S podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ekipam Tin posameznikom v športnem tekmovanju v počastitev'praznikov, ki bo jutri ob 18. uri na občinskem sindikalnem svetu, se bo začelo praznovanje v tržiški občini.. Osrednja prireditev bo v petek ob 19. uri v dvorani kina. Po koncertu tržiškega okteta, slavnostnem govoru in podelitvi priznanj OF se bo Mestno gledališče iz Ljubljane predstavilo z Borovimi Raztrganci. J- Košnjek Jesenice Na osnovi programa izobraževanja republiške konference ZKS je pri- __________f pravil komite občinske konference ZKS Jesenice v sodelovanju z Delavsko univerzo politično Šolo. Začela se je 19. aprila, končana pa bo v petek. Šolo obiskuje 30 slušateljev, predvsem sekretarjev ZK in članov, ki skrbe za izobraževanje. Slušatelji bodo po končani šoli izdelali diplomske naloge. B. B. Kranj V ponedeljek popoldne se je na deseti redni seji sestala občinska kon- _____ferenca socialistične zveze in ocenila potek minulih volitev v občini. Razpravljali so tudi o predlaganih kandidatih za vodilne funkcije v občinski skupščini in izvršnem svetu občine. Žirija za podelitev letošnjih občinskih priznanj OF pa je podala poročilo in predlagala, da se letos v občini podeli 15 občinskih priznanj OF. Člani konference so sprejeli tudi finančno poročilo občinske konference za minulo leto in letošnji finančni načrt. Potek volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti je na ponedeljkovi popoldanski seji ocenil tudi medobčinski svet ZK za gorenjsko. Razen tega so razpravljali tudi o uresničevanju sklepov 7. kongresa ZK Slovenije in o pripravah na 10. kongres ZK Jugoslavije. A. 2. Radovljica V ponedeljek popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega Sindikalnega sveta in razpravljalo o nedavnih volitvah ter o kadrovskih in organizacijskih pripravah za prvo sejo novoizvoljene občinske skupščine. Obravnavali so tudi sindikalno listo, se pogovorili o organizaciji letošnjega prvomajskega srečanja na Šobcu in o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. Danes popoldne se bo na zadnji, 66. seji v tem mandatnem obdobju, sestala radovljiška občinska skupščina. Dnevni red je dokaj obsežen. Najprej je predviden sprejem statuta občine. Nato pa bodo razpravljali in sklepali o predlogu medobčinskega statuta gorenjskih občin, o predlogu odloka o stanarinah, o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin v radovljiški dbčini. A. 2. Škofja Loka Kandidati za vodilne funkcije Jutri popoldne bo v Skofji Loki tretja seja občinske kandidacijske _____konference. Za dnevni red je pred-, lagan sprejem poročila o volitvah, predlaganje kandidatov za vodilne funkcije skupščine občine, kandidatov za predsednike in podpredsednike zborov občinske skupščine, kandidatov za člane komisije za Volitve in imenovanja, kandidatov-delegatov za zbore republiške skupščine, potrditev kandidatov za zvezni zbor republik in pokrajin ter svečana podelitev priznanj OF za letos. "jg Tržič Kandidat za predsednika skupščine občine Tržič je Milan Ogris, kandidat za podpredsednika pa Franc Kopač;. Za predsednika družbenopolitičnega zbora občine je predlagan Lovro Cerar, za podpredsednika pa Jurij Kramar. Zbor združenega dela naj bi vodil Franc Jazbec. Za podpredsednika pa SZDL predlaga Ignaca Pirjevca. Za predsednika v zbora krajevnih skupnosti je predla-, gan Karel Pečnik, za podpredsednika pa Ivan Gregorc. Občinska konferenca se je odločila predlagati inž. Vilija Logarja za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Tržič. Člani tega najvišjega izvršilnega organa v občini pa naj bi bili Janez Ivnik, Rihard Jerebic, Mimi Laitinger, Albin Plantan, Miloš Savič in Anton Stritih. -jk V četrtek je bila v Tržiču seja predsedstva in sekretariata občinske ______ _ _ konference Zveze mladine Slovenije. Organa sta potrdila sklepe zadnjega seminarja v Bohinju. Menila sta, da bi morala predvsem mladinska organizacija in aktiv komunistov-prosvetnih delavcev sodelovati pri izbiri mentorjev mladinskih aktivov na osnovnih šolah. Na četrtkovi seji so sklenili, da se bo letošnje zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 1974 udeležilo sedem brigadirjev iz Slovenije. Najmanj trije brigadirji pa bodo iz Valjeva, s katerim tržiška mladinska organizacija sodeluje. Kongresa ZMS, ki bo v Murski Soboti, pa se bodo udeležili trije delegati iz Tržiča. Na petkovi seji komiteja občinske konference ZKS so se dogovorili, d* bodo komisije konference in komiteja do 9. maja razpravljale o preteklem delu in dopolnile programe s stališči in sklepi 7. kongresa ZKS. Osnovne organizacije in stalni aktivi ZKS pa morajo do tega časa izdelati oceno enoletnega delovanja. 10. maja bodo na seji komiteja preverjali uresničevanje teh nalog, 20. ipaja pa se bo sestala konferenca ZKS. Na zasedanju konference bodo razpravljali o volitvah, sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in uresničevanju delovnega programa občinske konference ZKS. Člani konference bodo obravnavali tudi predlog organizacijskih sprememb v nekaterih osnovnih organizacijah in stalnih aktivih, program dela ZK za prihodnje te/ sklepe in stališča republiškega kongresa in njihovo uresničevanje v tržiški občini. -jk Jutri popoldne v Prešernovem gaju v Kranju Kranj v spomin bazoviškim žrtvam Spomenik štirim bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju prvi spomenik žrtvam fažizma v Evropi — Ob 16. uri popoldne v Prešernovem gaju prevzem spomenika in proslava, ob 19. uri pa osrednja proslava ob 27. aprilu in 1. maju v kinu Center, na kateri bodo sodelovali gostje iz Trsta — Izraz solidarnosti z borbo primorskih Slovencev za narodnostne in človeške pravice o M J% IBfc Sreda, 24. aprila 1974 Jesenice V četrtek je bila na Jesenicah razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin ter za vodilne funkcije v skupščini SRSL Izvršni odbor je sprejel predlog koordinacijskega odbora za kadrovska. vprašanja, ki za predsednika skupščine občine Jesenice predlaga Slavka Osredkarja, za podpredsednika Janka Burnika, za sekretarja Jožeta Resmana, za predsednika družbenopolitičnega zbora Tomaža Ertla, za podpredsednika Slavka Marklja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franca Žerjava, za podpredsednika Jelka Vidalija, za predsednika zbora združenega dela Borisa Berganta in za podpredsednika Janeza Sodjo. Izvršni odbor SZDL je predlagal, naj za predsednika izvršnega sveta skupščine kandidira Ivo Ščavničar, za podpredsed-. nika pa Pavle Dolar. Izvršni odbor je nato razpravljal o poteku volitev ter podeljevanju letošnjih priznanj OF. Kranj Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju je na ponedeljkovi seji po daljši razpravi v različnih "organih in na predlog koordinacij-sko-kadrovske komisije pri občinski konferenci SZDL podprla predlog kandidatov za vodilne funkcije v . občinski skupščini in kandidata za predsednika izvršnega sveta občine. O predlogu kandidatov bodo dokončno odločali delegati na prvi seji ' občinske skupščine, ki bo v Kranju v ponedeljek ob 8. uri. Kandidat za predsednika občinske skupščine (profesionalna funkcija) je Tone Volčič, sedanji predsednik občinske konference SZDL. Za pod: predsednico je predlagana Judita Rakovec iz Save. Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Vinko Šarabon iz Iskre, za podpredsednika pa Štefan Kadoič iz Višje šole za organizacijo dela v Kranju. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je predlagan Janez Grašič iz osnovne šole Lucijan Seljak, za podpredsednika pa Miha Stenovec, ki je zaposlen v Cestnem podjetju. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je predlagan Jože Valant iz Tekstilnega centra, za podpredsednika pa Tulipan Peter iz Tekstil: indusa. Člani konference so podprli tudi predlog za predsednika izvršnega sveta občine oziroma za mandatarja za sestavo bodočega 11-članskega izvršnega sveta. Predlagan je sedanji predsednik občinske skupščine Franc Šifkovič. Funkcije predsednika in dveh podpredsednikov izvršnega sveta bodo prav tako profesionalne.« Profesionalno pa bo tudi mesto tajnika skupščine. A. 2. Tržič Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Tržiču so sprejeli listo kandidatov za vodilne funkcije v tržiški občini. Bolj se je bližalo leto 1930, hujši in nasilnejši je bil pritisk fašizma na zavedne primorske Slovence. Mnogi, še posebno pa tiđti, ki so jim italijanski fašisti očitali i-ovarjenje proti režimu, so bežali, kamor so vedeli in znali. Slutili so, da so jim karabi-njerji noč in dan za petami in da so oblastniki sposobni pripraviti namišljene sodne procese zoper zavedne Primorce. Eden takih je bil Gorta-nov proces leta 1930. Kopica zavednih primorskih Slovencev se je znašla pred fašističnim sodiščem. Štiri; Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša so obsodili na smrt in jih 6. septembra istega leta v Bazovici pri Trstu ustrelili! Štirje slovenski fantje in možje so bili prve žrtve fašizma v Evropi nasploh! Primorci, ki so v letih 1929—1931 pribežali v Kranj, so takoj ustanovili emigrantsko društvo Zarja, ki se je kasneje preimenovalo v Slogo. Smrt njihovih štirih tovarišev jih je pretresla in dala novega bojevniškega duha. Med seboj in pri gorenjskih prijateljih so zbirali denar ter že leto kasneje, leta11931, v sedanjem Prešernovem gaju odkrili spomenik bazoviškim žrtvam. Po sedanjih ugotovitvah je bil kranjski spomenik žrtvam Bazovice prvi pomnik zoper fašizem v Evropi in menda t.udi na svetu. Nekaj let po odkritju spomenika so bile ob kranjskem spomeniku 6. septembra komemoracije. Primorski Slovenci, ki so pribežali v Kranj (bilo jih je okrog 200), so imeli v okviru društva Zarje oziroma Sloge pevski zbor, ki ga je vodil Franc Lasič. Člani društva pa so zbirali tudi denar za pomoč tovarišem, ki so prihajali v Kranj, ter jim nudili stanovanje ter • iskali zaposlitev. Politični emigranti so se najraje ustavljali pri Krašnovih na Prim-skovem in pri Grilovih v Stražišču. Slovenci s Primorske so postali del gbrenjskega delavskega gibanja jn bili med voditelji stavk. Večina se jih je vključila v NOB. 20 jih je prvoborcev in deset nosilcev spomenice 1941. 2ivih je še 9, Primorci so dali tudi dva narodna heroja: Staneta 2agarja in Jožeta Gregorčiča. Kranj je sprejel pobudo stalnega odbora za proslavo bazoviških žrtev iz Trsta, da se spomenik štirim bazoviškim padlim v Prešernovem gaju uredi in da mladinska organizacija kranjske občine prevzame pokroviteljstvo nad spomenikom. Slovesen prevzem, ki bo obenem prispevek k praznovanju 27. aprila in 1. maja ter manifestacija solidarnosti v boju primorskih Slovencev za narodnost- ne pravice, bo jutri popoldne ob 16. uri v Prešernovem gaju. V kulturnem progrartiu bo sodeloval p1* halni orkester občine Kranj, Akademski komorni zbor in recitatorji-Slavnostni govorniki pa bodo udeleženec Gortanovega procesa Vjeko-slav Ladavac, predsednik nekdanjega emigrantskega društva Zarja ^ Kranju Drago Žerjal in predsednik komisije za mednarodne odnose p1"1 republiški konferenci Zveze mladin® Slovenije *Sandi Ravnikar. Na prireditev so vabljeni še živeči člani Zarj® oziroma Sloge, člani pevskega zbor? emigrantskega društva, gorenjski nosilci spomenice 1941, mladina« delavci in drugi občani. Ob 19. uri p® bo v kinu Center osrednja proslav* ob 27. aprilu in 1. maju občin® Kranj. Po podelitvi priznanj Osvobodilne fronte bo kulturni program ki bo izražal borbo primorskih Slo' vencev za obstoj in narodnostne pravice. V njem bodo sodelova}' pevski zbor Igo Gruden iz Nabrez^ ne, harmonikarski orkester Mir?' mare Glasbene matice iz Trsta ,n recitatorji. J. Košnjek Ob prevzemu spomenika bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju vabi OK ZMS Kranj vse predvojne revolucionarje, borce NOV, kakor tudi vse ostale občane Kranja in okolice, da se v četrtek, 25. aprila, ob 16. uri udeleže svečanosti ob prevzemu spomenika v varstvo OK ZMS Kranj. STOLPEC ZA UPOKOJENCE S sobotnega sindikalnega občnega zbora v Kranju — Foto: J. Zaplotnik Obsežen program nalog Pri delu bodo kranjski sindikati izhajali iz dose- &ov°ril ° £aiog*ah na p°dr?fju » 77 •? • i v •• i i ' ••! je Miran Stefe se posebej opozoril na aanjin aelovnin izkušenj in obveznosti, ki SO Jih premajhno rast produktivnosti, če- sprejeli v občini sindikati, ZK, druge družbenopolitične organizacije in občinska skupščina V soboto so se delegati osnovnih organizacij sindikata iz vseh kranjskih delovnih organizacij zbrali na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kranj. Navzoče je najprej pozdravil in jim na kratko spregovoril o delu sindikalnih organizacij predsednik ObSS Stane Božič. Zatem je Viktor Eržen prebral referat o nalogah kranjskih sindikatov. Povedal je, da bo njihova dejavnost še posebno usmerjena na naslednja področja: samoupravljanje, gospodarjenje, nagrajevanje, družbeni standard in socialna politika. Reševali bodo tudi zadeve, ki se bolj tičejo posameznika. Sem bi lahko šteli socialno pomoč, pravno Varstvo, posebno pomoč za letovanje in podobno. Med drugim je dejal: H | »Zavzemali se bomo, da bodo Vsi delavci za približno enako delo dobili približno enako plačilo. Vendar se pri tem ne misli-i»o posluževati. uravnilovke ali različnih drugih administrativnih ukrepov za določanje dohodkov, temveč si bomo prizadevali za izenačenje pogojev dela in zaposlovanja, za enoten sistem vrednotenja delovnih mest, za zagotavljanje socialne varnosti delavca in s tem tudi skušali doseči uresničenje načela doslednega nagrajevanja po delu.