ABEneDN2K slovenske uiole , v a rjes. krai, darxiivab. ! Vela ne3ve3an. 3 kr. S> x[esdrsk?ga kra.lev^ga aposloJskzga Velujd- stva prav/qo in dovo.ieuem. \ a .Lublana, 1829... Na pro da j va bukvarnaqa 3a ludske irole T,ub- lanskaga poglavarstva, va uolah. A _ Ji-ili-H- . "ja knjižnica ; A\ 'JUN-OMAN iAL- SV. PETER I I Ljubljane,^ \ J?' o H40Hty- o Male natisne ijerke : a, (D, o 5 u, e, a, g, P ž r v * h 8 imenujemo glasnike, d r u 3 ? h 24 pa soglasnike. Izgovarjaj r ajdino tele ijerke: m, o: n®s? tud? ti, luikor brat nos?, e , e : tele leta staro. », i : t?rpi veliko, tirp? tud? ti. n, n: gon?m in p?rganam kmna. 1,1: d®br?ga vola, d®bra vo.Ia. 3, s : 3*11? sad raste 3ad 3a 3idam. x , ui: mojn kra nnva; *iva 'fe?val. iif: ga iiije, de ga uujene. rj, ij: reija mu rjelo ndij streij?. 1 4 3 1 6 g o v n s v) a. Slogi 3? glasnikom ;ja soglasntkam: \ p* o 5 . 6 8 . n 11 . Opomba. 1) Ostr* udar (/) nad glasnakam po¬ men*, de tist* glrisnak na dolgo 13 r er) a, al* ^atcgn*; teaek* udar (s) pa, de ga na'glo i;p'eij? al* predtegn*. 2) Eno3loxne besede, v* kter*h je n , c al? i, se ravno tako ^ategnejo, kakor une, k? imajo a al? 6, postavam: duh, mir, ber* kakor: duh, mir i. t. d. Druge eno^losne se pa tud* bre^ udarja predtegnejo, postavam: kad , kot, sem, ber* kakor: kad, kot, sam i. t. d. : 9 ID. f^eh.ke natisne qerke: A, (D, O, U, E, 2, E, I; J, V, F, B, P, M, N, N, L, E, R, D, T, 3, S, B, 30, U), q 5 G, H, H, K. 1 6. Ank, Avw, (Ds, Ost, Um, Urh, En, Gv, Iv, Irt, Jftl, Jok, V?rv, Volk, Vnuk, Frani], F ril], Fant, Bla*, Brig, Plav*, Pst, Pest, Mmr, Mrak, Ne*, Nrav, Nik, Niv, Lah ? Lssk, .Lub, .Lud, Raj, Rmj, Dvor, Drog, Turk , Trest, 3rak , 3mes , 3von , Sv?,r*, Sna>p, Sluh, Rvet, Rvil, GCn?i], DGir, lIJ^v ^ llJket, 1'Iet, Brep, Bast, Berv, Gr*k, Grad, Ul, IIov, 1 lot, Uiji , Hlod, K: A-bram, ®-kno, o-drs, u-sla, i-skra, jii-lro, v^r-sta, bra- ^da, pre-lda, me-sto, nž-irke, li-stje, re-bro, d£-ska, tre -^nost, 3di-hJtej, sko-dla, i|6-kla, xe-tva, nd-u/ka, 31-slo, go-spa, hru-icka, kre-vda. 2 0 . Kakor je beseda sesldv.tena , se tdd? ragstdv.fa : O-sžr-ijje, u-bo-xnost, vs^-dvf-gnem, pa-gla-ver], po-tre-ba, na-je-mnsk. do-vo- .le-ue, 3a-goj-3da, so-p ra-31^ k , ob-Ii-ijje, od-ve-3a, i^-pi-sžk, pod-no-xje, p«r-rn-rjem, pre-sto-ple-ne, pro • stre - te , nad-le-ga, ra 3 lo-i^i-ta, pred - na - n;a -1*. 1 2 2 1 . Treba je tiid % vedet *, kaj pike in druge pia¬ nina med besidann pomenijo. Preneh.lej (,) ta pokaaie, de mnda v s brana ne¬ koliko prenehaj. Dal?, prenehlej (;) te opomina, de n?tj stvaril. kll®v?k je vei{, kakor kar se ne vid? na sveta. Tud? ti, moj otrmk! s? vjlmv?k. Tud? tebe je Bog stvaril. Karkol? s?, s? le od Boga. Karkol? imaui, iman; le od Boga. Bog da, de x?viro. Bog t? da duiro in telo. Bog t? da oi]i, de vid?