ABEneDN2K

slovenske uiole

,

v a

rjes. krai, darxiivab.

!

Vela ne3ve3an. 3  kr.

S> x[esdrsk?ga kra.lev^ga aposloJskzga Velujd-
stva prav/qo in dovo.ieuem.

\ a .Lublana, 1829...

Na pro da j va bukvarnaqa 3a ludske irole T,ub-
lanskaga poglavarstva, va uolah.

A

_ Ji-ili-H- .

"ja knjižnica ;
A\ 'JUN-OMAN
iAL- SV. PETER


I I Ljubljane,^

\ J?'

o H40Hty-

o

Male natisne ijerke  :

a, (D, o 5  u, e, a, g,

P ž r v * h 8 imenujemo glasnike, d r u 3 ? h
24 pa soglasnike.

Izgovarjaj r ajdino tele ijerke:

m, o: n®s? tud? ti, luikor brat nos?,
e , e : tele leta staro.

», i : t?rpi veliko, tirp? tud? ti.

n, n: gon?m in p?rganam kmna.

1,1:  d®br?ga vola, d®bra vo.Ia.

3, s : 3*11? sad raste 3ad 3a 3idam.

x , ui: mojn kra nnva; *iva 'fe?val.
iif:  ga iiije, de ga uujene.

rj, ij: reija mu rjelo ndij streij?.

1

4

3 1 6 g o v n s v) a.

Slogi 3? glasnikom ;ja soglasntkam:

\

p*

o

5 .

6

8 .

n

11 .

Opomba.  1) Ostr* udar (/) nad glasnakam po¬
men*, de tist* glrisnak na dolgo 13 r er) a,
al* ^atcgn*; teaek* udar (s) pa, de ga
na'glo i;p'eij? al* predtegn*.

2) Eno3loxne besede, v* kter*h je n ,
c al? i,  se ravno tako ^ategnejo, kakor
une, k? imajo a al? 6, postavam: duh,
mir,  ber* kakor: duh, mir i. t. d.

Druge eno^losne se pa tud* bre^
udarja predtegnejo, postavam: kad ,
kot, sem,  ber* kakor: kad, kot, sam
i. t. d.

:

9

ID.

f^eh.ke natisne qerke:

A, (D, O, U, E, 2, E,

I; J, V, F, B, P, M,

N, N, L, E, R, D, T,

3, S, B, 30, U), q 5

G, H, H, K.

1 6.

Ank, Avw, (Ds, Ost, Um, Urh, En, Gv, Iv,
Irt, Jftl, Jok, V?rv, Volk, Vnuk, Frani],
F ril], Fant, Bla*, Brig, Plav*, P<i>st, Pest,

Mmr, Mrak, Ne*, Nrav, Nik, Niv, Lah ?
Lssk, .Lub, .Lud, Raj, Rmj, Dvor, Drog,

Turk , Trest, 3rak , 3mes , 3von , Sv?,r*,
Sna>p, Sluh, Rvet, Rvil, GCn?i], DGir, lIJ^v ^

llJket, 1'Iet, Brep, Bast, Berv, Gr*k, Grad,

Ul, IIov, 1 lot, Uiji , Hlod, K<did, Kri*.

Ul

i n.

l lc je ve veqjl6xhiih besedah soglasnik med
glasnikoma, ga jem.ii ki posleduumu  3 logu:

tg, tre-pa-tg, 3i-da-ne, sg-ja-ne, rp-K-na,
x?-vi-na, tre-r®-ko, uje-ti-na, tja-ka-tg, go-
vo-rl-tg, hi-n/g-na, kr g - vi - rja.

18.

l Je sta dva soglasnika med glasnikoma , je¬
ni. l< pirviga kg pirvemu in drugega ki drugima
■gloga :

An-ton, bl-ka, ul-nak, ir-Iiast, jel - ii'a,
Vi-r-«;ar] , Fran-rpak, b?r-log, pir-hg, m?r-
31, nar-ha, lini-bar, rob - ipk, dgr-xaj, tar-

11

i.ie, 3Žr-no, ažr-na, qiir-kfc, xer-jav, rokžr-
ba, ijer-ka , glad - ko , gob-rja, hram-ba,
kram - pene.

1 9 -

Soglasnik? pa , liter? se od kmnrja besedi sni¬
dejo , so v? sred? neloq.liv>:

A-bram, ®-kno, o-drs, u-sla, i-skra,
jii-lro, v^r-sta, bra- ^da, pre-lda, me-sto,
nž-irke, li-stje, re-bro, d£-ska, tre -^nost,
3di-hJtej, sko-dla, i|6-kla, xe-tva, nd-u/ka,
31-slo, go-spa, hru-icka, kre-vda.