« Za njim je povzel besedo Miran Stefe. Govoril je o programskih osnovah dela novega občinskega sindikalnega sveta. Delo oziroma prodam so razdelili na več področij. Pri njegovem oblikovanju so izhajali iz dosedanjih delovnih izkušenj, obveznosti in nalog, ki so jih v občini ^Prejeli sindikati, Zveza komunistov, druge družbenopolitične organiza- cije, občinska skupščina in drugi samoupravni organi v občini. Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov se bodo še posebej prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah resnično in neposredno odločali o ustvarjenem dohodku in tudi o vseh drugih zadevah, ki se rešujejo v TOZD. S samoupravnimi sporazumi bodo odločali o programih dela in . deležu sredstev iz dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo šli za financiranje skupnih in splošnih potreb vseh občanov. Na ta način bodo lahko vplivali na delo interesnih in drugih temeljnih skupnosti kakor tudi na delo delovnih organizacij družbenih dejavnosti. Ker je dobro gospodarjenje osnova vsej drugi dejavnosti oziroma daje osnovo za razvoj in rast tako družbenega kot osebnega standarda delavcev, bo prav gospodarskemu razvoju in. borbi za stabilizacijo sindikat posvetil težišče dela. Ko je prav se na prvi pogled še vedno kažejo dokaj ugodni rezultati. Če pa podrobno pogledamo njihovo osnovo, lahko ugotovimo, da ima v njih odločno prevelik delež večanje števila zaposlenih. Za letos je v kranjski občini predviden za 4,1 odstotka večja produktivnost, število zaposlenih pa naj bi se povečalo kar za dobrih 6 odstotkov. Problem je še toliko bolj pereč, ker novi delavci večina prihajajo iz manj razvitih področij in so večina nekvalificirani. Poleg tega pa se hkrati s prehitro rastjo zaposlovanja pojavljajo tudi socialni problemi. Kot je poudaril govornik, do sedaj v občini še niso zasledili primera, da bi delovna organizacija hkrati z načrti, za novo halo ali novo tovarno izdelala tudi načrt gradnje stanovanj za nove delavce, izdelala analizo potreb po otroškem varstvu in podobno. Zato si bodo sindikati prizadevali, da bo število zaposlenih naraščalo skladno z rastjo produktivnosti. Podprli bodo tudi program razvoja, ki bo že predvidel, katera podjetja imajo še možnost širjenja zmogljivosti in bodo še lahko zaposlovala nove delavce. Poleg tega si bodo kranjski sindikati prizadevali za večjo socialno varnost delavcev, za boljše delovne pogoje in boljše varstvo pri delu, za izobraževanje, za šport in razvedrilo delavcev kakor tudi za to, da bo organiziranost sindikalnih organizacij takšna, da bo omogočala kar največjo aktivnost. Sledila je razprava. Prvi se je k besedi priglasil Mile Milivojevič iz Save, ki je govoril o problemih go-gospodarjenja v velikih delovnih organizacijah. Neugodne gospodarske razmere, so po njegovih besedah, marsikatero delovno organizacijo privedle v položaj, da dosežena akumulacija ne omogoča več normalne proizvodnje. V posebno neugodnem položaju so podjetja, ki so vezana na uvoz surovin. Cene le-teh so na svetovnem trgu v zadnjem času zelo poskočile, cene izdelkov pa so pogosto zamrznjene. Zato je delegat iz Save predlagal, naj bi bile surovine, ki jih doma ni, so pa nujno potrebne za proizvodnjo določenih panog, oproščene carine. Vida Prinčič, delegatka konference mladih delavcev, je na občnem zboru spregovorila o delu konference mladih delavcev ki deluje pri OK ZMS Kranj. Poudarila je, da je konferenca pomembna vez, ki povezuje delo sindikalnih in mladinskih organizacij, saj so člani konference mladih delavcev tudi člani sindikata. Pri svojem delu se bo zavzemala, da se bodo tudi mladi delavci lahko uveljavili v samoupravnih organih in tako skupno s starejšimi tovariši odločali o vseh dogajanjih v temeljni organizaciji. Jože Čopek iz Save je v svoji razpravi zahteval, naj bo ena od nalog sindikata v občini tudi prizadevanje za boljše samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med delovnimi organizacijami. Samo v zadnjem času se je pokazalo več različnih stališč, ki jih niso uspeli uskladiti. Omenil je neuspešno dogovarjanje za določitev regresa za dopust za otroke in upokojence kot tudi neuspešno dogovarjanje na področju stanovanjske gradnje oziroma dodeljevanju stanovanj družinam, katerih člani so zaposleni v različnih delovnih organizacijah. Jože Jereb iz KZK pa je spregovoril o uresničevanju zelenega plana. Dejal je, da se v prizadevanja za to, da bi pridelali čimveč hrane doma, mora vključiti tudi industrija, ki naj skupno s kmetijskimi organizacijami izdela načrte akcij in program razvoja. Po občnem zboru se je sestal na prvi seji tudi na novoizvoljeni občinski sindikalni svet. Za predsednika so izvolili Viktorja Eržena in za tajnika Mirana Stefeta. L. Bogataj Tržiški komite ZKS ocenil volitve v zbore občinske skupščine Politična in akcijska enotnost Komite občinske konference ZKS Tržič je na petkovi seji ugodno ocenil priprave in izvedbo volitev v zbore občinske skupščine. Po sodbi komiteja je to rezultat prizadevnega dela in sodelovanja družbenopolitičnih organizacij ter dokaz, da sta le skupno delo in enotnost porok za uspeh. Takšno sodelovanje in prizadevnost bi kazalo gojiti še vnaprej, še posebno pri uresničevanju zaključkov, resolucij in sklepov VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. veletrgovina Veletrgovina Špecerija Bled Za veselo prvomajsko praznovanje vam je Špecerija Bled pripravila v vseh svojih prodajalnah po znižanih cenah naslednje blago: stara nova cena cena 1. 2. 3. 4. 5. 6. čevapčiči — pripravljeni 2 porciji 1/4 kg vino— Metliško belo (liter) vino — Metliško rdeče (liter) pelinkovec — Tališ (liter) pomaranče kg keksi — special Krogci 400 gr ^0,1 10,00 10,00 11,50 27,00 5,50 9,00 Blago po znižanih cenah vam je na voljo od 25. aprila dalje. Priporočamo vam cenen nakup. U I i >1 ' .i Iii.it I I Ocena, o kateri pišem, razgrinja zanimive podatke. V tržiški občini je bilo za delegate evidentiranih 819 možnih kandidatov. Med njimi je bilo 229 žena, 270 mladih in 204 člani ZK. Po volitvah je bila slika nekoliko drugačna. V delegacijah za zbor združenega dela je 215 Tržičanov. Žensk je 60 ali 27,9 odstotka, mladih pod 27. leti 48 ali 22,3 odstotka, neposrednih proizvajalcev 188 ali 87,4 odstotke, vodilnih delavcev 16 ali 7,4 odstotka ter članov ZK 44 ali 20,4 odstotka. V primerjavi s podatki o evidentiranih možnih kandidatih je ostal delež žensk na enaki ravni, delež mladih in članov ZK pa je padel. Kljub temu je sestava delegacij za zbor združenega dela sorazmerno dobra. Nekoliko slabšo oceno zasluži sestava zbora krajevnih skupnosti, ki ga sestavlja 13 delegacij. V sedmih delegacijah ni žensk, štiri delegacije pa so brez komunista. Strukttira delegacij kaže po sodbi komiteja ZKS aktivnost družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, še posebno pa aktivnost osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Zanimivo je, da je bilo med evidentiranimi za delegacije krajevnih skupnosti kar 32,9 odstotka kandidatov mlajših od 27 let. V delegacije pa jih je bilo izvoljenih le 22,4 odstotka. Pokazalo se je, da mladi niso bili izvoljeni tam, kjer ni mladinskih aktivov ali pa se ne vključujejo v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti. Sodba komiteja ZKS o volitvah v družbenopolitični zbor občine Tržič je ugodna. V zboru je 20 delegatov, komunistov. Ženske so štiri, mladih je 7, -neposrednih proizvajalcev 15 in dva vodilna delavca. Komite je tržiške volilne rezultate in sestavo delegacij ter zborov primerjal z dosežki drugih gorenjskih občin. Ugotovil je, da je drugje v zborih združenega dela več žena in v zborih krajevnih skupnosti več žena in članov ZK. Sicer pa so volilni re; zultati enaki ali boljši kot v drugih gorenjskih občinah. O oceni zadnjih volitev bodo v Tržiču razpravljali tudi na zasedanju občinske konference ZKS, ki bo 20. maja. Predvsem bodo skušali na osnovi rezultatov in pomanjkljivosti ugotoviti, kam se bo morala v prihodnje usmerjati dejavnost Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. J. Košnjek Seminar o sosedski pomoči ^ Pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka že dlje časa deluje poseben koordinacijski odbor za pomoč in varstvo ostarelih občanov. Pred letom dni je le-ta o tej problematiki seznanil tudi občinsko skupščino, obenem pa je sprejel obsežen delovni program. Kot najpomembnejšo akcijo prav gotovo velja omeniti popis občanov, ki potrebuje družbeno pomoč. Skoraj vse krajevne skupnosti v občini so na pobudo odbora ustanovile komisije za socialno delo, ki bodo v naslednji fazi prevzemali organizacijo nuđenja sosedske pomoči v krajevni skupnosti. V to aktivnost se je izredno uspešno vključila tudi mladina v občini, ki je že večkrat razpravljala -uUljr" O o svojih nalogah na tem področju. Da bi bile akcije krajevnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij na tem področju lahko še bolj učinkovite, bo koordinacijski odbor v sodelovanju z republiškim odborom RK Slovenije jutri pripravil v Skofji Loki enodnevni seminar. Nanj so povabljeni člani komisij za socialno delo pri krajevnih skupnostih, predstavniki aktivov ZM, RK, šoli zdravstvene službe in drugih organizacij, ki lahko kakorkoli pripomorejo k izvajanju sosedske pomoči. Zaradi sodelovanja in koristne izmenjave izkušenj so na seminar povabljeni še predstavniki občinskih odborov RK drugih gorenjskih občin. ; , < i ( -jg ■ ■ K'blitjji -mjibev ' Primanjkljaj v skladu Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je do lani poslovala brez večjih primanjkljajev, lani pa je primanjkljaj dosegel vsoto 430 milijonov din. Ob znanih z zakoni in statutom skupnosti določenih izdatkih ni bilo možno zagotoviti ustreznih dohodkov skupnosti zaradi delovanja zveznega zakona o omejitvi dohodkov iz gospodarstva. Zaradi tega je bila že lani sprejeta sanacijska prispevna stopnja 14,7 odstotka. Zato se je lani predvideni primanjkljaj zmanjšal na 22 milijonov din. Skupnost predvideva, da bi že v dveh letih odpravili primanjkljaj, če bi s sanacijo sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja nadaljevali tudi letos. Po tem času ne bi bilo več treba najemati kreditov pri Ljubljanski banki in sanacijska stopnja bi se zmanjšala. Vendar pa je primanjkljaj letos narastel že na 150 milijonov din. Letošnje piispevne stopnje v okviru republiške bilance skupne in splošne porabe so lanski sanacijski program skupnosti okrnile. Zato bo treba do konca leta, tako kažejo izračuni, najeti za okoli 380 milijonov kreditov. Republiška bilanca skupne in splošne porabe namreč zajema le sredstva, potrebna za tekoče poslovanje skupnosti in prispevki ne bodo pokrili potreb po dodatnih, obratnih sredstvih. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje odtehta več kot tretjino sredstev skupne porabe v republiki. V 17-odstotnem deležu izvirnih sredstev družbenega proizvoda za skupno porabo ima pokojninsko in invalidsko zavarovanje kar 6,5 odstotka. Razpravljavci na nedavni seji odbora za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter invalidsko varstvo socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine so menili, da bi vprašanje uspešnosti našega pokojninsko invalidskega sistema kazalo razreševati v zvezi z aktivnimi zavarovanci in ne v zvezi s skupno porabo. Pokojninsko zavarovanje ni skupna poraba, ampak je del osebne porabe, saj z njo upokojeni delavci uveljavljajo svoje pravice iz minulega dela. Razpravljavci so tudi podprli stališče skupnosti, da je treba nadaljevati s sanacijo sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. En upokojenec na štiri zavarovance Po najnovejših podatkih zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije je bilo v naši državi lani okoli 5,113.000 aktivnih zavarovancev in približno 1,233.000 upokojencev. To pomeni, da v naši državi pride na vsake štiri aktivne zavarovance en upokojenec. Največ je starostnih upokojencev, in sicer 38 odstotkov, 35 odstotkov je invalidskih, 27 odstotkov pa je družinskih upokojencev. Največ invalidskih upokojencev je na Kosovu, kar 55 odstotkov, v Crni gori jih je 42 odstotkov, v Bosni in-Hercegovini jih je 38 odstotkov in na Hrvaškem tudi 38 odstotkov. V Črni gori je na primer 118.511 aktivnih zavarovancev, ' upokojencev pa je 34.578. V Bosni in Hercegovini je 716.578 aktivnih zavarovancev, upokojencev pa je 161.174. W 3% €2& O lUH 1L# J^m v Sreda, 24. aprila 1974 ■ .v- te Najprej sistemska rešitev Po približno leto dni trajajočih pripravah in razgovorih je svet gorenjskih občin na zadnji seji minuli četrtek v Škofji Loki razpravljal o vlogi Gorenjske turistične zveze, spremenjeni organizacijski strukturi in financiranju le-te. Predloga ni sprejel, ugotovil pa je, da je Gorenjska turistična zveza potrebna, vendar jo je treba drugače organizirati oziroma to vprašanje sistemsko rešiti. Takšna odločitev je bila na prvi pogled malo nenavadna. Sodeč po številnih dosedanjih razpravah in pogovorih je bilo namreč pričakovati, da se nazadnje ne bo zataknilo. Vendar se je. Člani sveta, predvsem iz škofjeloške občine, so menili, da je sedanji predlog o organizaciji premalo izdelan in da ponekod prihaja do nelogičnih nasprotij. Lahko bi rekli, da je naključje botrovalo novi rešitvi in sklepu. Predsednik sveta gorenjskih občin Franc Šifkovič je rekel, da bi vprašanje financiranja morali reševati na podlagi turistične takse, ki jo zdaj dobivajo turistična društva. Izkazalo pa se je, da v vseh gorenjskih občinah turistična taksa ni last turističnih društev, ampak je to z občinskimi odloki na Gorenjskem različno urejeno. Zato so sklenili, da je do začetka leta 1975 treba financiranje društev, prek katerih naj bi se financirala tudi Gorenjska turistična zveza, sistemsko rešiti. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morale občinske skupščine z odloki določiti, da bo poslej turistična taksa pripadala turističnim društvom. Poleg tega naj bi v občinah ustanovili (tam, kjer jih še nimajo) občinske turistične zveze. Na podlagi takšne organizacijske Letos 37 milijonov Samoupravna stanovanjska skupnost Kranj je minuli teden na tretji seji skupščine delegatov razpravljala tudi o gospodarjenju s sredstvi za gradnjo stanovanj, ki so združena v banki. Ugotovili so, da je bilo lani v banki združenih prek 31 milijonov novih dinarjev sredstev. Za dograditev zasebnih stanovanjskih hiš je bilo porabljenih 10,5 milijona dinarjev, za stanovanja v blokih pa 19,4 milijona. Tako je ostalo nekaj nad milijon dinarjev. Za letos je predvideno, da se bo pri podružnici Ljubljanske banke v Kranju nabralo 36 milijonov dinarjev. Tako bo skupaj z lansko razliko letos na voljo prek 37 milijonov dinarjev. Ves ta denar bo moč porabiti za kreditiranje stanovanj v blokih. Za odobravanje posojil za gradnjo zasebnih hiš pa bo denar na Voljo konec tega leta, in sicer na podlagi zbranega denarja v banki v prihodnjem letu. Za zdaj kaže, da bo kone« leta moč odobriti okrog 8 milijonov dinarjev^ graditeljem zasebnih hiš v občini. Na tretji seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti minuli teden so zato sklenili, da bo samoupravna stanovanjska skupnost sklenila pogodbo s Projektom in Gradisom o^ avansiranju stanovanjske" gradnje v znesku do 37,3 milijona dinarjev. Obresti bodo 8-odstotne. Kupci stanovanj, ki bodo upravičeni do posojila, bodo s poslovno banko sklenili pogodbo. Sklenili so tudi, da bo samoupravna stanovanjska skupnost razpisala posojila za nakup stanovanj v vrednosti do 37,3 milijona dinarjev. Za dograditev zasebnih stanovanj pa bo razpisano posojilo v vrednosti do 8 milijonov dinarjev oktobra letos. A. Ž. sheme pa bi kot usklajeval ni organ delovala tudi regionalna oziroma Gorenjska turistična zveza. Predstavniki Gorenjske turistične zveze so se s takšnim stališčem strinjali, vendar se je pojavilo vprašanje, kje dobiti denar za redno dejavnost Gorenjske turistične zveze za letos. Znano je, da so občinski proračuni za letos sprejeti in da v njih ni nikakršnih sredstev za dejavnost Gorenjske turistične zveze. Pravzaprav tovrstna sredstva niti ne sodijo več v občinske proračune. Ker pa sta se razprava in odločanje o bodoči vlogi Gorenjske turistične zveze tako zavlekla, bo za letos treba najti minimalna sredstva prav v občinskih proračunih vseh gorenjskih* občin. Člani sveta iz posameznih občin so menili, da to ne bo ravno prevelik problem in da bodo sredstva že nekako našli. Predstavnikom Gorenjske turistične zveze pa so naložili, da morajo v desetih dneh pripraviti minimalni finančni letošnjo dejavnost. načrt za Lahko rečemo, da se je upravni odbor Gorenjske turistične zveze zdaj, ko je že skoraj mimo tretjina leta, ko so nekatere akcije že zastavljene, nenadoma znašel v precej neprijetnem položaju. Treba bo krčiti program. Morda je še najbolj ugodno to, da se zaradi naravnost maratonskih priprav na dokončno odločitev o bodoči vlogi in organizaciji še ni sestal občni zbor Gorenjske turistične zveze. Ta bo še najlaže izoblikoval minimalni letošnji program. Seveda pa bi bilo zelo nerodno, če bi tudi ta program obtičal kje v predalu, tako kot so dosedanji, kot je na seji ugotovil sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. Prvotni, seveda precej širši letošnji program dejavnosti Gorenjske turistične zveze so namreč gorenjske občine dobile že pred koncem mi-nulega leta. A> ^ tfch * Dom za upokojence v Škofji Loki A m m Iggf 4 ML* 33> Sreda, 24. aprila 1974 Skupščina občine Škofja Loka je problematiko domskega varstva za ostarele občane prvič obravnavala že pred štirimi leti. Dve leti kasneje se je na eni izmed svojih sej zavezala, da bo takoj po dograditvi stavbe poskrbela za ureditev zavoda za nastanitev, prehrano ter zdravstveno nego in tako zagotovila primerne življenjske razmere tistim občanom, predvsem upokojencem, ki zaradi starosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi gradnja doma potekala v treh etapah, končna zmogljivost pa naj bi bila 90 postelj. V prvi etapi je bila v načrtu gradnja približnega objekta s skupnimi prostori ter trinadstrop-ne stanovanjske zgradbe z 42 ležišči. Predračunska vrednost je takrat znašala 3,711.849 din. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije je pred približno dvema letoma v ta namen občinski skupščini nakazala 2,970.000 din, sredstva', ki so bila zbrana od leta 1966 do 1972 in so pripadala občini Škofja Loka. Ta sredstva je investitor vložil namensko kot enkratni polog za stanovanjsko varčevanje v banko za dobo dveh let, s čimer si bo pridobil 120 odstotkov kredita na položeno vrednost. Tako bo skupščina občine Škofja Loka ob koncu letošnjega leta razpolagala s sredstvi pologa in kredita v višini 6,600.000 din. Odbor za gradnjo doma upokojencev pa je lani ugotovil, da so potrebe po domskem varstvu v občini tolikšne, da postopna gradnja ne bi bila niti malo smotrna. Etapna gradnja bi le še povečala že tako ali tako velike stroške. Na skupnem sestanku predstavnikov odbora ter republiške skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja je bilo zato sklenjeno, da se takoj začne z gradnjo doma za 100 oseb. Skupnost bo prispevala 12,000.000 din, ostala sredstva pa bo prispevala občinska skupščina ali pa jih bo potrebno zagotoviti iz drugih virov. Podobno stališče je zavzel tudi svet za zdravstvo in socialno varstvo. 'Člani sveta so ugotovili, da je domsko varstvo izredno težko žago-toviti, saj domovi zunaj škofjeloške občine ne morejo in velikokrat tudi ne smejo sprejemati oskrbovancev iz drugih občin. Dogaja se, da morajo nekateri čakati na sprejem v dom tudi j$o več mesecev, čeprav nimajo zagotovljenih niti osnovnih razmer za življenje. Pri tem je treba omeniti še dejstvo, da bi se 30 oskrbovancev, ki so nameščeni po domovih po vsej republiki, zelo rado vrnilo v okolje, kjer so prebili večji del svojega življenja. Upoštevajoč vse naštete ugotovitve se je tudi svet za zdravstvo in socialno varstvo zavzel za čimprejšnji začetek gradnje doma s 100 ležišči. Podjetje za napredek stanovanjskega in javnega okolja »Ambient« iz Ljubljane je že izdelalo glavni projekt doma upokojencev, ki bi bil po prvi fazi gradnje sposoben sprejeti 77 oskrbovancev. Odbor za gradnjo pa je pri istem projektantskem podjetju naročil še projekt za dodaten objekt z zmogljivostjo 23 postelj, kar pomeni, da bo v domu lahko bivalo 100 ostarelih občanov. Predračunska študija izdelana zadnje dni marca letos predvideva za 77-postelj ni objekt stroške v višini 11,066.820 din, stroški dodatnega 23-postelj nega objekta pa bodo po sedanji pceni znašali 2,400.000 din. V zgornji vsoti so všteta gradbena, obrtniška, inštalacijska in še nekatera druga dela, ne pa tudi stroški za odkup zemljišča, opremo, zunanjo ureditev, nadzor in priključke. S sredstvi Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter s posojilom banke na oročeni polog bo torej že letos mogoče začeti z gradnjo doma za ostarele občane in upokojence v Škofji Loki. J. Govekar Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1974/75 v centre za izredni študij na: Visoki tehniški šoli Maribor (prva stopnja) (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) Višji pravni šoli Maribor (I. in II. letnik) Višji agronomski šoli Maribor (oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva in oddelek za tehnologijo) Ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek — I. in III. letnik) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. V oddelke za odrasle na: dvoletni administrativni šoli upravno-administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) , tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodskih šolah (elektro, kovinska, gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. v osnovno šolo za odrasle Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1974. v tečaje: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tuice specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje za kurjače centralnih kurjav (mzkotlačni kotli) tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnikev tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 16. ure, razen sobote. Informacije dobite tudi po telefonu na št. 21-243, 21-026, 22-148. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predimetov osnovne šole in šol druge stopnje. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. delavca v primarni predelavi lesa 2. delavca . v tesarski delavnici 3. snažilke Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Stanovanja iz solidarnostnega sklada , Iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada bo letos na Planini pri Kranju zgrajenih 178 različnih stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost je na zadnji seji skupščine delegatov sprejela pravilnik o pogojih za dodeljevanje teh stanovanj, hkrati pa objavlja v zadnji številki Glasa tudi razpis za oddajo stanovanj. Iz razpisa je razvidno, da morajo prosilci vložiti prošnje za stanovanja do 20. maja. Poglejmo še enkrat, pod kakšnimi pogoji lahko prosilci zaprosijo za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Najprej so to družine z nizkimi osebnimi dohodki, in sicer, če njihov mesečni dohodek na člana družine lani ni presegal 850 dinarjev. Enako pravico imajo matere samohranilke, če poprečni mesečni dohodek na člana ni presegal 1300 dinarjev. Stari ljudje imajo pravico do enosobnega stanovanja ali garsonjere, če so imeli lani poprečno 1200 dinarjev mesečnega dohodka na člana družine. Pod enakimi pogoji lahko zaprosijo za do-delitev stanovanja tudi za delo nesposobni občani. Za mlade družine pa je določeno, da zakonca ne smeta biti starejša od 30 let, da nima nobeden od njiju več kot 10 let delovne dobe ter da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni preteklo več kot pet let. Prednost imajo mlade družine z nizkimi osebnimi dohodki. Na seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so najdlje razpravljali prav o pogojih za mlade družine. Delegat Viktor Eržen se je namreč zavzemal, da bi tudi pri mladih družinah med pogoje morali uvrstiti poprečni mesečni osebni dohodek na člana. Vendar so ostali delegati menili, da s tem ne bi dobili dejanske in objektivne slike o potrebah mladih družin za tovrstna stanovanja. Tako sta na primer delegata iz Iskre in Save ugotavljala, da ima mlada družina lahko sorazmerno velik oziroma ugoden dohodek na člana, vendar po drugi strani lahko živi v veliko težjih stanovanjskih pogojih kot mlada družina z nizkimi osebnimi dohodki. In ker so ravno nemogoči stanovanjski pogoji pogosto vzrok nesoglasij med mladimi zakonci, jim je ne glede na trenutni dohodek treba pomagati. Nekdo je to stališče podprl s tole ugotovitvijo: Smo družba, ki ji ne sme biti vseeno, da bodo mladi zakonci po nekaj letih zakona zaradi nemogočih stanovanjskih razmer šli spet narazen! A. Žalar Da ne bo prepozno Najprej je kazalo, da bo četrtkova seja sveta gorenjskih občin zadnja v tem sestavu. Tik preden pa so se člani razšli, so ugotovili, da v nekaterih občinah še vedno niso izdelali predlogov srednjeročnih programov modernizacije regionalnih in republiških cest na Gorenjskem za obdobje 1975 do 1980. Te programe je treba najprej uskladiti na Gorenjskem, potem pa jih posredovati republiški skupnosti za cefete. Zato so sklenili, da morajo v vseh gorenjskih občinah izdelati programe do 10. maja, med 20. in 25. majem pa bo svet gorenjskih občin o njih razpravljal. A. z. Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami fL)(A)(T)(0)(R)(0' Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13.aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd. Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! Jubilej skladatelja Antona Jobsta —, . , -j , . . i »' i , j- a Hubada, Martina Železmka ter na- Slavnostni koncert ob 80-letnici Skladatelja An- rodnimi pesmimi mešani pevski-zbor tona Jobsta - Gallusova odličja za pevce moške- ^skl ^ ga pevskega zbora Alpma zbor in mladinski komorni pevski Dvorana žirovskega kulturnega flft doma je bila v nedeljo zvečer nabito H| polna. Na slavnostni koncert v po- ^^^^ jgf0* častitev 80-letnice skladatelja, pevo- VHH m vodje in učitelja glasbe Antona MMfeg^gggrak If i^P^č^ > " Jobsta ter 10-letnice ustanovitve ^^^MBp | JjPs ' moškega pevskega zbora Alpina so H^^^^T^ jt prihiteli poslušalci od, blizu in daleč. H Je v® Svečanosti so se med drugim udele- v m žili tudi predstavniki republiških, jS» občinskih in drugih kulturnih insti- ^H^H tucij ter predsednik, škofjeloške JM^/ občinske skupščine Tone Polajnar. J« 2 Svečani večer je začela pihalna godba Alpine pod vodstvom dirigenta Draga Kanduča s prvič izvajanima skladbama Antona Jobsta »Ži-rovska« ter »V maju«! Takoj nato pa je nastopil najlepši trenutek večera. Jubilantu so izrekli čestitke predstavnik ZKPO Slovenije, ZKPO občine Škofja Loka, ZKPO občine Domžale, društva skladateljev Slovenije, pevci s Primskovega pri Kranju ter mu predali darila. Vaše delo nam je dobro poznano, je dejal predstavnik republiške ZKPO. Naša glasbena zakladnica je z vašim delom mnogo bolj bogata. Zato sprejmite to skromno darilo. No, seveda so se svojemu mentorju, pevovodji, skladatelju na najlepši način oddolžili Žirovci, pevci, vsi tisti, ki jim je pri srcu lepa domača pesem. Mala pionirka je v imenu vseh teh jubilantu predala osemdeset nageljnov! Vidno ganjen se je Anton Jobst za vse čestitke najlepše zahvalil. Zdi se mi, da tega nisem zaslužil, je dejal! Se naprej bom delal, če mi bo le zdravje dopuščalo! Skladatelj Anton Jobst je bil rojen pred osemdesetimi leti na Koroškem. Prve glasbene napotke je dobil pri očetu in stricu v Beljaku. Potem se je šolal in izpopolnjeval na orglarski šoli v Ljubljani! Kmalu po prvi vojni je prišel v Žiri in tu tudi ostal. V času plodnega glasbenega ustvarjalnega dela je skomponiral prek 280 skladb za orgle in zbore, vsa leta pa skrbno bedi tudi nad glasbeno dejavnostjo v kraju! Za svoje delo je prejel številna najvišja odlikovanja in priznanja! V 'nadaljevanju koncerta so se na odru predstavili s skladbami Antona Jobsta, Jakoba Gallusa, Mateja zbor domače osnovne šole. Vodili so jih dirigenti Anton Jobst, Dušan Mlakar in Slobodan Poljanšek! Drugi slavljenec — moški pevski zbor .Alpina — letos praznuje 10-let-nico obstoja. Njegovi pevci Ciril Erznožnik, Janez Trček, Viki Žakelj, Franc Loštrek, Maks Žakelj, Anton Žakelj, Drago Pisanec, Matija Zaje, Franc Zalar, Anton Gorjup, Jaka Klemenčič in Lovro Možina so na nedeljskem koncertu za dolgoletno delo na glasbenem področju prejeli Gallusove značke. Posebna priznanja škofjeloške občinske ZKPO so za uspešno delo na nastopu prejeli vsi sodelujoči zbori in pihalna godba. Dober obisk in navdušen nastop ob koncu več kot uro in pol trajajočega koncerta pa je bilo prav gotovo znamenje, da si Žirovci in okoličani takih nastopov v prihodnje še želijo. J. Govekar Virtuoz v kapeli (ali o spontanem kulturnem elitizmu, ki ga ni moč zanikati) Malo nas je bilo, a nič za to. Smo pa bolj uživali. Uživali vsaj v enaki meri kot približno stokrat večja množica konzumator-jev (drage) narodno-zabavne glasbe, ki je minuli petek zvečer ob skoraj istem času v ljubljanski hali Tivoli cincala v ritmu viž ansambla bratov Avsenik. No, mi nismo cincali. Cisto pri miru smo ždeli — dasi bi se spričo mraza morda mnogim prileglo premakniti, pretegniti otrple ude, poživiti kryni obtok. Ampak potem bi žar izginil. Doživetje bi izgubilo dobršen del zaokrožene celovitosti, kakršno lahko občuti samo obiskovalec vrhunskega koncerta, kjer navzočnost virtuoza, njegova tehnika obvladovanja instrumenta* in skladnost gibov, njegovo popolno predajanje notam, njegov osebnostni prispevek k predvajanim kompozicijam, izražen prek tisočerih drobnih tonovskih nians, poslušalce domala hipnotizira in prisili, da od-vržejo občutek telesnosti, mesenosti. Nekaj podobnega je v kapeli loškega gradu, pod zlatimi dražgoškimi oltarji, uspelo mlademu violončelistu Milošu Mlejniku in pianistki Vlasti Doležal-Rus, ki sta nam v debelo uro trajajočem programu predvajala 12 skladb Ludvviga van Beethovena, Marjana Lipovška in Dimitrija So-stakoviča. Kot laik in bolj ali manj priložnostni gost koncertnih dvoran sicer nisem pristojen ocenjevati umetniške plati dogodka, toda že dejstvo, da je pritegnil in navdušil tudi muzi-kalično neizobražene osebe, dovolj zgovorno priča o doseženem kvalitetnem nivoju in sugestivni moči izvajalcev. Čeprav bo zvenelo čudno, smo vendarle (hladu in praznim stolom navkljub) prisostvovali elitni prireditvi v klasičnem pomenu besede. Mlejnik, bolj cenjen v tujini kakor doma (žal), je demonstriral znanje in talent zrelega, nenehno rastočega virtuoza. Ni mogoče zanikati napredka, ki ga izkristalizira primerjava s podobnim nastopom v lanskem letu. Letošnji predstavlja zares prvovrstni uvod v predvideni ciklus desetih koncertov.- Pobudo zanje so dali ZKPO Škofja Loka, Loški miizej, Loško gledališče in eksperimentalno gledališče Oder-ga-lerija. Poživili in popestrili bi radi sezono poletnih prireditev — oziroma tisto, kar je v danih okoliščinah od njih ostalo. Zamisli seveda ni kaj očitati, a če bo potrdila uradno zanikani prepad med duhovnimi potrebami množice in žejo peščice lokalnih sladokuscev, ki naj Si si v prihodnje ne smeli več privoščiti »kulturniškega gurmanstva« v zaprtem krogu, ne zadene organizatorje nobena krivda. Krog je odprt, vanj so omogočili vstopiti vsem in vsakomur, vendar skoraj nihče ne izkoristi priložnosti. In naključna sočasnost drugače brezhibnega, super shovva Avsenikov ter intimnega srečanja z Mlejnikom in Doležalovo je preveč nazoren odsev dejanskega stanja v slovenskem kulturnem pasulju, da bi jo mogli spregledati, da bi je ne soočili, posplošili in ji pridali skromen komentarček h globokoumnim teoretiziranjem okrog »umetnosti, ki pripada množicam«. I. Guzelj H 431 " Sreda, 24. aprila 1974 Morda bo nad slikami Andraža Šalamuna, ki jim je Loški muzej v tekočem terminu »odstopil« stene grajske galerije, kak obiskovalec čisto odkrito razočaran. V Skofji Loki razstavljen °pus pastelov na kartonu in risb 2 barvnim tušem, nastalih v preteklih treh letih, namreč učinkuje silno skopo, racionalno, kpt da bi avtor štedil pri čopičih in razmetaval pri podlagi. Ampak v Navideznem pomanjkanju vsebinske ter koloritne angažiranosti ob malo sreče odkriješ misleca, odločenega, da se namenoma teogne vsej poplavi čutnih, ču- Koncert in razstava V Kranju bo drevi Ob 19. uri v renesančni dvorani v . Mestni hiši koncert, katerega spored bodo izvajali reproduktivni umetniki Akademije za glasbo »Franz Liszt« iz Weimarja, Nemška demokratična republika. Dela skladateljev J. S. Bacha, G. Valemtinija, P. I. Čajkovskega in L. van Beethovena bodo izvajali: Konrad Other; violina, Tho« mas Biiz; violončelo in Helmut Pfeuffer; klavir. Pred koncertom bo v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave akademske kiparke Sonje Tavčar- Skaberne. P. L. stvenih, materialnih, ideoloških, družboslovnih in drugih v človeka uperjenih pritiskov, ki iz dneva v dan trpinčijo našo dušev-nost. Šalamunova dela so umik v neomadeževani svet . likovnega preučevanja ploskve, preučevanja kompozicije in skladnosti, katere lepote ne motijo nikakršni zunanji, umetni okraski. Potrebne so filozofske sposobnosti, če hočeš, da ti platno izda v sebi skrito sporočilo. Potrebno je odmisliti si balast danega trenutka, preden v harmoniji neba, morja in valovitih silhuet obale, v sosedstvu črte, kvadrata in pike zaznaš večno resnico o vzajemnosti stvari, veljavno že v pradavnim, ko Zemljo še niso za-komplicirali niti idioti niti geniji niti atomske bombe in računalniki niti seksualne revolucije in revolucije zaradi razlik med polnimi in praznimi želodci. Šalamuh, filozof po poklicu in naravi, torej ni naklonjen razgrajanju in protestiranju podol-gem in počez. Raje išče nekaj, kar je čisto spodaj pod gomaze-čim kupom, ki mu bodisi ponosno in samovšečno, bodisi straho-ma in očitajoče pravimo »civilizacija«. Zato utegne večina obiskovalcev narediti le par korakov skozi paviljon, zamahniti z roko in oditi, kakšen »čudak« bo pa ostal notri dlje kot je v običajnem, na minute raztreščenem človekovem vsakdanu, sprejemljivo, pametno in normalno. I. Guzelj in Hubada, Martina Železnika ter narodnimi pesmimi mešani pevski* zbor Alpina, moški pevski zbor Alpina ter otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor in mladinski komorni pevski »Veverice« iz krvavških pečin Uvodni ukaz zbrani ekipi se je glasil: »V steni Kokre, v 50-metrskem skalnatem previsu, so opazili ponesrečenega planinca. Nemudoma organizirajte reševanje!« In stvar je stekla. Dva moža sta z vrha pečine splezala do ranjenca, mu nudila prvo pomoč in ga položila v »marinerja«. Le-tega so njuni kolegi previdno, uporabljajoč za koordinacijo prenosne radijske sprejemno-oddajne aparate, potegnili kvišku. je ogrožena bodisi fizična, bodisirdu-hovna ali premoženjska eksistenca občanov, torej tudi v gorah. Gore , namreč terjajo krvav davek, milič-*niške enote pa niso sposobne zmeraj učinkovito posredovati in spraviti ponesrečenca iz kočljive situacije. Namesto njih je ponavadi vskočila Gorska reševalna služba, ki v svojih vrstah združuje prekaljene alpiniste. Ampak slednji so kljub nespornim zaslugam in uspehom pri reševanju poškodovanih in onemoglih planincev v bistvu le nekakšen servis, nekakšen neuradni podaljšek UJV, saj pogosto nimajo niti dovolj sredstev niti ljudi, da bi lahko v celoti prevzeli nase težko odgovornost do žrtev pečin. Neskladje med formalno in dejansko vlogo GRS je očitno. Kaj' storiti? Eden najbolj vnetih mož, ki so si prizadevali odpraviti omenjeno pomanjkljivost, je bil pokojni, tragično preminuli republiški sekretar za no- 6 1 M €2| Sreda, 24. aprila 1974 mladih miličnikov, je navzlic razmeroma skromnim izkušnjam pokazalo izredno spretnost, znanje in pogum. Fantje so se hrabro spustili v previsno steno, kjer je obtičal »ranjenec«, in mu s pomočjo »marinerja« (posebna vrsta vlečnih nosil — op. p.), najlonskih in jeklenih vrvi ter vitla pomagali na varno. Sledil je prenos do koče in — v zaključni fazi — helikopterski prevoz v dolino. Dejansko smo videli sintezo treh temeljnih elementov hitre in učinkovite intervencije v komaj dostopnih hribovitih predelih: klasičnega plezanja, »naravnega« transporta v pogojih, ko ni pri roki ustreznih umetnih pripomočkov in ko je treba pokazati obilico inprovizatorske iznajdljivosti, ter uporabe najsodobnejše tehnike (helikopter), ki v Sloveniji šele zadnje čase postaja redni, samo po sebi umevni »kos« opreme reševalnih skupin. Prikazu izurjenosti novopečenih gornikov so kot gostje prisostvovali sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do-lanc, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, vdova pokojnega Slavka Furla-na, načelnik UJV Ljubljana Mi- 15 miličnikov, novopečenih gorskih reševalcev, je z odliko prestalo ognjeni krst v previsni kamniti steni. Akcijo so pripravili ob 30-letnici organov za notranje zadeve in ob 5. obletnici tragične smrti republiškega sekretarja Slavka Furlana Človek. To je beseda, je misel, ki zmeraj bolj stopa v ospredje. Z velikimi črkami smo jo zapisali v ustavo in ji dali prednost v vseh institucijah, društvih ter organizacijah, katerih obstoj in dejavnost sta posvečena njegovi rasti, razvoju, izobraževanju in zaščiti, obrambi njegovega življenja, njegovih pravic, svoboščin in ustvarjalnih hotenj. Organi javne varnosti so nedvomno nepogrešljiv člen v dolgi verigi humanitarnih ustanov. Zakon pravi, da morajo biti navzoči povsod, kjer tranje zadeve Slavko Kurlan, sicer znan ljubitelj'planin in prirode. Zato nikakor ni naključje, da so petkovo vajo na Krvavcu, o kateri bo govora v pričujočem slikovno-reportažnem prispevku, posvetili prav peti obletnici Furlanove smrti. Vaja je zaokrožila nekajdnevni teoretično-praktični tečaj iz osnov reševanja v gorah, ki so ga.ob pomoči Toneta Langerholca, dr. Gorazda Zavrnika in Franca Gašperina vodili člani GRS Kranj Emil Herlec, Jože 2vo-kelj in Franci Ekar. 15«udeležencev, loš Mitič in v. d. načelnika UJV Kranj Alojz Valher. Stane Do-lanc je osebno čestital petnajste-rici kadetov ter jim zagotovil, da akcija ne bo ostala nezapažena. Spričo obče koristnosti zasluži kar največjo pozornost širše jugoslovanske skupnosti ter seveda družbenopolitičnega vodstva, kajti poleg izrazito človekoljubnega značaja vnaša