®; umeša, de sliipsuj 5 je;^?k, de govorim; Bog stori, de misl?u7, in hotjem , kar je prav, d®bro in l?po. Lej, m®je dete! v?s s? od Boga. Be s? otrmk ti. kters Boga lub?, in ga prav rad sla¬ ma, te Bog rad ima, in s? negov otrmk. 2 . Mmje dete! Bog premore, kar hoije, in stori tud?, kar hoije. Ne le samo ti s? od Boga, tud? kar x?vi, in je okols tebe, je vse od Boga. Bog stori , de soline tako l?po in gorko sije, Bog stori, de se kina tako 1?- po svet?. Ne je ^vdple, kler? b? Bog sv?- i 4 llaihe ne dajal. Bog pokriva goro 3? gar- movjem in dravesa, in naredi po.le in hosto tako lepo in 3eleno. Noben ijl®vak ne na¬ redi hriba in doline, pola in boste, dneva in noiji. Svet, tako velak , ma.rmk in lep , kakor je, je le 3g®l b®xje delo. Bog je gospodar svata. Kar on hoije, to je. On le reije, in xe je. Solnice ^haja, ker Bog hoije. On na lapd plava po 3raka, ker Bog hoije, Vetar vlcije, se bliska, grami, dax gre, ka.dar Bog hoije. Bog hoije, staja se led, dravo ijvate , xito in sadje 301-1. Radar Bog hdije, listje 3r?nieni in spada; marji; ijm^r-juje; v* jiotdka je led; sneg pokrije 3emJo. Bog da, de ijl®vak xa,vi. Kadar Bog hoije, se ldija duua od telesa ; ijl*vak umarje, truplo pride ra gr®b. Me Bog hdije, svata ne veij. Misla po¬ gosto v a Boga, moj olr®k! in mrola. ga. Od nega je, kar je. 3 . .Luba otr®k ! naij ne, kar ba Bog ne vedel. Bog, ktera te je 01 ji stvaril, vi¬ da tiids. Bog, ktera ta je uuesa dal, slina, tilda. Karkola delan? , vida Bog. Karkdla govorin, slina Bog. Ne ga kraja, kjer ba te Bdg ne vidal in ne slinah Bog tvid« ve, kar mislan in hdijen? ; va sanje ta vida. Bdg te vida po n®?js tako , kakor po dneva. Bdg te vida, ije sa dobar in pobotan, in tiida ve , vje s? poreden in hud®ban, O misl* po¬ gosto : Pobbaean aie bruman h bijem bile , •pnirej dober, in nakol« ne hud®b«n ; Bog me vid*, in je par mene, desaravno ga je3 ne vidam. Bog vida te, Var’ greha se! 4 . .Luba otr®k! Bog je breg k®nrja do- brotliv, in te Jube. Karkola je lepega in d®- braga, je od Boga. Kar aee ima«;, in kar roe potrebuje«;, pride od Boga. Kraj, ve kteram prebiva«;, in obleko, klero nos««;, te da Bog. Krah, k« ga tolakan rad je«;, in mleko, k* je tolakan sladko, ta daje Bog. Tud* spane, k? ta po nmij« tako dmbro de, te Bog pouuJa. Kako dobar ta je Bog! pa ne le gate sk*rbi Bog, ampak tud« 3« druge, k« so sa teboj na sveta, in ga vse, kar je okola tebe. On Dcavi ijerva va praha, ribo va potoka ; in kar leta pod nebam, on redi. Tako d®bro hoije Bog. O, hvala ga sa sarrjam in iistma ! Misla velikrat: Kako dobar je Bog! Boda tuda ti dobar kolakor more«, 3« vsakam , ktera s’ teboj aeavi Moj olr®k! Bog je breg