Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
		
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Ilirska ul. 15 (.Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta	15’— „ posamezna številka . . T50 „	V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!	Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto Ufi.	Ljubljana, dne IO. avgusta 1934.	Štev. 15
Za propagando obrtniških izdelkov
Današnja doba se more po vsej pravici nazivati doba reklame. Saj vidimo in se moremo vedno prepričati, da je mogoče le potom dobro premišljene vsestransko zasnovane reklame doseči tudi uspehe v svrhe, za katere je reklama namenjena.
Obrtnik se kaj težko odloči za reklamo, ker mu primanjkuje v vsej svoji skromnosti in solidnosti v današnjih težkih časih celo največkrat gotovine za druge^ najnujnešje stvari. Iz tega razloga se tedaj ni čuditi, zakaj obrtniki ne oglašujemo in zakaj ne prirejamo ali ne zmoremo prešernih, da celo neumestnih reklam.
Kakor vsakdo, tako tudi obrtnik, kot pripadnik jakega gospodarskega stanu, ki je obremenjen iz vsem mogočim in nemogočim, komaj izhaja in išče poti in načina kako si pomagati. Pomagati si moremo pa v prvi vrsti obrtniki složno roko v roki po vsej državi le, če najdemo skupen način za odpomoč sedanjim težkim časom.
Obrtniški izdelki so tudi v sedanjem času še vedno prvovrstni in solidni. Čeprav je nekdaj veljalo načelo: „Dobro blago se samo hvali" sedaj žalibog ni več tako. Vse to je minulo in izostalo, kar gre v pretežni večini na račun reklame, katera je vse to preokrenila. Obrtnik se mora sedaj, dokler je čas in še ni prepozno, priučiti novim razmeram in načinom, kako bo najuspešneje plasiral in oddal svoje izdelke, katere danes čeprav so solidni, vsled reklame trgovcev in prodajalcev manjvrednih tujezemskih — industrijskih izdelkov ne more oddati pod pritiskom reklame, na škodo konsumentov, medtem, ko obrtniški izdelki ostajajo.
Popolnoma jasno je, da se mora tudi obrtnik pred prepadom prijeti za ona sredstva, ki mu morejo omogočiti, da dokaže ponovno svojo sposobnost, mojstrsko in produktivno moč ter solidnost. To pa more potom reklame in zopet samo reklame.
To reklamo pa je mogoče izvesti enotno po vsej državi, povsod, kjer je obrtniški živelj, uspešno le potom dobre organizacije. Zato je dal Savez hrvatskih obrtnikov inicijativo v sporazumu z ostalimi vodilnimi organizacijami iz vse države v svrho čim uspešnejše propagande, da naj se priredi obrtniški teden, ki naj bo reklamni teden za vse domače ročne in solidne obrtniške izdelke po vsej državi istočasno. Predstavniki vodilnih in najjačjih prostovoljnih obrtniških organizacij, Saveza hrvatskih obrtnikov in Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino so na konferenci, ki se je vršila pred kratkim v Slavonskem Brodu soglasno sklenili, da se bo prvi obrtniški teden po vsej državi vršil pričenšl s 1. decembrom, ko proslavimo obrtniki svoj praznik, do vključno 8. decembra t. 1. K tej propagandi pa bodo pritegnjena tudi vsa obrtniška združenja, zbornice, vse v poštev prihajajoče organizacije, časopisje in javnost.
Jugoslovansko obrtništvo dravske banovine se je soglasno pod vodstvom svoje najjačje prostovoljne obrtniške organizacije v dravski banovini priključilo, da sodeluje in izvede obrtniški teden.
Obrtniško-propagandni teden naj vlije obrtništvu nove moči, optimizma in vere v boljšo bodočnost obrtniškega stanu.
Vse obrtništvo se je že pričelo pripravljati na čim sijajnejšo izvedbo tega tedna, zato pa je dolžnost, ki nam jo narekuje obrtniška zavest, da tudi obrtništvo dravske banovine prične s pripravami, ki se bodo izvajale po enotnem programu po vsej državi, da manifestiramo vsi obrtniki v propagandnem obrtniškem tednu za svoj obstoj in ponovno poudarimo rabo solidnih domačih obrtniških izdelkov, ki naj osvojijo domača tržišča ter izpodrinejo manjvredne tujezemske izdelke. Naši odjemalci pa naj se prepričajo, da jih more obrtnik prav tako zadovoljiti, kvalitativno pa še bolj, kakor trgovci in prodajalci tovarniških izdelkov.	—č—
K otvoritvi obrtne razstave na Viču
V nedeljo, dne 12. avgusta 1.1. bo na svečan način ob 10. uri dopoldne v Narodni šoli otvorjena razstava obrtnih izdelkov pod pokroviteljstvom predsednika občine Vič gospoda Jurija Petrovčiča.