tudi dodatno kvaliteto v obsežen kompleks priprav na SLO, je pristavil. Potlej sta Marjan Orožen in Alojz Valher poudarila, da je sodelovanje UJV in GRS dobrodošlo zlasti z vidika krepitve družbene samozaščite, ki bi ji veljalo v bodoče zagotoviti več materialne podpore kot doslej. Besedilo: I. Guzelj Fotografije: F. Perdan Drugo fazo operacije je sestavljal transport ranjenega planinca do ravnice pred brunarico, in sicer na improvizirani naravni vleki iz palic in smrekovih vej, ki mora zdržati velike obremenitve, hkrati pa nuditi človeku dovolj udobja, da prenese neprijetne tresljaje in sunke. Pohvala gostov in predstojnikov je bila najlepša nagrada za pretočeni znoj, trud in žulje, ki so sijih tečajniki (na sliki) nabrali med štiridnevnimi intenzivnimi vajami pod obronki Krvavca. Potlej je stopil na sceno helikopter. Obstal je tik nad ponesrečencem in počakal, dokler ni izkušeni »akrobat« Emil Herlec pričvrstil nosilmk vrvi k posebnemu ležišču. Vrteči se elisi sta nato oba dvignili in ju previdno odnesli v dolino. Konec dober, vse dobro.» Sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in republiški sekretar za notranje zadeve Marjetn Orožen sta z zanimanjem spremljala akcijo reševanja, ki so jo mladi miličniki opravili brez sleherne napake. P1"1 tem levji delež zaslug odpade na inštruktorje, prizadevne člane GRS Kranj. Odbor za medsebojna razmerja Zavarovalnice Sava poslovna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto čistilke za redno delovno razmerje s polnim delovnim časom. Delovni čas od 14. do 22. ure. Osebni dohodek okrog 1650 din. Poleg splošnih pogojev mora kandidatka izpolnjevati še pogoj, da stanuje v Kranju ali neposredni okolici. Stanovanja ni na voljo. Prošnje sprejema splošni sektor do vključno 6. maja, Razpisna komisija ' Gorenjske opekarne Dvorska vas p. Begunje na Gorenjskem razpisuje v skladu z 49. členom statuta podjetja delovno mesto: 1. direktorja podjetja Pogoji: visoka ali višja izobrazba opekarske, ekonomske, gradbene ali strojne stroke z najmanj 3-letno prakso ali srednja izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah. prosto delovno mesto 2. računovodje Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba z vsaj nekajletno prakso na podobnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazilom o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev do 10. maja 1974 na gornji naslov. Klanšek Vili sodavičarstvo Brezje 76 a telefon 75-395 Ugotovili smo, da veliko praznih steklenic in embalaže leži pri naših odjemalcih, medtem, ko nam jih sedaj, ko se pričenja sezona, huclo primanjkuje. , Zato vljudno prosim vse odjemalce VI-PI oranžade, da priprayijo zaboje s steklenicami 27. in 28. aprila na vidno mesto pred hišo, da jih bomo pobrali. Ce jih ta dan ne boste pripravili, nam, prosimo, sporočite na tel. št. 75-395, kdaj in kje jih lahko dobimo. Za prijaznost se vnaprej zahvaljujemo in se priporočamo Vili Klanšek SEM TER TIA PO CERKL1ANSKEM (64. in zadnji zapis) Tako smo le prišli do konca poti po cerkljanski deželici, ki tako lepo leži pod zdaj zelenim, drugič spet zasneženim Krvavcem. Ali pa smo se-pogovorili o vsem, o čemer smo se namenili pogovoriti? Skoro vse! Le za obe Polici, Praprotno in Pšenično, pa za Vašco, Vopovlje, Cerkljansko Dobravo, Viševco in Vrhovje nam je zmanjkalo ur in moči. Zato danes le na kratko o vsehteh krajih. NA RAVNEM IN NA STRMINI Najprej besedo, dve o vasi sredi polja, ki ima tako lepo slovensko ime — Praprotna polica. To seve ni kaka polica, pač pa le malo polje, poraslo še s trdoživo praprotjo. (Polica pri Naklem pa je res polica.) Prebivalci vasi, ki leži natanko na polovici poti med Cer-kljami in Šenčurjem, si pravijo Polj-čani (medtem ko prebivalci Pšenične police, vasi na drugo stran Cerkelj, pravijo, da So Poličani). Zanimivost, naravna seve, je potok Ragušnica, ki ponikne prav pri vasi. Praprotna polica velja za gospodarsko trden kraj, dobra polja so vsa na ravnem. Ima pa kraj tudi žalosten spomin na črna leta okupacije. O tem priča napis na marmorni plošči, ki je vzidana v pročelje Slamčeve hiše (št. 26): V tej po Nemcih zažgani hiši sta pogorela partizana Stružnik Jože-Mejač, roj. 10. 2. 1912 Srednja vas — Šenčur, padel 16. aprila 1944, KavČnik Mirko-Cene, roj. 6. 11. 1922 z Dolenjskega, v NOV od 4.4. 1943, padel 16. aprila 1944 Dne 16. aprila 1944 so nemški policisti iz Šenčurja obkolili Praprotno polico. Začeli so obstreljevati Slem-čevo hiso, ker so jih izdajalci obvestili, da se v njej zadržujejo partizani. V bunkerju pod podom — v njem je bil sedež rajonskega komiteja KPS Šenčur — sta bila tačas dotedanji in novi sekretar raj. kom. Nagrobnik Andreja Vavkna — S tem želim omiliti trditev, da je vzidava prvotnega nagrobnika v steber preddverja le premajhna zahvala zaslužnemu šolniku in glasbeniku. Jože Stružnik-Mejač in Mirko Kavčnik-Cene, ki pa sta ob napadu oba zgorela, z gospodarskim poslopjem vred. (Po pripovedi se je hudo ranjeni Cene sam ustrelil.) Zgorela je tudi Slemčeva hiša. Ogenj pa se je razširil še na druge hiše in gospodarska poslopja. Tako je takrat gorelo tudi pri Štempiharju, Znidarju, Andreju, Zupancu, Tončku, Staretu, Makovcu in pri Remicu. Podatek na plošči, da je bil Cene z Dolenjskega, ni zanesijiv, ker je le-ta pred odhodom v partizane živel v Stražišču pri Kranju; tjakaj so po vojni prenesli tudi njegove zoglenele ostanke. -Pšenična polica je precej manjša od Praprotne, saj ima komaj pol toliko prebivalcev od soimenjakinje. Ker je vas — vsa v ravnini, sredi polj — 1. 1880 popolnoma pogorela, so hiše v vasi precej nove. Kraj je danes znan po velikih hlevih KZK, kjer rede okrog 300 krav-molznic. Tudi ta skromen kraj je rodil pomembnega slovenskega pisatelja in dramatika Jožeta Vombergarja (roj. 1902), ki je po poklicu pravnik-sod-nik v Ljubljani. Vašca (t. j. mala vas, vasica, okrajšano Vašca), leži le kak km na zahodni strani Cerkelj, ob potoku Ušici (t. j. Sušica, v izg. Ušica), ki se pri Zg. Brniku izliva v Reko. Vas je še najbolj znana po fazaneriji, v kateri lovski zavod Kozorog iz Kamnika vzreja na stotine fazanov za izpust v osiromašena lovišča. Vopovlje (v polju), stara vas na vzhodni strani Sp. Brnika je le man jši zaselek, ki pa ima nekaj lepih kmečkih poslopij iz prejšnjega stoletja. Posebno rezljana vrata nekaterih kmečkih domačij so kar imenitna. Pod vasjo, na južni strani, prek glavne ceste, pa že začne vzletna steza brniškega letališča. Cerkljanska Dobrava (v primeri s Komendsko Dobravo, ki pa je že na drugi strani cerkljanske meje) je majhen kraj — pravzaprav le skupina kmečkih domov v zahodnem Tunjiškem gričevju. Hiše so lepo razmeščene na sončni polici sredi izkrčenega gozda. Ob vasici teče potok Doblič, ki se spusti v ravnico izza Šenturske gore. Blizu Cerkljanske Dobrave, že globoko v gozdu, stoji skalnato spominsko obeležje z vklesanim napisom: Za svobodo je padel partizan na tem mestu 29. 6. 1944. V noči, dne 29. junija 1944, je partizanski oddelek, ki je bil na pohodu od Viševce proti Zalogu, na tem mestu zašel v belogardistično zasedo. V boju, ki je v hipu vzplamtel, je padel neznani partizanski borec. Odtlej je tu pokopan. Šolski otroci skrbe, da junakov grob ni zapuščen. Videl sem ga lepo urejenega, s svežim cvetjem v preprostih vazah. Viševca in Vrhovlje, obe pravi gorski vasici (že na višini, 475 m!) stojita v bregu pod Šentursko goro, nad'strugo potoka Dobliča. Domačini (ki jih je na Viševci le 14, na Vrhovljah pa le 13) se preživljajo z živinorejo in sadjarstvom. Sta pa obe gorski selišči tako od rok in daleč od prometnih poti, da le malo-kateri od prebivalcev hodi na delo v ravnino. Nagrobnik Anton Kodra — Se lani je bil obelisk na pisateljevem grobu povsem skrit pod zelenjem sicer lepe vzpenjalke. Zdaj je dragoceni kamen in napis na njem vsaj viden. LAYER, KOŽELJ, FRANKE Slikarji, ki jih združuje cerkljanska farna cerkev. Podobe na leci (štirje evangelisti in Jezus, ki izroča sv. Petru najvišjo pastirsko službo) so delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja iz začetka 19. stoletja. Križev pot na stranskih stenah v notranjščini je naslikal Ivan Frankč. Podobe so visoke 2,25 m, široke pa 1,13 m. Izdelane so bile 1. 1872. Slikarija na stropu je-delo kamniškega rojaka Matije Koželja, enega iz slovite rodo-vine slikarjev. Stropne slike v cerkljanski cerkvi so mlajšega datuma. Dokončane so bile jeseni 1. 1-889. VAŠKE ZDRAHE Ko sem si ogledoval stare spomenike, zbiral zgodovinske podatke, spoznaval delo velikih mož, ki jih je dalo slovenstvu Cerkljansko, in vpijal vase lepote narave, s katerimi je kraj tako obdarjen — pač nisem mrslil na grenkobo pelina, ki sem jo okusil šele ob koncu teh zapisov. Tu mislim na vaške zdrahe, za katere prej nisem vedel. Kajti, ko sem povprašal, kako je s kulturno-prosvetno dejavnostjo v pokrajini, ki je rodila velikega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, slovitega glasbenika Davorina Jenka, učenjaka Frana Kimovca, pesnike in pisatelje Jakoba Bedenka, Jožeta Vombergarja, Mateja Ravnikarja, časnikarja Ivana Zeleznikar-ja, poliglota Antona Cebulja, stavbenika Mateja Medveda, šolnika Mateja Močnika, slikarja Janeza Mežana, politika Toneta Fajfarja in še vrsto drugih za ves naš narod pomembnih mož — sem iznenada zvedel, kako malo sloge je med ljudmi, kadar gre za kulturna prizadeva-' nja. Kako še vedno straši črv neso-delovanja in nezaupanja. Pa vendar bi le malo strpnosti in pametnih odločitev bilo potrebnih za odpravo teh vaških zdrah. Najslabše zdravilo je odsotnost ali umik z bojišča. Poslavljam se od mojih Cerklja-nov — s priokusom pelina v srcu ... Črtomir Zoreč Madžarska jesen Odv ■eč'je poudarjati, da se je v ^'»'kvi in po obzidjih ribiške citadele Ka»' trlo'obiskovalcev vseh naiodno-st' in da so na svoj račun tudi tokrat Pfišli fotografi. Kakor tolikokrat v •Všti, smo bili tudi na budimskem V1'h u spet najštevilnejši .Jugoslovani, široki trg in glavna ulica Fortuna s,i» bila do zadnjega "kotička zasebna z avtobusi i/. Beograda, Skop-■J«. Niša, N'ovega Sada. Šibenika, '^Plita, Reko, Maribora'in Ljubljane. y>zila iz Cehoslovaške, N.DR, Polj--in ZRN so bila v precejšnji Manjšini. . paradi nepopisne gneče smo se Hiuh prizadevanju skrbnega vodika razkropili, da nismo vedeli drug drugega. Vsi smo si želeli ogledati ^'•kev in obzidje trdnjave ter kupiti kakšen spominek ali razglednico M'ga prelepega kraja; kar pa je bilo, ^"nogrode povedano, skrajno težko ,?«li"adi skromnih zalog enega samega -Kioska v vratih Matjaževe cerkve. ''lav tako sem si zaman prizade-Vil' priti do steklenice piva. Pred paviljonom, kjer so prodajali pijačo. «lale dolge vrste ljudi, ki so po-.'iH'žljivo čakali, da sta si dve proda-'J'uki do konca povedali vse, kar sta .imeli povedati, ne meneč se za ^'.ine goste. polurno zamudo smo se po ''KMu budimskih znamenitosti spel '1('(V,no /brali v avtobusu. I'o At ilovi smo se nato spustili navzdol proti Donavi. Spotoma smo imeli priložnost občudovati še ogromno 6-nadstropno, iz belih kamnitih kvadrov zidano kraljevsko palačo. Tudi to, do pred kratkim zapuščeno in skoraj docela porušeno znamenitost, so začeli intenzivno obnavljati. SRBSKA NASELBINA VBUDIMU Polagoma smo zapuščali Budiin. Še zadnjič smo ogledovali prostrano panoramo Pešte onkraj Donave in si pripovedovali vtise*o pravkar doživetih lepotah. 