2  0 .

Kakor je beseda sesldv.tena , se tdd? ragstdv.fa :

O-sžr-ijje, u-bo-xnost, vs^-dvf-gnem,
pa-gla-ver], po-tre-ba, na-je-mnsk. do-vo-
.le-ue, 3a-goj-3da, so-p ra-31^ k , ob-Ii-ijje,
od-ve-3a, i^-pi-sžk, pod-no-xje, p«r-rn-rjem,
pre-sto-ple-ne, pro • stre - te , nad-le-ga, ra 3
lo-i^i-ta, pred - na - n;a -1*.

1  2

2  1 .

Treba je tiid % vedet *, kaj pike in druge pia¬
nina med besidann pomenijo.

Preneh.lej  (,) ta pokaaie, de mnda v s brana ne¬
koliko prenehaj.

Dal?, prenehlej  (;) te opomina, de <dih 1 s  bo.l
postoj.

Nastop.lej  C O kaxe, de nastopa govorjene ktc-
raga drii^aga, ala kak parslavak; torej
ue bo.l postoj.

Konqaj  (.) kaxe, de je odstavak govorjena
komfan, in de se smem popolnama
oddahnita.

Kliijdj  (!) pomena kiirjaue , ogovor, rjudene
i. t. d. 5 torej pov^digna glas.

Tprauaj  (?) ra3odeva vprairane.

Pomin.lej  (—) hoijc, de posebno pomisla,
kar se je reklo.

Oklepaj  () oklepa besede, ktere med lo govor¬
jene ravno ne gredo; 38 bo.l tiham gla-
sam jih tadej bera.

Ui/j osija  (») obsegajo besede od koga driijaga
V3ete.

Pegaj  (-) verne ra3da.leno besedo.

2 2.

ylrabske in Rimske ulsvilke:

1 2 it  4 h 6 7 8 9101112

I II III IV V VI Vil VIJ! IX X XI XII i. t. d.
5 o 100 5 oo 1000
L. C. D. M,

Kratko  berilo.

O tl Bog a.

l. En Bog je. Svet, in kar je in x?vi na
svet?, je Bog i > n?tj stvaril. kll®v?k je vei{,
kakor kar se ne vid? na sveta. Tud? ti, moj
otrmk! s? vjlmv?k. Tud? tebe je Bog stvaril.
Karkol? s?, s? le od Boga. Karkol? imaui,
iman; le od Boga. Bog da, de x?viro. Bog t?
da duiro in telo. Bog t? da oi]i, de vid?®;
umeša, de sliipsuj 5  je;^?k, de govorim; Bog stori,
de misl?u7, in hotjem , kar je prav, d®bro in
l?po.

Lej, m®je dete! v?s s? od Boga. Be s?
otrmk ti. kters Boga lub?, in ga prav rad sla¬
ma, te Bog rad ima, in s? negov otrmk.

2 . Mmje dete! Bog premore, kar hoije,
in stori tud?, kar hoije. Ne le samo ti s? od
Boga, tud? kar x?vi, in je okols tebe, je vse
od Boga.

Bog stori , de soline tako l?po in
gorko sije, Bog stori, de se kina tako 1?-
po svet?. Ne je ^vdple, kler? b? Bog sv?-

i 4

llaihe ne dajal. Bog pokriva goro 3? gar-
movjem in dravesa, in naredi po.le in hosto
tako lepo in 3eleno. Noben ijl®vak ne na¬
redi hriba in doline, pola in boste, dneva
in noiji. Svet, tako velak , ma.rmk in lep ,
kakor je, je le 3g®l b®xje delo. Bog je
gospodar svata. Kar on hoije, to je. On le
reije, in xe je. Solnice ^haja, ker Bog hoije.
On na lapd plava po 3raka, ker Bog hoije,
Vetar vlcije, se bliska, grami, dax gre, ka.dar
Bog hoije. Bog hoije, staja se led, dravo
ijvate , xito in sadje 301-1. Radar Bog hdije,
listje 3r?nieni in spada; marji; ijm^r-juje; v*
jiotdka je led; sneg pokrije 3emJo. Bog da,
de ijl®vak xa,vi. Kadar Bog hoije, se ldija duua
od telesa ; ijl*vak umarje, truplo pride ra
gr®b.

Me Bog hdije, svata ne veij. Misla po¬
gosto v a Boga, moj olr®k! in mrola. ga. Od
nega je, kar je.