Tam na jugozapadni strani ljubljanskega mesta mejita Rožna dolina in Glince, ki spadata pod občino Vič, na belo Ljubljano. Toda ko gre človek iz Ljubljane proti Viču, sem prepričan, da ima vtis, kakor da je to vse eno samo mesto. Nikjer ni naravne meje, edino mitnica ga spomni, da se mesto konča in da je prišel v viško občino.
Vse imamo že tu; elektriko, vodovod, kanalizacijo, cestno železnico in še druge dobrote, za katere se moramo zahvaliti naši gospodarsko-napredni občinski upravi, ki ji že nad 10 let predseduje priljubljen in zaslužen mož, vrli g. Jurij Petrovčič.
Občina Vič šteje nad 7000 ljudi in med temi je preko 100 samostojnih obrtnikov. Ni dolgo od tega, ko so si bili obrtniki tuji med seboj. Eden drugega niso hoteli poznati. Bili so pač dobri časi, ko ni bilo treba skupnih moči za premagovanje težkih dni.
Danes pa je drugače. Slabi časi so prisilili tudi nas viške obrtnike, da smo se združili v edinico in se pridružili napredni fronti „Društva jugoslovanskih obrtnikov", katere edini cilj je dvigniti obrtniški stan.
v Kako potrebno je bilo, da smo se združili, se kaže že danes, ko smo si eden napram drugemu zaupljivejši in se vsaj po možnosti izogibamo preumazane konkurence. Razna davčna in stanovska predavanja pod DJO tudi ne ostajajo brez uspehov.
Najvažnejše za danes pa je, da pokažemo plastem občinstva naše delo, ki ga prav gotovo ne poznajo. Dokaz, da je temu res tako, nam je dejstvo, da Vičani oddajajo razna dela, ki bi se lahko doma napravila v delo daleč ven iz občine viške. Cernu to? Kje je krivda?
Obrtniška razstava na Viču, katere otvoritev bo v nedeljo dne 12. t. m. v Narodni šoli na Viču nam bo javno pokazala kvaliteto, solidnost in dovršenost našega obrtništva. Treba je, da vsak
pride in se na lastne oči prepriča o našem napredku, kajti le na ta način si bomo pridobili zaupanje, ki je nujno potrebno.
Pokrovitelj obrtne razstave na Viču, predsednik občine g. Jurij Petrovčič.
Razstava, na kateri bodo razstavljali viški obrtniki se zaključi 26. avgusta, tako, da je dovolj časa za ogled izdelkov in si jo bodo vsi, ki se količkaj za našega obrtnika zanimajo, lahko temeljito ogledali.	J. L.
Položaj svetovnega gospodarstva
Ugodnejši položaj industrije izvira v prvi vrsti iz nesigurnega političnega položaja v svetu, čigar posledica je oboroževanje, v drugi vrsti pa iz povečanih javnih del, pri katerih se rabi dosti industrijskih proizvodov. Velike zapadne evropske industrije orožja Vickers Arm-strod, Kruppschneidercrenzot, Škoda delajo noč in dan s polnimi obrati, njihove delnice prinašajo 100 do 150%. Vsi poizkusi z razorožitvenimi konferencami so pod pritiskom krize in njenih posledic padli v vodo. Oborožitvena manija je zajela svet še močneje. Govori se kvečjemu še o „kontroliranem oboroževanju". Začelo se je govoriti tudi o „oboroževanju gospodarstva". Ljudem se skuša dopovedati, da je dostojnejše umreti od sonca, nego počasi od gladu. Civilizacija 20. stoletja je prišla skozi vojno, demokracijo, razorožitev in stagnacijo v kaos. Konec je govora o svobodnem gospodarstvu, o liberalizmu. Začenja se nova perioda: autokracija, oboroževanje, gospodarska ekspanzija močnih in neusmiljena uničevalna konkurenca. Izgleda, da bo'konec tega v vojni. „Oboroževanje gospodarstva" je geslo, ki bi naj pomagalo težki industriji iz krize in obenem ščitilo njene impe-rijalistične težnje. Toda vemo, da gre to vse na račun znižanja standarda delavnih ljudi.