4 Vodnik pa nas je. kakor' tolikokrat na tem poučnem izletu, presenetil z zanimivostjo, ki je manj znana večini obiskovalcev madžarskega glavnega nlesta. Zve-- deli smo, da po pobočjih desno od Donave že od 16. stoletja živi in kljubuje času trdna srbska narodna manjšina. Naselbina Srbov ima čisto svoje življenj«' s stoletja starimi običaji in kulturnimi posebnostmi. Ljubosumno še čuva izročila svojih prednikov i/. časa preselitve Srbov pod vodjem Arseni jem, predvsem pa jezik in običaje. Srbi v* Budinui ilnajo svoje cerkvi', kulturne domove in drugi' javn«' ustanove. Marsikateri od pripadnikov njihove na-s«'lbiue je zavzemal visok družbeni in ekonomski položaj, kar se vidi tudi po hišah in vilah, ki so v njihovi lasti. Navzlic št irist olet ni -zolaciji od matičnega naroda, ta majhen narodni otok v madžarskem morju ni spremenil svojega položaja. Srbi so trdoživo kljubovali vsem pritiskom in se do danes niso asimilirali. Gostoljubni, kakor znajo biti, z grenkobo poudarjajo svojo osamljenost in ravnodušnost bratov v matični domovini. Želijo si več in pogostejših obiskov in zvez, a kot kaže so njihove želje zaman. BALATON Z DRUGE STRANI V lepem sončnem popoldnevu smo po avto cesti kmalu prispeli do Blatnega jezera. Tokrat smo se soglasno odločili za pot ob severni obali, da bi spotoma videli tudi ta del halaton-ske pokrajine, predvsem znameniti Tihanv in zdravilišče Heviz. V primeri z južnim, je severno obmof'je dosti bolj hribovito in razgibano. Blizu Tihan.v.ja so manj kultivirana pašniška zemljišča, zanimiva predvsem zaradi sledov v davnini aktivnih ognjenikov, kjer so zdaj manjša kraterska jezerca. Prvi postanek ob jez,eru med Balatonliire-dom, najstarejšim madžarskim zdraviliščem, in Tihanvjvm je zaradi vročine in utrujenosti, ki se nas je polastila v avtobusu, dobro del prav vsem. V podeželski čardi ob cestnem"™' križišču smo si privoščili skromno okrepčilo, -in se znebili še zadnjih forintov. To ni bilo kdove kako težko, ker so. kolikor se je dalo ugotoviti. vsem tudi skrit«' rezerve v glavnem pošle. Dolga pot, ki je bila pred nami in bližajoči se mrak, sta bila vzrok, da nismo utegnili obiskati turističnega ribiškega mesteca •Tihanv. ki leži na. vzpetini polotneka na severnem obrež ju jezera. Vožnjo na zahod smo nadaljevali tik ob obali jezera. Hiteli smo mimo nepreglednih, skrbno obdelanih in urejenih vinogradov in nasadov sadnega drevja, ki se od obale vzpenjajo daleč po pobočjih oblih hribov ili Bazaltne gore proti severu. Bala-tonska naselja t okra j jezera imajo bolj'kmetijski kot letoviški videz, pa tudi vikend hišic in počitniških domov je manj kot na nasprotni obali. Na skrajni zahodni točki jezera smo prispeli v mesto Kesztheli, ki ga imajo Madžari za prestolnico Bala-tona. Poleg lepih kopališč, urejenih pafkov, sprehajališč in vil, se mesto ponaša z edinim specialnim muzejem Balatona. Skrbni vodnik nam ji' želel ustreči še s kratkim ogledom znanih toplic Heviz. ki leže v 17 km oddaljenem gozdnem gričevju. Lepa lega zdravilišča z obsežnimi parki vabi št«'-viine domače in tuje goste, toda ob našem prihodu ni bilo opaziti niti žive duše. Brez obotavljanja smo se obrnili in s pospešeno hitrostjo po ravni cesti nailaljevali vožnjo proti meji. ZA SLOVO ŠE KAZEN V prvem večernem mraku smo bili 'že v Nagvkanizsi. V središču mesta je naš šoler, vljuden kakor ji' bil, želel izpolniti željo nekaterim izletnikom ter spet ustavil avtobus. To pa ni bito povsem všeč dvema policajema,. ki sta se prav takrat sprehajala pod neonskimi svetilkami. Urno sta pristopila k vozniku in kar se da resilo začela nekaj oporekati. po madžarsko seveda. Izstopili smo in ugotovili, da smo zapeljali čez prepovedano be,lo črto na trgu. Medtem ko je bil manjši mož postave št; kar toleranten, njegov na moč resen dolgin ni kazal nobenega popuščanja. Odločno j«' zahteval 200 forintov, pa amen. Zaman smo se sprenevedali, da nimamo pojma, zakaj dolgin sili v nas. Tudi pomoč naključnega sprehajalca, ki se je predstavil kot v«>lik prijatelj Jugoslovanov, ni zalegla. Dobrotnik si je na vse mile v i že prizadeval omehčati policaja, izkazujoč mu naravnost ganljivo spoštovanje, toda zaman. Stiska je bila to pot resnično neprijetna. kajti vsem je zmanjkalo forintov. V ogenj smo poslali še našo sopotnico Julko, ki je znala madžarsko, računajoč na njen ženski šarm. Dolgi policaj pa nič. Še naprej je ostal trd kot kamen. Še danes mi ni jasno, kje so naši pogajalci dobili forinte, da so lahko plačali kazen. »(iledc na to, koliko prekrškov smo v teh dveh dneh napravili, smo jo še poceni izvozili,« je nekdo komentiral neljubi pripetljaj s policajem. Pred nami so bili zadnji kilo-met ri po Madžarski. Cariniki na obeh straneh Mure so hitro in korektno opravili z nami. Domovina nas je s|)et sprejela v dežju, kljub temu pa smo je bili veseli kakor otroci, ki se vračajo z dolgega potepanja. Opolnoči smo bili doma. ■lošt Rolc GLAS 7 Sreda, 24. aprila 1974 Mladi planinci z osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi so prehodili že lep del loške planinske poti — Foto: J. Govekar Pomladni dan na Križni gori marsikaj o borbah, ki so se v zadnji vojni vodile na tem področju. »Lepo število šol se je udeležilo Logonder: »Že Otroke je'treba navajati na čistoči ?rZ*eTo na Planici><< je dejal Križna gora vedno dobro obiskana — V lovski koči vsako jesen lovski praznik — Alpinist Tone v naravi« Tudi hribe je letos pomlad obiskala zelo zgodaj! Že prve dni aprila so se kmetje spoprijeli z opravili, ki jih navadno opravljajo šele dober mesec kasneje. O tem sem se lahko prepričal na nedavnem obisku na Križni gori, delčku sveta, po katerem vodijo zadnji metri vedno dobro obiskane loške planinske poti. RANE SE CELIJO Tisto soboto pred štirinajstimi dnevi so na bližnji Planici odkrili spomenik posvečen vsem žrtvam zadnje vojne vihre, fantom s tega področja, ki so darovali svoja življenja. Zato je bil moj prvi obisk namenjen Kalanovi družini, družini, ki je nekdaj štela deset otrok, od katerih jih je kar peterica izgubila življenja v tistih hudih dneh. »Sedem hiš od šestnajstih v vasi je bilo požganih,« mi je pripovedoval Franc Ravnihar, sedanji gospodar pri Kalanu. »Tudi našo domačijo so ugonobili ognjeni zublji. To je bila posledica našega neprikritega simpatiziranja s partizanskim gibanjem. Se prav dobro se spominjam, da sta se brata že sredi poletja začela pogovarjati, da bo treba prijeti za orožje. Zbirali smo puške in municijo ter se pripravljali za vstop med oborožene borce! Prve dni decembra v prvem vojnem letu sta se starejša brata že pridružila partizanom.« Potem so se za Kalanove začeli hudi dnevi. Leto kasneje so zaprli Franca, septembra pa sta Polde in Janko izgubila življenje na Jelovici. Kasnejše borbe in mučenja v taborišču so pobrali še dva Ravniharjeva fanta in dekle. »Na zasliševanjih so me stalno pretepali, da bi kaj izdal,« pravi France. »Črhnil nisem niti ene nepotrebne besede. Že v Nemčiji sem izvedel, da so nam požgali domačijo. Strašno je bilo, ko smo se vrnili domov. Križna gora je bila skoraj izbrisana. Prva leta smo stanovali v Stari Loki in hodili sem gor obnavljat poslopja. Pred dvajsetimi leti smo imeli vse obnovljeno!« Po tistem je Franca čakal še vojaški rok. Tri leta je> nosil uniformo in z neprikritim ponosom pove, da je bil graničar, da je čuval težko pridobljeno zemljo. Le malo kašneje se je poročil. Z ženo Francko, ki jo je pripeljal z druge strani doline, imata danes sedem otrok. Najstarejši so že izučeni, štirje še hodijo v šolo v Pod-lubnik. »Dobro nam je danes,« je pribil France, ko sem se poslavljal. Otroci se bodo počasi zaposlili, jaz pa se še naprej nameravam ubadati le s kmetijo. Osem ali devet glav živine redimo in vedno je dovolj dela! Mislil sem se že zaposliti, a nisem šel! Prestar sem že!« OČIŠČENA KRIŽNA GORA Le nekaj sto metrov dlje od Kalanove domačije, kjer je, mimogrede povedano, žig loške planinske poti, sta križkogorska cerkvica in lovska koča. Njuna okolica je tisto popoldne nudila kaj nenavadno sliko. Dva ducata fantov in deklet se je skla- njalo in neutrudno pobiralo gosto nastlane odpadke, ki so jih že kdove kdaj odložili, lahko bi rekli, nekulturni turisti, planinci, obiskovalci 666 metrov visokega hriba. V dobrih petnajstih minutah se je na kupu, ki so ga potem zažgali, zbralo brez števila vrečk sadnih sokov, papirja in drugih odpadkov. »Člani planinske sekcije pri ŠŠD Blegoš iz Gorenje vasi so to,« mi je marljive planince predstavil njihov mentor alpinist Tone Logonder. »Prav pogosto prirejamo podobne izlete in ob vsaki priložnosti izvedemo akcijo čiščenja. S člani sekcije, ki je bila ustanovljena šele lani, smo že obiskali Rat{tovec, Lubnik, danes pa smo se prek Crngroba in Planice povzpeli na Križno goro. V načrtu imamo obisk vseh vrhov v loški občini, ki presegajo 1000 metrov, nekaterih vrhov v Karavankah, Kamniških Alpah ter Triglav. Zanimanja med učenci je vedno dovolj, želel bi le, da bi se za to bolj zanimali tudi starši. Prav vesel bi bil, če bi se bolj oglašali na govorilnih urah.« Kajpak so mi potem mladi šolarji iz Gorenje vasi povedali, da so si med potjo ogledali znane freske v Crngrobu in na Križni gori, novo-odkriti spomenik na Planici, da jim je mentor Tone Logonder povedal Zaposlimo takoj ali po dogovoru elektrotehnika jakega ali šibkega toka na območju Radovljice s 6- do 10-letno prakso in, ki ima veselje do serijsko laboratorijskega dela. Mesečni osebni dohodek od 3000 din. Cenjene ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlitve pošljite v oglasni oddelek pod šifro »perspektivno delo«. Tone Logonder. »Lepo in prav! Srce pa mora zaboleti vsakega, ki je videl, kakšno je bilo prizorišče po končani svečanosti. Tla debelo posuta s papirji, vrečkami in drugo nesnago zagotovo na nikogar niso najbolje učinkovala. Sprašujem se, zakaj tudi drugi šolarji ne bi izvajali podobnih akcij kot so jih ,moji' planinci! Ali pa bi bili vsaj opozorjeni, da ne bi prav povsod odlagali vsakovrstne svinjarije!« GOZDOVI — RAJ ZA LOVCE Terezija in Lovro Hafner lovsko kočo na Križni gori oskrbujeta že sedmo leto. Tisto sobotno popoldne kljub precej številni lovski druščini kake lovske latinščine nismo poslušali, obljubili pa so, da jo bom zagotovo, če se bom v jeseni odzval vabilu za obisk njihovega lovskega praznika. »Ob sobotah popoldne in nedeljah imamo odprto,« mi je ob pravi kmečki peči v lovskem stilu opremljeni sobi pripovedoval simpatičen zakonski par. »Koča je bila zgrajena s prostovoljnim delom. Takrat še ni bilo ceste in so vse sem gor morali zvoziti konji. Ja, več let smo gradili tole lovsko zatočišče. Ves les so podarili kmetje — stari ,jagri'. Glavni pobudnik pa je bila Lenkčeva družina iz Virloga.« Križnogorska lovska družina šteje okrog trideset članov. V prostranem revirju pa je moč loviti srne, srnjake, zajce, jerebice, jelene, divje prašiče in morda še kaj! »Oba imava veselje do tega dela,« priznavata Hafnerjeva, »in tudi z gosti sva zadovoljna. Sem gor naju vozi sin, pozimi pa je treba peš! S kakšnimi specialite-tami smo založeni? Pečenice in domače klobase ter domač kruh so posebnosti, ki jih imajo gostje najraje!« Že v mraku sem se poslovil od prijazne Križne gore ter v lovski koči še obljubil, da jih ob lovskem prazniku zagotovo spet obiščem. Saj so obljubili, da bodo takrat med specialite-tami na jedilniku itneli tudi meso srne in druge divjačine. Le malo niže ob Moškrinjski grapi sem se lahko ponovno zamislil o lepi akciji gorenjevaških šolarjev. Ozek potok skozi Staro Loko je namreč na debelo »okrašen« z vsakovrstno nesnago J. Govekar fl iTfe W igfc Sreda, 24. aprila 1974 o Odbor za medsebojna razmerja kemične tovarne Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja naslednja prosta delovna mesta za delavce v proizvodnji: . ... — talilca 2 prosti delovni mesti — prebiralca Al-odpadkov 4 prosta delovna me$ta — predelovalca Al-žlindre 4 prosta delovna mesta Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za razpisana prosta delovna mesta, se zahteva končanih šest razredov osnovne šole. Delo je dvoizmensko, osebni dohodek od 2500 do 2800 din. Prijave sprejema splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, do vključno 6. maja 1974 r SCHIEDEL - YU - Kamin dimnik št. 1 v Evropi h i» i 1g^gp^^ PGP GRADNJA ŽALEC Štiri občinska in republiško priznanje Tržič — Občinska konferenca Zveze mladine v Tržiču bo letos podelila štiri priznanja občinske konference mladim družbenopolitičnim delavcem, enega pa mladinskemu mentorju. Mentorsko priznanje bo prejela Milena Dolinar, priznanja za mlade družbenopolitične delavce pa Lučka Polajnar, Metka Kosem, Janez Cerpnjak in Neva Dornik. Kandidat za republiško priznanje Zveze mladine pa je Ludvik Perko. Priznanja bodo podeljena na slavnostni akademiji v počastitev dneva mladosti, ki bo 24. maja zvečer. Na prireditvi bodo razglašeni tudi rez'ultati športnih tekmovanj, ki jih v mesecu mladosti organizira mladina. Tekmovanja v nogometu, košarki, kegljanju, rokometu, odbojki, streljanju, šahu in namiznem tenisu se bodo začela 6. maja in končala 22. maja. Po akademiji 24. maja se bodo Tržičani in udeleženci prireditve zbrali na nogometnem igrišču ter v povorki z baklami krenili po zatemnjenem mestu. Pred paviljonom NOB bodo prisostvovali krajšemu kulturnemu programu. , -jk Mladina za dan športa in kulture v Tržiču Tržič — Jutri, 25. aprila, bo v Tržiču prva od serije tekmovanj v znanju na temo Kaj veš o Ivanu Cankarju, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS. Na jutrišnjem tekmovanju bodo na vprašanja o delu in življenju slovenskega literarnega velikana odgovarjale ekipe osnovnih šol. Tekmovanje bo končano konec maja ali na začetku junija, sodi pa v okvir praznovanja letošnjega meseca mladosti. Organizator tekmovanja se je odločil, da bo čisti izkupiček namenil fondu za izgradnjo , športnega in kulturnega doma v Tržiču, ki ga ne pogreša le mladina, temveč tudi drugi občani. Odločitev mladih je pohvale vredna, podpirajo pa jo tudi druge družbenopolitične organizacije. -jk Taborniki tekmujejo Kranj — Po nekajmesečnem zimskem zatišju smo v nedeljo, 21. aprila, spet videli kranjske tabornike na delu. Odred Stražnih ognjev je ob dnevu tabornikov (22. april) organiziral orientacijsko tekmovanje, katerega se je udeležilo sedem ekip. Na orientacijskem pohodu, dolg je bil okrog 10 km, so morali mladi taborniki poleg telesne vzdržljivosti pokazati tudi precejšnje znanje topografije, prve pomoči in spretnosti v streljanju z zračno puško. Najbolje je bila pripravljena ekipa iz odreda ^lbina Drolca, ki je v konkurenci