k®ni]a svet. Kar¬ kola je d®br«ga, ima Bog na seba; va nem ne imj, kar je hudaga. Bog hoije, Joba in stori le, kar je prav in d®brq. Kar Bog noije, je hudo, je greh. Bog sovraaca greh; on hoije, de boda tud« ti dobar in poboacan, ne pa hud®h n. i 6 Štor?, rad, moj otrok! kar Bog hoije: le kar B 6 g lidije, td je d®bro. Kar Bog ndije, ne smcir nikdar storit?; ker to je hud®bno. Bog .hib? otroka, kter? je dober, pobdaren in priden. Otrffiku , kter? je dobsr in pobox?n, da Bog sreijo, in de se mu leta in tam dwbro godi. Otroka, kter?. ne dobsr, al? je rj?lo poreden in hud®b?n , Bog kaznuje al? udrafuje, in ne godi se mu doibro. Bod? 3 mirej pobox?n in dober, in vargj se greha, ker je Bog ves dobar, in n?ij na sebe nema, kar je hudega; po tem bo troja diiira b®xja podoba. ID o 1 a. Moj otrok! ti hoden) ^dej v? nolo. Veliko s? xe od Boga shiral. Ve®, kako dober je Bog, in kaj hdije od tebe, 3Ge otrok se uijhr v? hi dl?, kar je prav in lepo. Al? rad hod?® v? irdlo? O res, prav rad! Ven;, kaj m oran; sto¬ rit?, ije hdije® bit? prav dob?r? Poslušaj, t? bom povedal, kako K®r?.l dela. K « r ? I pred if d 1 o. Kolekorkrat je irolsk? dan, se K®r?.l veseli. 3godej vstane , in miši? v? Boga; hitro se obleije, in l?po umije. Kad stori, kar se mu rdi je; 3 ? h val? 3 n vse, kar se mu da. Reko mu: K®r?l! pojde, i[as je. Preijej vgame svmje bukve, in ijesar je ire treba, in gre hitro sv®jo pot. 17 K © r a .1 v 2 ro 61 a. Ne prehitro, ne prepolno, ne pride v? »rolo. Stopa v a rod! o, pozdrava uijenika, in gre, kamor mu je bilo reijeno. Tiho sadi na klopa, poslinila, kar se mu pove in pokaace. Se ne 031 ra, misla va to, kar silira, in ne n apt;i. Ve, kar ga vpraroajo. Kdor ga le vida, ima vesele nad nim, ker se pridno uiji. Koral po rool a. Kadar roola mine, gre Koral prerjej in ti¬ ho domu. Ne teka, ne ragsaja, se ne targa. Rad ostane doma, in tuda ta misla va to, kar so mu va roola pravala; len novje bita, tuda doma se uiji, ker ve, de po tem veij 303. Lej, moje dete! tako se obnaroa Koral. Je po- boxan in dobar; Bog ga luba, in je acnim. Kdor ga po^na, ga ima rad. K e hoijero tuda ti poboxan in dobar bita kakor Koral, posne¬ maj ga. Sam majhen, mlad, prav mal’ premorem, Xavet’ lapo pa xe 3amorem. Poredna Frirje. Friqe ne tak, kot Koral. Rad spi, in ne hoda rad va roolo, raji dragej 3astaja, vje more. Je len, se le uiji, kadar se mora, in ne dela nakola 38 veselem in pridno. Ne rad doma, in le igraije luba, Ta kraiji in ra3saja, de se deleij 2 i8 sliu/«. Kar se mu reije, noije storita. 