Poglejmo še stanje posameznh industrij v svetu. Na Angleškem je industrija zelo oživela radi močne carinske zaščite. Proizvodnja železa sc je povečala za 40%; tekstilna industrija ne kaže dosti izboljšanja. Velika javna dela so zlasti oživela gradbeno industrijo. V Franciji dela dobro edino kovinska industrija, druge so
radi visokega tečaja franka v neugodnem položaju z ozirom na izvoz. V Nemčiji napreduje gradbena industrija (javna dela), kemijska in živalska industrija je še vedno v stagnaciji, tekstilna industrija pa nazaduje. Istotako „Ma-schinenbau-Industrie, ki je bila v največji ponos v Nemčiji. Avstrijska industrija kaže dosti izboljšanja radi ugodnih izvoznih kontigentov. V italijanski, španski, Švicarki industriji je stanje zelo neizpremenjeno, pač pa se je na Švedskem oživila lesna industrija. — Sijajen napredek v industriji in sploh v gospodarstvu pa izkazuje Turčija, kjer se po umskem vzorcu delu po velikopoteznem gospodarskem načrtu. Zlasti delajo tekstilna, papirna, sladkorna in steklena industrija. — Istotako sc opaža močno napredovanje vseh industrij v Rusiji. V USA se je povečala proizvodnja jeklu za 100%, močno je narasla produkcija avtomobilov. Država uvaja strogo kontrolo nad industrijo, v Ameriki moremo najjasneje videti prihajajočo obliko gospodarstva: trustificiranje in etatizaciji (podržavljenje) industrije in kmetijstva.
Denarstvo je tako povezano z ostalim gospodarstvom, da ga ne moremo razločevati posebej, vendar pa ima nekaj karakterističnih potez, ki jih moramo globlje poznati. Največje banke na svetu so:
1.	Midland Bank London, tečaj na vrednost delnic 10.400 milj. Din.
2.	Barclays Bank, London, tečaj na vrednost delnic 9250 milj. Din.
3.	Gnaroutv Trust Co, New-York, tečaj na vrednost delnic 8120 milj. Din.
Največja fraucoska banka Credit Lyunais, Pariš z 3630 milj. Din delniške glavnice se nahaja na 8 mestu v Evropi. Živinostenska banka, Praga z 455 milj. Din delniške glavnice pa na 31. mestu.
Vrednost delnic večine velebank je z 1. 1054. začela rasti, ker je zrasla kapitalizacija, dočim moramo obratno opazovati, da mali denarni zavodi vedno bolj zginjajo.
Zelo pereči problemi v denarstvu so bili radi podloge dolarja in funta. Amerika je uvedla bimental.no podlogo (zlato in srebro), dočim je Anglija zapustila zlato valuto. Mnoge druge države so tudi pustile zlato valuto. Radi teh motenj pri menjavanju valutnih podlog, kakor tudi radi raznih dumpingov, kontingentpv, kompenzacij, kliringov, blokiranj, preferencija-lov in podobnega je nastala pri mnogih valutah dvojna vrednost denarja; ena, višja v inozemstvu, druga nižja doma. Da se ohrani stabilnost valute, so mnoge države začele voditi deflacio-nistično politiko, to se pravi, zmanjševale so denarni obtok. Radi tega je pri nas narasla kupna moč denarja, nastale so velike motnje v industriji in izvozu. Zato so bile industrijsko razvite države prisiljene izvesti devalvacijo valute, torej izenačenje vrednosti denarja doma in v inozemstvu. Izdale so večjo količino denarja doma in v inozemstvu. Izdale so večjo količino denarja, kar pa še ne pomeni navadne inflacije kot mislijo nekateri. Amerika je šla še dalje in znižala s kontrolirano inflacijo vrednost dolarja za 50%. V gospodarstvu se v splošnem vedno bolj javlja zahteva po popolni opustitvi defla-civnične politike in po kontrolirani inflaciji. Pravijo, da je baš deflacionistična politika vzrok takemu zaostrenju krize, kar pa ni resnica. Deflacija je samo eden značilnih razvojnih znakov krize. Isto je tudi inflacija, ki bo deflaciji, hitreje ali počasneje sledila. Pojav, ki je po svojem učinku precej podoben inflaciji, je konverzacija ali brisanje dolgov, kot je bila izvedena v Romuniji... Zadolženim kmetom so se zmanjšali dolgovi za 50—70%.