tabornikov zasedla prvo mesto, druga je bila II. ekipa Stražnih ognjev. V konkurenci tabornic pa je zmagala I. ekipa odreda Stražnih ognjev. Popoldne so na začetku trim steze taborniki pripravili propagandni taborni ogenj, ki je zbudil precejšnjo pozornost nedeljskih sprehajalcev in trimovcev. Ob ognju so razglasili rezultate dopoldanskega tekmovanja in izvedli kratek program. — P — Kulturni maraton Jesenice — Kulturna komisija pri občinski organizaciji ZM Jesenice bo pripravila v začetku junija kulturni maraton. To bo dvodnevna prireditev, na kateri bodo mradi iz jeseniške občine prikazali svojo dejavnost na kulturnem področju. Tako bodo na tej prireditvi sodelovali mladi literati, pesniki, glasbeniki, slikarji, izdelovalci plastik; skratka, mladinci, ki s svojo dejavnostjo posegajo na kulturno področje. Kulturni maraton bo predvidoma v prostorih Zelezarsko-izobra-ževalnega centra na Jesenicah. J. Rabič Peter oboj letos na Jesenicah Jesenice — V nedeljo, 12. maja, bo že četrto tradicionalno srečanje športnikov slovenskih delovnih kolektivov pod nazivom: Petero-boj 74. Na tej svojevrstni športni prireditvi sodelujejo predstavniki različnih gospodarskih panog, in sicer steklarji, gumarji, kovinarji in metalurgi. Letošnji peteroboj bo na Jesenicah in ga organizira tovarniška konferenca ZMS Železarne. Na njem bodo kot vsako leto sodelovali športniki Steklarne iz Hrastnika, Save iz Kranja, Ferelita iz Žalca, Litostroja iz Ljubljane in jeseniške Železarne. J. Rabič Mladi v spomin padlim gornikom Dovje — Mojstrana — Člani mladinskega aktiva Dovje — Mojstrana pripravljajo v okviru praznovanja meseca mladosti smučarsko tekmovanje v veleslalomu pod naslovom: Mladi v spomin padlim gornikom. S tem tekmovanjem želijo mladi z Dovja in iz Mojstrane počastiti spomin vseh padlih gornikov v triglavskem pogorju. Člani mladinskega aktiva so se odločili, da poleg aktivov v jeseniški občini povabijo na tekmovanje tudi aktive iz drugih krajev Slovenije. Veleslalom Mladi v spomin padlim gornikom bo 2. maja v Vratih. Ekipe mladinskih aktivov se bodo zbrale v Vratih že 1. maja, kjer bo zvečer taborni ogenj in kulturni program. Omenimo naj še, da bo majski Veleslalom v Vratih postal tradicionalen in bo zato že letos najboljša ekipa prejela prehodni pokal. J. Rabič Uspela prireditev Besnica — Recitacije Mirka Bernika ob spremljavi glasbe iz filma Cvetje v jeseni. To je bil začetek kulturno-zabavne prireditve Mladi na radijskih valovih, ki je bila v soboto, 20. aprila. Napovedovalca sta seznanila občinstvo z namenom oddaje, z delom radioamaterjev. Tako Gorjanci kot Besničani so pripravili dober program, zasoljen s precej humorja. Gosti Helena Bešter, Marjan Mesec in Jana Osojnikova na besniški strani kot Ivan Ribič in Ivica Pokljukar na strani Gorjancev so zelo popestrili program. Jana Osojnikova je s svojim humorističnim programom spravila na noge staro in mlado. . M. Sušnik J Mali oglasi: do 10. besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam dva BIKCA, 1 leto stara. Hozman Franc, Križnarjeva 2, Stra-Žišče, Kranj 2501 Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski VOZIČEK. Šenčur, Pipanova 19 2533 Prodam pohištvo za DNEVNO SOBO. Zaplotnik Franc, Trstenik 42 2619 ISKRA — tovarna elektromotorjev Železniki — proda najboljšemu Ponudniku: jekleno enoplaščno cisterno 8 kub. m za kurilno olje, leto izdelave 1967. Licitacija bo 3. maja °b 12. uri v splošnem sektorju tovarne v Železnikih 2648 Prodam OVCE in KOZE. Leopol-diiia Soklič, Grajska 19, Bled 2649 Prodam KRAVO, ki je dvakrat teletila, z mlekom. Bodešče 8 2650 . Prodam KRAVO z mlekom in 7 mesecev starega BIKCA. Rovte 6, Podnart 2651 Prodam suhe smrekove DESKE 25 mm, 1,5 kub. m. Cerklje 261 2652 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Podhom 13 2653 Po ugodni ceni prodam VARILNI transformator — 220 voltov, 135 amperov. Cerklje 99 2654 Prodam 4 tedne starega BIKCA. Zg. Duplje 42 2655 Prodam brejo KRAVO. Jagodic Mirko, Možjanca 4, Preddvor 265fl(fc Nov CIKLOSTILNI STROJ Ge-stetner 105 TOPS, format A 4, prodam. Cena 4000 din. Mohorko, Ko-krški breg 2, Kranj 2657 Prodam dve hlevski betonski OKNI — 100 x 90, litoželezni KOTEL — 120-litrski za vzidavo in 40 HERAKLIT PLOŠČ. Zg. Duplje št. 26 2658 Prodam nova OKNA Jelovica, dimenzije 100 x 120, s plastičnimi roletami, po stari ceni. Zadraga 8, Duplje 2659 Prodam zakonski POSTELJI z vložkom. Kidričeva 21 2660 Prodam OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Seljakova 11, Kranj 2661 Prodam KOLESA za prikolico in vzmeti. Zg. Bitnje 136 2662 , Prodam PUNTE in BANKINE. Cadovje 8, Golnik 2263 NOVO z okusom grozdja Ugodno prodam avto AMI 8, letnik 1971. Informacije in ogled Gostilna Cajhen, Radovljica, Lancovo, vsak dan od 6. do 18. ure 2665 Prodam avto FIAT 1100, letnik 1958, za 1500 din. Jerič, Zg. Brnik 56, Cerklje 2666 Prodam FIAT 850, registriran do konca leta, z ležalnimi sedeži, v dobrem stanju. Cena 18.500 din. Ogled v četrtek popoldne. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 2667 Po ugodni ceni prodam VW 1200, tudi na ček ali menjam za kosilnico BCS. Ljubno 27, Podnart - 2668 Prodam AUSTIN MAKSI 1500, letnik 1971. Šenčur, Kuraltova 2 2669 Nujno prodam AUSTIN MAKSI 1500, letnik 1970. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič , 2670 kupim Kupim 3 OKNA s polkni, zunanja velikost 65x85 ali večje, vhodna VRATA in GARAŽNA VRATA. Lahko je rabljeno v dobrem stanju. Pismehe ponudbe s cenami pošljite »Vikend« . 2671 b Kupim SAMONAKLADALNO ; HlKOLICO 10 do 15 kub. m. Debe-ak. Otoče 20, Podnart 2672 vozila Ugodno prodam dobro ohranjen *vto AMI 8, letnik 1970. Pezdič anez, Cankarjeva 29, Radovljica 2664 Prodam FIAT 750, letnik 1961, ^gistriran za leto 1974, cena ugodja. Nardoni, Novi svet 15, Škofja ^oka 2630 NOVO z okusom grozdja kdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov Uredništva in uprava lista: Kranj, wo6e Pijadeja 1. — Tekoči račun Pf> SDK v Kranju Številka «1500-601-12594 — Telefoni: glavni Upednik, odgovorni urednik f"n "Prava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, ) malooglasni in naročniški oddelek 21-194» — Naročnina: letna 90 din. polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. .Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica stanovanja Fant, miren in pošten, išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Reden plačnik« 2579 Kranj CENTER 24. aprila angl.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 15.30, 17.45 in 20. uri 25. aprila angl.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STOR2IC 24. aprila amer. barv. film KRVAVI POKER ob 16., 18. in 20. uri 25. aprila angl.-ital. barv. film DRAKULA PROTI FRANKENŠTAINU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 24. aprila franc.-ital. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 18. in 20. uri 25. aprila franc.-ital. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. aprila amer. barv. CS film SEKSUALNO SPOZNANJE ob 18. in 20. uri 25. aprila amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 24. aprila amer. barv. film KOVINSKA PTICA ob 18. in 20. uri 25. aprila amer. barv. film CROMVVELL ob 20. uri Železniki OBZORJE 24. aprila amer. barv. film ZGODBA Z ZA-' HODNE STRANI ob 20. uri Radovljica 24. aprila angl. barv. film MARIJIN TAJNI SAFE ob 20. uri 25. aprila ital.-špan. barv. film TRIM RE-VOLVERAŠA ob 20. uri Jesenice RADIO 24. aprila angl. barv. film CRNA MORA Jesenice PLAVŽ 25. aprila franc. barv. CS film ŽENSKA JE USTVARJENA ZA LJUBEZEN Kranjska gora 24. aprila franc. barv. CS film UGRABITELJ V PALAČI PRAVICE 25. aprila angl. barv. film CRNA MORA Drakula proti Frankenštajnu Režija: Tulio Demichelli Gl. vloge: Michael Rennie, Karin Dor Tokrat gre za povsem neuspel poskus znanstveno fantastičnega filma, ki dokaj primitivno šablonizira elemente te filmske zvrsti. Zgodba govori o bitjih z oddaljenega planeta, ki zamrzuje. Bitja si morajo zato poiskati nov življenjski prostor. Odločijo se za zemljo. Nadenejo si človeško podobo in si za središče svojega delovanja izberejo majhno mesto. Ker poznajo zgodovino človeka in šibke strani človekove psihe, se odločijo za dokaj nenavaden način osvajanja zemeljskega planeta. Obudijo namreč vse tiste znane pošasti, ki so po pripovedovanju legend nekdaj strašile ljudi. Tako se nenadoma pojavijo v mestu Volkodlak, Drakula, Frankenštajn in celo oživela egipčanska mumija. Njihova dejanja so podrejena kontroli tujih bitij. Mirno mesto se čez noč spremeni v mesto umorov in skrivnostnih dogodkov. Tedaj pa se pojavi policijski inšpektor, ki razvozla skrivnost, opravi pa tudi s pošastmi in nezaželenimi tujci. Tako prepreči priseljevanje tujih bitij, ki si bodo morala poiskati drug življenjski prostor. M. G. Prodam GARSONJERO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2673 Kdor mi preskrbi neopremljeno enosobno STANOVANJE do septembra, dobi 1000 din nagrade. Stanovanje plačam za 2 leti naprej. Ponudbe poslati na naslov Smreč-njak Frenk, 8070 Ingolstadt, Hin-denmithstrasse 23, Deutschland ali Smrečnjak Martinka, Srednja vas 57, Šenčur 2674 Dne 21.4. 1974 mi je ob 12-30 padla URA z avtomobila na poti na Struževo. Prosim opazovano sopotnico iz drugega avtomobila, ki je uro pobrala, naj jo vrne na naslov: Re-povž Anton, Vodopivčeva 2, Kranj 2683 prireditve zaposlitve Vzamem otroka v VARSTVO, starost od 2 let naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2675 Iščem žensko za VARSTVO 18 mesecev starega otroka, popoldan od 13. do 19.30. Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 2676 Iščem osebo, ki bi mi pomagala pri II. stopnji NEMŠČINE. Naslov v oglasnem oddelku 2677 Iščem zidarsko delo, prevzamem tudi zemeljska dela. Kušej Mustaf, Rupa 23 b 2678 Takoj sprejmem dva MIZARSKA pomočnika, vajenca ali dva za pri-učitev. Plača po dogovoru. Podjed Jure, Britof 116, Kranj 2679 Sprejmemo honorarno ZIDARSKO DELO. Naslov v oglasnem oddelku 2680 MLADINSKI AKTIV UTIK prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES v BUKOVICI. Zabaval vas bo ansambel MODRINA. Vabljeni 2681 NOVO z okusom grozdja Za čiščenje poslovnih prostorov trikrat tedensko po 2 uri nujno potrebujem čistilko Okršlar Janez usnjena galanterija Prešernova 12, Kranj ost (t l O Nujno potrebujem 6000 novih din POSOJILA za dobo 2 let ali manj z 10 % obresti. Naslov v oglasnem oddelku 2684 izgubljeno Od Ceste Staneta Žagarja je bil izgubljen šop treh KLJUČEV v nedeljo 21. 4. 1974 od 10. do 11. ure, in to na relaciji Vodovodni stolp, Cesta na Rupo, potem odcep na Mlakarjevo naselje in na Partizansko cesto do stadiona. Dobrega najditelja prosimo, da jih odda v hišni pisemski nabiralnik C. Staneta Žagarja 20 z najditeljevim naslovom 2682 Aerodrom Ljubljana-Pula Letališko in turistično podjetje TOZD AERODROMSKA DEJAVNOST ponovno razpisuje vodilno delovno mesto 1. direktorja plansko-razvojnega sektorja in objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2. vodje plansko-analitske službe 3. vodje aeroingeneeringa 4. finančnega knjigovodje 5. mehanografa Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: k 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, 5 oziroma 8 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu, znanje enega od svetovnih jezikov, moralno politične kvalitete, smisel za vodenje k 2.: končana II. stopnja ekonomske fakultete, 5 let prakse, znanje angleščine k 3.: diplomiran inženir gradbeništva ali arhitekture, 5 let izkušenj v projektivi, operativi in nadzorom investicijskih del, smisel za vodenje k 5.: višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu k 5.: popolna srednja šola ekonomske smeri Za objavljena delovna mesta se zahteva poizkusno delo, in sicer: — za delovna mesta z višjo oz. visoko izobrazbo 90 dni — za delovna mesta s srednjo izobrazbo 60 dni Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Na vseh delovnih mestih bodo delavci združevali delo Za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema Aerodrom Ljubljana-Pula, Splošni sektor, Kadrovska služba 64210 Brnik-Aerodrom, p. p. 10. ZAIT4VA novi kreditni pogoji * družinski kredit * na osebo 20.000 din * ZASTAVA 101 — 30.000 din na osebo * rabljene avtomobile vzamemo v račun i * dobava takoj £ it Prodajna mreža: «JJ LJUBLJANA T MARIBOR K CELJE — AVTOMOTOR ■ KOPER KRANJ ■ KRŠKO m Tip Maloprodajna cena Z-101 50.037,10 dobava takoj Z-1300 46.671,25 dobava takoj Z-1300 LUX 49.603.25 dobava takoj Z-1500 FAMILIARE 57.936,25 dobava takoj Z-750 27.731,60 VAZ-2101 52.758,75 VAZ-2102 FAMILIARE 58.726.60 VAZ-2103 SPECIAL 63.485.20 SRED24. aprila, ob 19.30 — C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV; uprizori KUD Krvavec Spodnji Brnik v Cerkljah v okviru občinske revije gledaliških skupin; ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje v Logatcu; ČETRTEK, 25. aprila, ob 19.30 - S. Mro-žek: ČETVORKA; gostuje Teatr Sljaski iz Katowic na Poljskem. Zahvala Ob smrti drage žene, mame, babice, sestre in tete Ane