0 , to ne prav ! Kaj ue le bo ix nega, ije tak ostane? Ne godi se mu drobro. Kdor je len, in se mij ne uqi, ostane neumsn. Kdor ne slu- ira, je hudrobsn. Otrmka, kter« je len in Iui- dmb«n, ne .tub« Kog. l lc hoijeui, mmje dete! de te Bog Jiibs, ne bods len in Iiud®b«n, ka¬ kor Frirje. Poboxn« Pavsl. Pa v sl veijkrat misl?, v g to, kar se mu od Boga pove. Molit« se xe uiji. K«d«r se 3ju- trej gbudi, reije: Moj Bog! 3ahval«m te 3a spane, s’ ktersm s« me pokrspijal! kako sam vesel, de tre x«vim ! Ti s?. dobrdUiv, ti sk«r- biii? 3a sv©jiga otr©ka. Daj, o Bog! de bom tud« dans prav dobar in pobdx«n. Pav«l rad hod« na pole. T« vida roxe, travo, xito, drevje s« sadjem, in kar je ta. Sliu/e, kako l?po pt«ij pmje. Se veseli; s?, misl«: O Bog, kako lep je svet! ©n je tv©je delo! K«d«r Pavsl gre k« jed«, s« misl« : Bog m?, poud.la jed in pijano. 3 ahval« se 3a vse, kar se mu da. Kadar se noij stori, 3ahval« Boga 3a dan in 3a to, kar mu je dal, in reije: O Bog! bods in ostane tud« po n®ij« pgr men«, in var«j svmjiga otr©ka! Ker Paval tohkrat in tako rad v« Boga misl«, >9 jc tadej pobossn in dobar; le to stori, kar Bog hoije, in naij mu ne duboaga na svet?, kakor Bog. Kdor vedno Boga V? mislah ima; Ta prav mara 3an V’ sini*! 3 ’ ustma, v’ djan’. 2/1 • Od d ii b * h starwcv. .Lubo m® j e dete! nar veif d®br*gft ta Bog daje po tvmjih staroah. Veliko tavncant dudi je sarjer na sveta, pa nobedan ^med n ih ta ne daje tolako drobraga, kakor tvoj ®ije in tvaija mata. Oni ta dajo vsak dan jed in pijaijo. Dajo ta obleko in vse, i[esar potrabiijeir. JN6i[ in dan skarbe gate. Velak sai^er n,'e ntsa, pa nekdej sa bil ®e manroa. Nese me mogal govo¬ rita, ne ita, ne stata ne, le jokata sa mogal. Umreta ba bil mogal takrat, ko ba ta staro;?, ne bili dajala jesta in pita, Noij in da'n so skar- bela 3 a / d i y / £, A, 5 , J, f}, X, m, vj, -1], tj, k, k, L se, C U£, A!}, y, y, 7i, M, A. 26. * > > > / > f ' ‘ J\ap zmirep v mir med avop vezvs. Ne krade. 4 - 7Hlll pe imel dva alna. m SP« inea ae pima pe re Ofnl lilo. (Dna da kila prav hudaSna o trčila y ve tempetne Smejim da l rad la , in ive d nuje hude reji polfinala. Jhcr e e nida poSoddmala , je perioda Sto¬ ni iviSa nad m. OS a da bela dan od eovrdocnela na Šorlije u bita. SJalo je Sddoj oce velllrat hudcSne f Apn jene otrde laznll aU w trajal! dftoj o trd! naj So ta zjled tv me a varilo ; JSdor limleja lej prelovel, (Sin prav jerdo -je prejreiui. Goi:mn? vselej rtsnnjo. 3 o oeerla. J{o jfooeej- dojele, 60 mu 6 ll- km ocneja potejmle, m venec jo nedol¬ očne ja hirata ve po 6 uwe.no rupo. Jlmdlo pridejo mimo jreds kuprje, le 60 wle ve drujo deoeelo (ve l/jipt J. S~im 60 prodale hudaSne Sr at je do- Srega jjfooeeja 3 a trldeest ereSernlkov. Staj 60 tedej lic til e ojetu po vida te / - Z/aklale 60 k&sla, pomojde jfo- oeejovo 6 ukno ve nejovo In, in jo tako pomrejo oje: tu. o/po roj s mu: n /To 6 tlkno 6 mo najdle , devja zver Se Sela utegnila pfooceja raster jate/ 3i (!) f lalo pžrda lase! Vi le lilo ocalodt 60 'pitpravili dodnepa oprta! - £e lidor hudo dola , -je pirprd- v£en tudi Upati. Uj.ovmi le ndnlrjo ; Jn v anp de lip a tl ■ 'fdudšm le dt hm Inv njo / (Klopa ne mor’iv polj at’ ■ S p o w i u j starost. 