Ko se je kriza začela, so govorili, da se „bodo razmere samo s časom poravnale", da bo kriza počasi in neopaženo odšla, kakor je prišla. Danes pa iz položaja in ukrepov gospodarstva vidimo, da se samo od sebe ne bo nič izravnalo. In tudi ne bo krize ustavila deflacija ali inflacija. Za današnjo gospodarsko strukturo ta način gospodarstva ne odgovarja več, zato nastajajo tolike motnje. Izhod se vidi zaenkrat v že prej omenjeni etatizaciji in monopolizaciji težkega kapitala. Mali kapital in male gospodarske enote izginjajo, če pa še žive, samo životarijo in nimajo vpliva na gospodarstvo.
Dogodki zadnjih mesecev, bodisi političnega ali gospodarskega značaja samo potrjujejo ta opazovanja. Kakšen bo konec, se vedno jasneje vidi.	Jan Jože.
f Ivan Rozman
Ni ga več med nami tovariša Ivana, zvestega obrtniškega tovariša, čevljarskega mojstra in soustanovitelja društva jugoslovanskih obrtnikov.
V petek, 3. t. m. je na svojem domu v Rožni ulici po kratkem trpljenju preminul v svojem
68 letu starosti. Skoraj nenadno in porazno je vplivala ta vest na nas, njegove tovariše, ki nas je ipokojnik zapustil tako nepričakovano.
Pokojnik je bil samostojen obrtnik nad 40 let ter je izvrševal poleg svojega poklica, ker se je zavedal, da je pravi obrtnik, tudi nebroj javnih funkcij, tako v združenju čevljarjev, produktivni zadruge čevljarjev, bolniški blagajni samostojnih mojstrov itd. itd. ter si pridobil vsestranskega spoštovanja pri vseh, ki so ga poznali. Posebno agilno pa se je tovariš Ivan udejstvoval zadnja leta v društvu jugoslovanskih obrtnikov, katerega soustanovitelj je bil in še sedaj po reorganizaciji inicijativen odbornik podružnice DJO Ljubljana-mesto.
Kolikega spoštovanja je bil tovariš Ivan deležen je pokazal njegov pogreb, ko smo ga obrtniki in nebroj drugih spremili k večnemu počitku k Sv. Križu v nedeljo popoldne. Nebroj vencev, ki so mu jih poklonile razne organizacije in udeležba mnogih obrtniških tovarišev, med katerimi
smo opazili tudi predsednika Obrtniške zbornice v Beogradu g. Milana Stojanoviča, predsednika DJO g. Lovro Pičmana, podpredsednika zbornice za TOI g. Rebeka in druge, je dokaz vsestranskega spoštovanja pokojnika.
Na grobu sta se poslovila od pokojnika za čevljarje načelnik združenja čevljarjev v Ljub-
Uspehi
šentviške razstave
Vsled vedno večjega zanimanja in poslovnih uspehov na Šentviški obrtni razstavi so razstavljale! napolnili še eno sobo.
V	sobi št. 14. razstavlja tvrdka Kunčič Josip dve spalnici; eno svetlo iz afrikanske breze In eno iz rožnatega lesa. Dalje razstavlja tvrdka Škrbine & Kormp. lepo orehovo jedilnico in eno spalnico. Čepeljnik Franc pa je razstavila na novo lepo moderno spalnico v brušenem laku.
'Na hodniku v pritličju vzbujajo zanimanje razstavljene peči, 4 po številu, in kampi, štedilnik, katere razstavlja tvrdka Battelino Alojz, izdelo-vatelj peči in štedilnikov iz Mengša. Lepe so tudi glinaste vaze, ki jih tudi ta tvrdka razstavlja.
Obiskovalcev je bilo doslej že skoro 7000 Ui so med njimi bili najodličnejši predstavniki naše javnosti, pa tudi odlični tujci. Poleg tega pa so se udeležili v skupinah ogleda razstave obrtniki iz več krajev naše banovine in je za nedeljo 12. t. m. napovedano zopet več skupin, med njimi velika skupina obrtnikov z Jesenic itd.
V	nedeljo si je razstavo v spremstvu obrtniških tovarišev ogledal tudi predsednik obrtne zbornice v Beogradu g. Milan J. Stojanovič in se povsem pohvalno izrazil o razstavljenih predmetih.
V	dneh od 15.—20. avgusta pa Je dovoljena po železnici za ogled Šentviške obrtne razstave polovična vožnja.
Konferenca pri okrožnem odboru obrtniških združenj v Ljubljani
V	objavo smo prejeli že pred dalj časom, pa moremo šele sedaj vsled pomanjkanja prostora objaviti.