Mali iz Seničnega se iskreno zahvaljujemo vsem zai izrečena sožalja, vsem, ki so drago pokojnico tako številno počastili v hiši žalosti in ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter jo tako obilno obdarovali z venci in cvetjem^ katerega je vse življenje tako ljubila. Posebna zahvala dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, naši Ivanki Malijevi za večletno požrtvovalno in nesebično bolniško nego, naši sosedi med. sestri Štefki Grašičevi za vso skrb in pomoč pokojnici ter vsem sosedom in vsem drugim za izkazano pomoč. Zahvala duhovniku za spremstvo in obred ter pevskemu zboru za spremstvo in poslovilne pesmi. Žalujoči: mož Jože, sin Edi in hči Milena z družinama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Senično, 22. aprila 1974 Prednostno vozilo Kadar gre za kolono prednostnih vozil, za kolono vozil s spremstvom ali za posamezno prednostno vozilo, vozniki velikokrat ne znajo ravnati prav. Med prednostna vozila sodijo vozila prve pomoči, vozila milice, gasilska vozila in pa vozila vojaške policije. Ta vozila imajo modro utripajočo luč in pa sireno. Če so prednostna vozila na nujni vožnji, morajo imeti te svetlobne in zvočne naprave vključene. Če teh dveh znakov ni, potem se vsako tako prednostno vozilo na cesti ne ima za prednostno. Prednostno vozilo ne sme uporabljati samo svetlobne znake ali samo zvočne. Požar V soboto, 20. aprila, je okoli 21. ure začelo goreti v hiši Janeza Koširja v Tenetišah. Ogenj, ki ga je povzročil kratek stik v električni napeljavi, je uničil celotno ostrešje hiše, pogorela pa je tudi drvarnica. Pogorela je tudi sobna in kuhinjska oprema v prvem nadstropju, kjer je stanoval Janko Križaj. Škode je za okoli 150.000 din. L. M. Kako mora ravnati voznik, ko zasliši oziroma zagleda opozorilne znake vozil s prednostjo na cestah? Pretiran strah, zaradi katerega zapeljemo kamorkoli, če zaslišimo za-vijajočo sireno, vsekakor ni potreben. Premislimo, kam se bomo umaknili in spremembo smeri naka-žimo s smernim kazalcem. Če vozimo na voznem pasu, ki je dovolj širok za en red vozil, moramo ob opozorilnih.znakih prednostnih vozil zmanjšati'hitrost, vključiti desni smerni kazalec in potem ko smo se prej prepričali v ogledalu, da ne oviramo drugih udeležencev v prometu, zaviti proti desnemu robniku. Če sta nasproti si vozeči koloni vozil naredili v sredini dovolj prostora za prednostno vdzilo, potem smemo voziti ob zmanjšani hitrosti dalje. Ko spustimo prednostno vozilo naprej, se previdno spet vključimo v promet. Če je vozišče ozko in med nasproti si vozečima kolonama vozil ni dovolj prostora za vozilo s prednostjo, morajo vozniki motornih vozil ustaviti na skrajni desni strani vozišča ali pa zapeljati celo izven vozišča. Če voznik vozi po voznem pasu, ki je dovolj širok za dva reda vozil (en vozni pas ima dva prometna pasova) in vozi po prometnem pasu št. 2 (glej sliko), mora takoj, ko zasliši znake prednostnega vozila, zmanjšati hitrost. Nato mora vključiti desni smerni kazalec in se previdno, potem 0iu Slo OiO / 11 Z I / □ | □ □ l □ run Trčil v drevo V ponedeljek, 22. aprila, nekaj po 22. uri je voznik osebnega avtomobila Vinko Bolka (roj. 1942) iz Cerkelj vozil od žičnjce Krvavec proti Cerkljam. V levem ovinku pa je njegov avtomobil zaneslo s ceste in je trčil v drevo. V nesreči sta bila ranjena voznik Bolka in sopotnik Jože Jež. Škode na avtomobilu je za 7000 din. Nezgoda s kolesom ko se je prej prepričal v ogledalu, vključiti v prometni pas št. 1, ne da bi pri tem oviral voznike na tem pasu ali celo povzročil prometno nesrečo. Ko mu vozniki v desni koloni narede prostor, bo vozil v tej koloni, če pa ne, pa ob desni koloni. Ko prednostno vozilo odpelje, lahko spet zavozimo na prejšnji prometni pas št. 2, prej pa se seveda prepričamo, če lahko to brez nevarnosti storimo. Prednostna vozila pa nimajo prednosti v križišču s semaforji. Prednostno vozilo ima prednost pred vsemi vozili razen pred vozili, ki se premikajo v križišču. Voznik, ki je v križišču, ko vozi vanj prednostno vozilo, mora previdno prevoziti križišče, nato pa zmanjšati hitrost in odstopiti prednost vozilu s pred- nostj°' Velja Kocič V soboto, 20. aprila, dopoldne se je Frančiška Podjed (roj. 1906) iz Šenčurja na kolesu peljala po Gasilski cesti proti Voklem. Pri hiši št. 18 je zavila v levo, ne da bi nakazala smer, pri tem pa je zaprla pot avtomobilu, ki ga je vozil Marko Bukovnik (roj. 1938) iz Britofa. Avtomobil se je kolesarki skušal izogniti, vendar jo je z zadnjim delom zadel, da je padla po cesti in se huje ranila. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. - Zadel pešca V soboto, 20. aprila, nekaj po 23. uri je Aleš Mali z Zg. Brnika šel od Cerkelj proti žičnici Krvavec. Zaradi cikcak hoje po cesti ga je osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Ropret (roj. 1935) zadel kljub temu, da se mu je skušal izogniti. Pešec je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padel s kolesom Na stranski poti med Zg. Belo in Preddvorom je v nedeljo, 21. aprila, popoldne padel s kolesom s pomožnim motorjem voznik Lovrenc Sajovic (roj. 1937) z Mlake. V nesreči je bil voznik težje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici.. M. Nenadoma je voznik Anton Podržaj iz Grosupljega, ko je v ponedeljek zjutraj vozil proti Ljubelju, zapeljal na levo stran ceste. Da bi se izognil čelnemu trčenju, je voznik Vili Polajnar s. Pristave, kije pripeljal iz nasprotne smeri, zavil v desno s ceste in se pri tem prevrnil na streho, voznik Podržaj pa je trčil v usek odtočnega jaška na levi strani ceste. V nesreči je bil voznik Polajnar huje ranjen, voznik Podržaj,pa lažje. Škode na avtomobilih ie za 30.000 din. —L. M.— Foto: J. Košnjek murlia LESCE Včeraj želja — danes potreba v festivalni dvorani na Bledu Razstava in prodaja od 19*- aPrii« —12. maja 1974 odprto od 10. — 19. ure — pohištva — preprog — zaves — gospodinjskih strojev tudi ob nedeljah in prvomajskih praznikih Prijeten prvomajski izlet na Bled tudi v vaš dom vodovod HIDROPAK rešitev za napeljavo sveže pitne vode v vaše gospodinjstvo Tri ■ 1 ' 7 235:238 13 Alples 14 5 0 9 222:228 10 Sava 14 2 0 12 206:285 4 Preddvor 14 0 0 13 209:313 0 Ženske — rezultati: Radeče : Kamnik 17:17 (8:9), Lisca : Zagorje 27:11 (14:4), Alples—B : Storžič 18:12 (10:7), Olimpija : Šešir 13:7 (6:3). Lestvica: Šešir Mokerc Brežice Krško " Olimpija Križe 14 13 0 14 12 0 14 8 1 14 8 1 14 14 1 321:214 26 2 237:190 24 5 311:274 17 5 265:228 17 5 266:261 16 7 222:242 14 Lestvica: Lisca Sava Radeče Storžič Olimpija—B Alples—B Šešir Ribnica Kamnik Zagorje 11 9 11. 10 9 11 7 11 11 11 11 10 11 2 11.2 1 0 2 2 0 5 0 6 1 6 0 8 0 7 2 7 191:113 164:115 192:134 141:129 129:131 153:181 115:141 110:152 82:118 19 19 16 12 10 9 6 6 6 8 112:175 I. Novosel šport med vikendom Ekipa OŠ Padlih prvoborcev Žiri področni prvak Rezultati — Mojstrana : L. Seljak 14:40 (7:20), C. Golar (Šk. Loka) : Mojstrana 46:24 (24:6), L. Seljak : C. Golar 48:36 (35:35, 17:18), Kr. Gora : D. Jenko (Cerklje) 35:20 15:4), Žiri : D. Jenko 55:8 (37:6), iri : Kr. Gora 42.22 (27:10), D. Jenko : Mojstrana 20:0 b. b., L. Seljak : Kr. Gora 20:22 (18:18, 11:8), Žiri : Trata 54:15 (24:8). Vrstni red: 1. OŠ Padlih borcev Žiri, 2. OŠ C. Golar Šk. Loka, 3. Kr. Gora, 4. OŠ L. Seljak Kranj, 5. OŠ D. Jenko Cerklje, 6. OŠ Mojstrana. B. Bogataj Lukanc, IV. kategorija: Stanislav Markolin, V. kategorija: Tomaž Jamnik, VI. kategorija: Andrej Mažgon. Na krajši progi so tekmovali tudi invalidi, med katerimi je bil 1. Janez Furlan. Z. Boštjančič NOGOMET — Gorenjski predstavniki v ZCNL so v tem kolu osvojili 4 točke. Kranjski Triglav je po slabi predstavi doma odpravil favorita za prvo mesto Litijo, kranjska Sava pa je v Tacnu presenetila domačo Savo. Tržič je nesrečno izgubil v Vrhniki z Usnjarjem. Izidi: Triglav: Utija 1:0 (0:0), Sava (T.) : Sava (K.) 2:3 (1:3), Us«jar : Tržič 1:0 (1:0). Pari prihodnjega kola: Sava : Tolmin, Tržič : Vozila, Adria : Triglav. ROKOMET — V Bosanski Gradiški so dekleta Alplesa zasluženo osvojile obe točki z domačim Trikojem. V moški republiški ligi so Tržičani doma premagali Radeče, Kamnik pa je izgubil z Radgono. Izidi: Triko : Alples 11:12 (6:2), Tržič : Radeče 22:13 (8:4), Kamnik : Radgona 21:24 (11:12). Pari prihodnjega kola: Jedinstvo : Alples, Mlinotest: Tržič, Branik : Kamnik. KOŠARKA — Startali so moški v I. A in I. B SKL. Triglav je na domačem terenu šele v zadnjih minutah tekme pemagal Radensko, Jeseničani pa so brez težav dobili z Ljubljano. Izidi: Triglav : Radenska 88:83 (40:49), Jesenice : Ljubljana83:68 (36:34)l Para prihodnjega kola: Triglav : Maribor (petek), Postojna : Jesenice. ODBOJKA — V slovenski moški republiški ligi so Blejci doma odpravili vodilnega na lestvici črnuško Savo, Jeseničani pa Koper. V II. zvezni ligi pa so Kamničani doma morali priznati premoč Mariboru. V ženski ligi je bilo prosto kolo zaradi mladinskega tekmovanja na Jesenicah. Izidi: Kamnik : Maribor 2:3, Bled : Sava3:1, Jesenice : Koper 3:1. Pari prihodnjega kola: Železničar : Kamnik, Koper : Bled, Bovec : Jesenice. JUDO — V okviru I. republiške judoistične lige je kranjski Triglav v telovadnici gimnazije gostil Celje in ljubljansko Nagaoko. Po izenačenih borbah je Triglav premagal Celje, izgubil pa z Nag oko. Izidi: Triglav : Celje 5:3, Na,' aoka : Celje 5:2, Triglav : Nagaoka2:5. NAMIZNI TENIS — Po enomesečnem premoru so spet nadaljevali v I. zvezni ligi za ženske. Kranjčanke so morale v goste v Marathonu in zagrebški Mladosti. Obakrat so bile premagane. Izida: Mladost: Triglav 5:0, Marathon : Triglav 5:1. KEGLJANJE — V republiški moški ligi so Jeseničani gostovali v Žalcu, kjer so klonili proti domačemu Hemzadu. Rezultat: Hemzad 7716 (Kačič 1026), Jesenice 7600 (Hafher 927, Udir 931, Slibar 991, Šmid 969, Oblak 925, Crv 975, Šavnik 976, Tarman 902). SMUČANJE — SK Olimpija je bila na Jezerskem organizatorica kategorizacijskega slaloma za mlajše mladince in mladinke. Nastopilo je nad 90 tekmovalcev irr tekmovalk. Vrstni red: mlajše mladinke: 1. Stoki, 2. Dornik (obe Olimpija), 3. Oblak (Trans-turist); mlajši mladinci: 1. Strel (Transturist), 2. Kavčič (Olimpija), 3. Lukanc, 4. Jocef (oba Tržič), 4. Valič, 6. Ster (oba Transturist). Na smučiščih Kanina pa je bilo kategorizacijsko tekmovanje v slalomu za mlajše pionirje in pionirke. V obeh konkurencah je nastopilo 120 smučarjev. Vrstni red: mlajši pionirji: I. Franko (Gorica), 2. Švab (Tržič), 3. Kune (Jesenice), 5. Podrekar (Jesenice); mlajše pionirke: 1. Jerman (Olimpija), 2. Zupančič (Olimpija) ter Kejž^r (Jesenice), 5. Pesek (Jesenice), 6. Blažič (Triglav). -dh Veletrgovina 2IVIL-A Kranj — TOZD Maloprodaja Za prijetnejše praznovanje vam nudimo v naših prodajalnah po znižanih cenah mesni zajtrk 200 g jetrno pašteto 100 g vino Vipava 1 1 pelinkovec 11 5,40 din 2,60 din 10,50 din 29,60 din Priporočamo praznovanje - se za nakup in vam želimo prijetno V nedeljo, 6. maja, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu Velika avto tombola Nagrade: 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ r Kolesarske novice V nedeljo se je končala letošnja kolesarska dirka Jadranska magistrala 74, na ka-• teri sta nastopila tudi člana kranjske Save Slavko Žagar in Jože Valenčič. V prvi etapi od Reke do Karlobaga je zmagal Ljubljančan Pleško, v enakem času pa sta v cilj prišla , tudi oba kranjska kolesarja. V soboto sta bili na sporedu dve etapi. V prvi je na progi Karlo-bag—Zadar zmagal Janez Za-kotnik (Rog), Žagar in Valenčič pa sta bila v glavni skupini. V drugi etapi, kjer so tekmovalci vozili na kronometer od Zadra do Nina, pa je bil Žagar 13. in Valenčič 17. Zadnja etapa pa se je končala z zmago Kranjčana Žagarja, ki je tudi v skupni uvrstitvi zasedel odlično mesto, saj se je uvrstil na 4. mesto. Jože Valenčič pa je bil 16. Na dirki je nastopilo 41 kolesarjev. Po dirki je zvezni kapetan Zvone Zahoškar določil Slavka Žagarja v državno reprezentanco za dirko Praga—Warša-va—Berlin. Mladinec Ropret pa je med kandidati za državno reprezentanco za dirko po Avstriji. Na dirki po jadranski magistrali ni nastopil trener in tekmovalec kranjske Save -Franci Hvasti, ker je v teh dneh odpotoval na trenerski tečaj v Bratislavo (CSSR). Na tradicionalni dirki Alpe—Adria bo verjetno nastopila kombinirana ekipa Save in Roga. Na zadnji seji UO kolesarskega kluba Sava so obravna-• vali disciplinski pravilnik KZJ, sprejeli pravilnik o nagrajevanju trenerjev SD Sava ter pregledali finančno stanje kluba. Govorili so tudi o naraščaju. Sklenili so, da bodo v letošnji sezoni v svoje vrste sprejeli okoli 50 pionirjev. Na dirki pionirjev pa bo kranjsko Savo 9. maja v Ljubljani zastopalo več pionirskih ekip. Hkrati smo zvedeli, da je bil Kranjčan Miro Koželj imenovan za člana tehnične komisije KZS. Na mladinski difki v Varaždinu je nastopila tudi ekipa Save. Zmagal je Kranjčan Ropret, Udovič je bil 4., Reven pa 25. Sava je ekipno zasedla 5. mesto, K. Jelovčan J m % W 1% 4