6. dPrerol Vli&ep pe (dl dtcir pa- dtltKlV mdoe. dfd pe mil Vi malo m id to ddletei, , la -te na Andi dt-dlo. Jdo pe popadi vi d rop dtopal / pri- 32 dejo potčdm diijli ali jantlij i iz mletja , in zamjujejo etartjla f Jur je imel malo Icle na cjlavi- Vpik •so : n (Pliwžrj f plutij, pojdi jan!” Ošilite j je Sil ei Um žilo tazoealen, in je vzdljnll ' 1 1 Ljubljana.^ % s 34 7 - Neskomijno je slab, kdor Boga p03ab\ 8 . Dob?r otrok sl utr a v« sk®k. 9 - S’ hud®bnam, kar le mor’a>, nikdar se ne enaij Si}er d®br?ga hudrobne le prelahk’ popaij\ io. T ‘t Kija ^apekd, Bog te svari tako, n. Kdor Iaoc govori, vso vero 3gubi, 12 , Ne kr a ds in ne ^mikaj, Kar najdem, ne polikaj. •7 i3. ]^eddlxnosl : tih®ta, Mlademjem l?p®ta. i4- Nedolxnost 3gub.lena In ura 3am’jena Ne pride nobena. Prldsn , dob?r bods in bogabojeij, Diubre vb.le bo«;, ne more vest le peu\ 16. Preteip ne emga dneva ne daj, Pre j pridno storjenega datbrega kaj. 1 7 - Nikdar ne teži, kar kdo se 3031. 18. Lepo je hvaležnost, perja^nost imet 1 , Gerdd nehvaležnost, to ijerte ves svet. T 9- 3 * lepo besedo se sledusij dobi, Kar dobrega kdo sv na sveta acell, 20. Parludan bdd’, 3’ veselem skus 1 postreu’, Kar je Bogu in bliienamu vireip 21. Umivaj se rad, imej ijedn' oblaijll’, Obliuje, roke in noge in perll’. 22. Ulja se reda, rad 3apored štor’ vse: Red psr del’ ta vel ko truda odvsrni. 23 . Del’ imatr, le prim’ se ga, Vsakter’ .luk« urn«ga. 24. Vesele do kake mji Del’ lahko, perjetno stori. 2 5 . P?r jed« in p’jaij« vii to.lk’, kar je prav, In starost doxivel hou;, vcij« del 3 dr a v, 26, Govatr’ le mal’, posluiraj rad, Masti ne daje aclobodrat’. 27. Bre3 glave storjena Je rada skaxena. * v . ■37 Molitve. 3 jut r e j. of’ taSoj f o Skdj! jez zdaj Sijajnem danamna dan; SPomoj men dlak’mu daj / )e dr sij no So Sc iomjan SJedslo jutro vaSa me , dl) e li delu v wdlo jr sni dpojlt j SPretslal d pan a ijad mg je f Jn zojiet So jem pridan Sik kj vedslam dirjam Sojem dpst Vdc zavof dSoja poj st’. 38 Pred u k a m. aj f o $oa! modrij od dne do dne ms (it’, dJn de pridno opravit me vedeli j ddčps fi ulov umiram vej de naujit ’, (Ja do ločno dt naj vedno (jo ms pred o j ni. Po u k e. Veliko tikov v wol’ dot im , Ji’ ms jiii povdo moj ucjenik. O (Joj! de tudi po mh gcsvim , Jflen dat' mu tod’ ti pomojnik. 3 v e r/ e r. 0 (Joj! !l ds dal mo OanA pome tj, m var me tud’ noj ojicnjo noj. 3 9 < l - Jg-JB --- --U- Natisnil J o x e f Blaznik.