Da seznani Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani obrtnike o svojem dosedanjem delu, je sklical dne 5. junija t. 1. v dvorani Zbornice konferenco vseh predstavnikov prisilnih rokodelskih obrtniških organizacij iz svojega področja, ki je uspela nadvse zadovoljivo. Konference se je udeležilo nad 30 združenj po njihovih predstavnikih.
Po 'pozdravu predsednika Okrožnega odbora je podal tajnik poročilo o dosedanjem delu. Okrožni odbor se je udejstvoval na vseh poljih, ki se tičejo obrtništva. Deloval je organizatorno med združenji in nadziral njihovo poslovanje
liani g. Perdan Jernej, za društvo jugoslovanskih obrtnikov pa g. Košak Ivan.
Tovariša 1. Rozmana ohranimo v častnem spominu, saj si je s svojim delom ustvaril med obrtništvom neminljiv spomenik ter se klanjamo njegovim manom — preostali g. soprogi in sinovom naše sožalje.
ter se udeleževal občnih zborov, kar je velike važnosti, da ima tako tajništvo priliko priti’ v dotik s posameznimi obrtniki in čuti njih težnje in nasvete. Posebno pažnjo je posvetil šušmar-stvu ter je pri tem podpiral združenja pri preganjanju nelegalnega obrtovanja, vlagal je predstavke na merodajna mesta, protestiral proti konkurenci delavnic državnih in samoupravnih oblasti in sodeloval na osnutku zakona o pobijanju šušmarstva. Boril se je za čevljarje proti Katinim prodajalnicam in po-pravljalnicam, za krojaško stroko proti konfekcijski industriji. Zahteval je olajšanje davčnih bremen in podpiral akcijo za pavšaliranje pri-dobnine malemu obrtniku. Zbiral je podatke in predloge za novelizacijo obrtnega zakona in za mojstrsko zavarovanje. Interveniral je radi ureditve števila vajencev, inspekcije dela, znižanja obrestne mere itd. Od njegove ustanovitve dalje je opažati med obrtniškimi organizacijami mnogo več razgibanosti in delovanja.
Obrtni referent zbornice za TOI g. dr. Pretnar je nato orisal v izčrpnem .poročilu delovanje ljubljanske zbornice za obrtništvo ter podal poročilo o konferenci vseh zbornic v Skoplji! dne 8. in 9. maja t. 1. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem, za katero je-žel zasluženo zahvalo.
V sledeči debati je apeliral za krojaško stroko g. Franc Iglič na vsa združenja za pomoč v boju proti Tivarju, poudarjajoč solidnost dela legalnega obrtnika-krojača, ki more konkurirati tovarniški konfekciji in napraviti obleko iste kvalitete še ceneje kot konfekcija. Zato je posebno pozornost in važnost polagal okrožni odbor na otvarjanje tovarniških proda-jalen -in popravljalnic, ki v splošnem odjedajo zaslužek malemu obrtniku, osobito v oblačilni stroki. G. Ložar je v imenu ljubljanskih čevljarjev pozdravil take sestanke kot zelo po; trebne za obrtnike. Dosedanji boj proti Bati ni rodil uspeha, ne sme se pa odnehati. Pozival je merodajne oblasti, da se čevljarje pravočasno reši pogina. G. Mali iz Domžal je zahteval zakon o pobijanju šušmarstva, v katerega naj se vnese določba, da se tudi oni, ki daje šušmarju delo, Jcaznuje in odgovarja solidarno za kazen šušmarja. Pritožil se je objednem proti konkurenci javnih ustanov in njihovih delavnic, tor premilemu preganjanju šušmar-jev. Obravnavala so se ostala obrtpiška vprašanja, pri katerih so se udeleževali debate zadružni načelniki gg. Praprotnik, Primožič, Čampa, Lotrič, Lenarčič, Udovič in Pirc.
K sklepu se je predsednik okrožnega odbora zahvalil za udeležbo in prosil, da se pri-
Mizarski tečaj v Št. Vidu
Ob priliki velike obrtne razstave v Št. Vidu se je vršil dvodnevni mizarski tečaj, katerega je vodil priznani strokovnjak v mizarski stroki g Kregar Ivan iz Št. Vida. Tečaja se je udeležilo 78 mizarjev, po večini samih mojstrov. Udeležen-
Na kraju predavanj so se udeleženci slikali, nakar se je v imenu udeležencev tečaja zahvalil g. Jevšček Karol, načelnik združenja mizarjev v Novem mestu za vse skozi zanimiva in poučna izvajanja. Nato pa je predavatelj zaključil tečaj
ci so bili iz vseh krajev banovine. Uvodoma je tečajnike pozdravil g. I. Vrhovec, predsednik podružnice DJO z bodrilnimi besedami ter želel vsem mnogo uspeha. Tečajniki so si ogledali tudi vse večje moderne obrate in tudi skupno ogledali obrtno razstavo s primerno razlago.
G. Kregar je imel teoretična predavanja, pri čemer je vseskozi praktično podajal snov o vezavi lesa, fumiranju ravnih in upognjenih ploskev. Sledilo je predavanje in razlaga o lužen ju in politiranju, čemer je sledilo praktično luženje itd., kar je predavatelj kaj srečno podal.
z vzklikom „Bog živ! pošteno rokodelstvo" s splošnim odobravanjem.
Da so taki tečaji potrebni, je dokazala udeležba in zanimanje, s katerim so vsi udeleženci tečaju sledili.
Pohvalo za organizacijo tega tečaja zaslužijo vsi, ki so k temu pripomogli, v prvi vrsti g. Rok Arhar, dobavitelj mizarskih potrebščin, g. prc-predavatelj in pa upravitelj narodne šole v Št. Vidu, g. Šmajdek, ki je dal telovadnico v to svrho na razpolago in šel vseskozi ljubeznivo na roko.
hodnje konference udeleže tudi predsedniki združenj, ki so danes odsotni. Okrožni odbor je na konferenci dobil nov materijal in smernice, po katerih bo delal v bodoče.
Obrtniška zborovanja ali...
Obrtniki ne verjamejo več..., to bi si lahko nekdo zapisal v svoj dnevnik. Imeti vodilno pozicijo, za seboj pa nikogar, to je trpka konstatacija. Tega sicer noče nikdo priznati, pa tudi najbrže ne bo, dokler bodo imeli svoja zborovanja tako dobro obiskana, kakor je bilo ono v petek dne 3. t. m. Šlo je za važno vprašanje o zaščiti obrtnikov. Obrtniki, ki so močno zadolženi, si žele zaščite, toda najbrže ne žele, da bi o zaščiti govorili ljudje, ki bi na svojih položajih lahko dosti več napravili za obrtnika kot napravijo. Deliti na otvoritvah razstav subvencije ter vezati na iste govore, to na eni strani, na drugi pa sklicati obrtnike k razmotrivanju o zaščiti obrtnika, je celo za sedanji čas kislih kumare preveč. Zato se je tudi zbralo tako lepo število obrtnikov. Ob določeni uri dva navdušena poslušalca. Malo
kasneje nekaj več. Celo uro kasneje okoli 25 do 30 navdušenih poslušalcev. Nekdo je sicer tožil o nezavednosti obrtnika, mi pa mislimo, da tu ne gre toliko za nezavednost, kot za jasen dokaz, kaj danes obrtniki mislijo o voditeljih, katere na njihova sedanja mesta niso volili. V sedanjih težkih časih hočemo dejanj in ne samih besed. Volkove v ovčji koži znamo dobro razločevati. Ja, ja, božji mlini meljejo počasi, zato pa gvišno.
—ec.
Obrtna razstava na Viču bo otvorjena celodnevno od 12. avgusta do vključno 26. avgusta. Vstopnina za osebo Din 2'—. Ugodne tramvajske zveze z Ljubljano. Vsi, ki se bodo poslužili ugodnosti polovične vožnje na železnici za šentviško obrtno razstavo naj si ogledajo tudi razstavo na Viču.
Iz obrtniškega pokreta
Uspela obrtniška prireditev na Igu. Podružnica DJO na Igu je priredila v nedeljo due 5. t. m. vrtno veselico v korist namenom društva in obrtno nadaljevalno šolo, ki je vsestransko dobro uspela ter so jo poselili poleg skoro vseh domačinov tudi člani ostalih bližnjih podružnic.
Kongres jugoslovanskega obrtništva, se vrši v začetku meseca septembra t. 1. v Ljubljani ob času jesenskega velesejma. Opozarjamo vse obrtništvo dravske banovine, da bo prvi te vrste v naši državi in se ga udeleže v večjem številu tudi tovariši iz Srbije in Hrvatske.
Za podrobnosti in navodila se obračajte na osrednje DJO v Ljubljani.
Dobave in licitacije
Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se bo vršila potom javnih ustnih licitacij, in sicer: Dne 18. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Celju in Škofji Loki; dne 20. avgusta t. 1. pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani in Komandi mesta v Slov. Bistrici; dne 22. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Mariboru,; dne 24. avtgusta t. 1. pr i Komandi mesta v Ptuju v Novem mestu.
Dobava drv. Komanda dravskega žandarme-rijskega polka v Ljubljani sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 do 200 m” bukovih drv.
Opozorilo uprave!
Današnji številki prilagamo položnice in opomine za vse one, ki doslej niso poravnali naročnine ter jih opozarjamo, da Je to zadnji opomin. S to številko prenehamo tudi pošiljati list. Vse, ki so dolžni na naročnini pa obdržimo v evidenci kot dolžnike.
Tovariši, zavedajte se svojih dolžnosti do lista in nakažite takoj zapadlo naročnino.
Razstavljale! in odbor podružnice DJO na Viču.
Razstavljale! po sobah na Viški obrtni razstavi
Št. I. Herzrnansky Franc, vrtnar; Šerbec Franc, terazzo mojster; Drobtina Albina, pekarija; Lojk Josip, nrzar.
Št. 2. Pirnat Stanko, pečar, Stermenzky Julij, ključavničar; 'Košenina Franc, klepar in vodni instalater; Bizovičar Anton, mizar; Dolenc Marija, vezenine.
Št. 3. Umek Ivan, mizar; Cirman Vinko, kolar; Voljč Ignac, čevljar.
Št. 4. Zadruga mizarskih mojstrov, Vič; Sedej Ivan, cementni izdelki.
Št. 5. Drnikovič Andrej, mizar; Gorjup Anton, krojač; Sedej Alojzij, čevljar; Mancini Anton, fotograf; (eventuelno Bele Karol, pek).
Št. 6. Mrak Jožef, mizar; Wohinz Marija, mo-distka; Wašl Ciril, damski frizer; Dolenc Marija, vezenine.
Obrtniško delo je dokaz obrtniške zrelosti in samozavesti!
t
♦
t
t
#
*
t
i
♦
t
Priporoča se vsem trgovcem in pekom
Pni jugoslotanslia toearna za diaslad, slad ia ta
RUDOLF ZALOKER !
Ljubljana - Vič
Prva tovarna kvasa izven kartela
♦
♦
P
+
P
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
ZIMITSKO BANKO,
ker s tem pomagate onim obrtnikopi, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu.
V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Tiskovni sklad*
Saldo dne 3. avgusta 1934. Din 1679,25; podružnica DJO Logatec Din IDO’—. Saldo z dne 9. avgusta Din 1779'25.
Tovariši! Spominjajte se ob vsaki priliki našega lista in darujte za tiskovni sklad. Naročite bloke! Apeliramo na vse, ki so bloke prejeli, da jih čimprej prodajo in nakažejo nabrane zneske.
Tiskali J. Blasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna In litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MikuL
trgovina z mešanim blagom Glince — nasproti šole nudi prvovrstno blago po najnižji dnevni ceni.
Oglejte si na obrtni razstavi na Viču pohištvo, ki je bilo izdelano pri tvrdki
MRAK JOŽE
pohištveno mizarstvo, Glince c. XIII./5
?riPWoč,«j(|jnar Ivan
splošno mizarstvo T^ožna dolina, Cesta na j3rdo V
Trajne, vodne in železne ondulacije izvršuje
Pavlic Viktor
»?rpvec In frizer, Glince
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Priporoža se mesarija in prekajevalnica
STARIN ANA
Glince, Tržaška cesta 48, podružnice: Glince ć. XV. in Rožna dolliia 6 IV.
FRANC ŠERBEC
terazzo mojster
Glince IX., št. 21 (Vič) Ljubljana
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
DRNIKOVIČ ANDREJ
mizarstvo, GlJnce, c. XVII.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. Pohištveno in stavbeno mizarstvo. -
Priporočamo Vam, da obiščete brivsko-frizerski salon
CIRIL VAŠ L
Ljubljana, Novi trg: 2
kateri izvršuje prvovrstne trajne, vodne in železne ondulacije, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
NERED FRANC
gostilna in mesarija
Rožna dolina cesta IX* št. 3
Postrežba točna, cene solidne.
UMEK IVAN
splošno mizarstvo z električnim strojnim obratom
Glince, cesta XI., št. 12
Obiskovalci obrtne razstave na Viču obiščite gostilno
FRANC
flGNOLfl
nasproti šole
CE2D
IH)	i!|ii;|l!l!!il|:i i’lii!' i«", :;!ii iiiflllilHlIlliM	llilllllllf flllllil	l>lll!llll!lll!l!|ll!IW!!ll!ii!ll!ll!l!l!li!lllll!ll!ll!|i!ililll!l;l:! Ullilll; i i'!	1
	Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tovarna na Glincah pri Ljubljani. Telefon štev. 24—10. Čekovni račun štev. 13.99y. Razstavlja na obrtni razstavi na Viču.	
B	GR W«Kf iitiHRr Illll!l!liillllll«lll!llllillli!lllllllllllill«l!l Mi,	*!#««• I»illlilil!ltii!:!il§lll^	hii Ml	
JERAS
FRANC
kroiaStvo
GLINCE
Tržaška c. 6
se priporoča za vsa moška in damska dela
Vrenjak Viktor
modno krojaštvo
Rožna doiJna, c. VII., St. 22
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, postrežba točna. Cene zmerne.
Za soboslikarska in pleskarska dela se priporoča
Glinšek: Ivo
Rožna dolina cesta II , št. 36
Izdelava prvovrstna. Cena solidna.
Stopnice, terazzo-tlak, balustrade, cementne cevi izdeluje v najboljši kvaliteti
IVAN SEDEJ
izdelovatelj cementnih izdelkov Ljubljana, Rožna dolira c. Vlil., št. 12. Telefon 32-67.
Bri»sl.i salon ZQRC FRANC
Glince, Tržaška cesta štev. 26
se priporoča cenj. damam in gospodom.
GALIČ FRANC
splošno čevljarstvo Rožna dolina c. IX.. št. 7 se priporoča sa ceni. naročila
Suhadolnik Franc
kovaški in podkovski mojster Rožna dolina cesta II., št. 48
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela.
Košenina Franc
kleparstvo in vodovodna instalacija
Glince. Tržaška cesta št. 49
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Obiskovalci razstave bodo prvovrstno postreženi
v gostilni PRI MESCU
v Novi vasi
\ GUTNIK ANTONIJA |
J Cjlince, Tržaška cesta 5 J
^ mesarija in izdelovanje prVoVrstnih ^ ^ mesnih izdelkov? se priporoča ce- ^ X	njenemu občinstvu ter jamči za f
^	točno in solidno postrežbo.	^
Bizovičar flnton
pohištveno mizarstvo Vič-Glince c. II., št. 1
HIB
Izvršuje elegantne kuhinjske in spalne oprave. Cene zmerne. Delo prvovrstno. Razstavlja na obrtniški razstavi na Viču.
pm MMmMMRRRMMHBilllllžIllliRIIIIII 1ll'll■ll■IIHj|^
■

Tiskarna d BI

izvršuje vse tiskovine za denarne zavode, zavarovalnice, društva, za- g druge, urade, industrijo, trgovino, j: obrt i. t. d. po nizki ceni
Ljubljana-Vič, Rožna dolina,
IBS! Podrožnik.
filllllllllilGUliin
PIRNAT FRANC, 5!^
Izdelovanje soda vode in pokalic
Rožna dolina, Cesta na Brdo št. 14
Postrežba točna.
Gorjup Anton
Modno krojaštvo za dame in gospode
Glince cesta XV-, št. G
Izdelke si oglejte na obrtni razsta /i na Viču.
Fot°-ate|ie Mancini Anton
Rožna dolina pri Ljubljani. Izgotavlja fotografije vseh vrst. Cene zmerne! Postrežba točna!
ZORZ FRANC
mesarija in prekajevalnica, Glir.ce, Tržaška cesta 13 se priporoča cenj. občinstvu. Cene zmerne, postrežba točna.
Stermenszkv Julii
splošno ključavničarstvo, Glince pri Ljubljani,
Tržaška cesta št. 46. Telefon št. 28-12. Izdelovanje štedilnikov in emajliranih peči. Avfogenično varenje.
VRTNARIJA
FRANC HERZMANSKV
Rožna dolina, Večna pot 21 se priporoča.
Damsko krojaštvo, ročno in strojno vezenje, predtisk, entianje i. t. d. se izvršuje pri
Glince, Tržaška cesta št. 26,
Oglejte si na obrtni razstavi na Viču.
Ob priliki obiska obrtne razstave na Viču se Vam priporoča eostilna
Marinko Marija (Pri Oblaku)
Glince, Tržaška cesta 17 (nasproti šole) katera Vam postreže z dobro jedačo in pijačo.
VAMPELJ ANTON
mesarija in prekajevalnica, Glince, Tržaška 21
se priporoča cenj. občinstvu, Točna postrežba.
Priporoča se
Skalar Vinko
splošno čevljarstvo, Glince cesta IX., št. 12.
V popravilo se sprejema tudi snežke in galoše.