3 . .Luba otr®k ! naij ne, kar ba Bog
ne vedel. Bog, ktera te je 01 ji stvaril, vi¬
da tiids. Bog, ktera ta je uuesa dal, slina,
tilda. Karkola delan? , vida Bog. Karkdla
govorin, slina Bog. Ne ga kraja, kjer ba te
Bdg ne vidal in ne slinah Bog tvid« ve, kar
mislan in hdijen? ; va sanje ta vida. Bdg
te vida po n®?js tako , kakor po dneva.
Bdg te vida, ije sa dobar in pobotan, in

tiida ve , vje s? poreden in hud®ban, O misl* po¬
gosto : Pobbaean aie bruman h bijem bile , •pnirej
dober, in nakol« ne hud®b«n ; Bog me vid*,
in je par mene, desaravno ga je3 ne vidam.

Bog vida te,

Var’ greha se!

4 . .Luba otr®k! Bog je breg k®nrja do-
brotliv, in te Jube. Karkola je lepega in d®-
braga, je od Boga. Kar aee ima«;, in kar roe
potrebuje«;, pride od Boga. Kraj, ve kteram
prebiva«;, in obleko, klero nos««;, te da Bog.
Krah, k« ga tolakan rad je«;, in mleko, k* je
tolakan sladko, ta daje Bog. Tud* spane, k?
ta po nmij« tako dmbro de, te Bog pouuJa.
Kako dobar ta je Bog! pa ne le gate sk*rbi
Bog, ampak tud« 3« druge, k« so sa teboj na
sveta, in ga vse, kar je okola tebe. On Dcavi
ijerva va praha, ribo va potoka ; in kar leta
pod nebam, on redi. Tako d®bro hoije Bog.

O, hvala ga sa sarrjam in iistma ! Misla
velikrat: Kako dobar je Bog! Boda tuda ti dobar
kolakor more«, 3« vsakam , ktera s’ teboj aeavi

Moj olr®k! Bog je breg k®ni]a svet. Kar¬
kola je d®br«ga, ima Bog na seba; va nem
ne imj, kar je hudaga. Bog hoije, Joba in
stori le, kar je prav in d®brq. Kar Bog noije,
je hudo, je greh. Bog sovraaca greh; on hoije,
de boda tud« ti dobar in poboacan, ne pa hud®h n.

i 6

Štor?, rad, moj otrok! kar Bog hoije: le kar
B 6 g lidije, td je d®bro. Kar Bog ndije, ne
smcir nikdar storit?; ker to je hud®bno. Bog
.hib? otroka, kter? je dober, pobdaren in priden.
Otrffiku , kter? je dobsr in pobox?n, da Bog
sreijo, in de se mu leta in tam dwbro godi.
Otroka, kter?. ne dobsr, al? je rj?lo poreden in
hud®b?n , Bog kaznuje al? udrafuje, in ne godi
se mu doibro. Bod? 3 mirej pobox?n in dober,
in vargj se greha, ker je Bog ves dobar, in
n?ij na sebe nema, kar je hudega; po tem bo
troja diiira b®xja podoba.

ID o 1 a.

Moj otrok! ti hoden) ^dej v? nolo. Veliko
s? xe od Boga shiral. Ve®, kako dober je Bog,
in kaj hdije od tebe, 3Ge otrok se uijhr v?
hi  dl?, kar je prav in lepo. Al? rad hod?® v?
irdlo? O res, prav rad! Ven;, kaj m oran; sto¬
rit?, ije hdije® bit? prav dob?r? Poslušaj, t?
bom povedal, kako K®r?.l dela.

K « r ? I pred  if  d 1 o.

Kolekorkrat je irolsk? dan, se K®r?.l veseli.
3godej vstane , in miši? v? Boga; hitro se
obleije, in l?po umije.

Kad stori, kar se mu rdi je; 3 ? h val? 3  n
vse, kar se mu da. Reko mu: K®r?l! pojde,
i[as je. Preijej vgame svmje bukve, in ijesar
je ire treba, in gre hitro sv®jo pot.

17

K © r a .1  v 2 ro 61  a.

Ne prehitro, ne prepolno, ne pride v?
»rolo. Stopa v a rod! o, pozdrava uijenika, in gre,
kamor mu je bilo reijeno. Tiho sadi na klopa,
poslinila, kar se mu pove in pokaace. Se ne
031 ra, misla va to, kar silira, in ne n apt;i. Ve,
kar ga vpraroajo. Kdor ga le vida, ima vesele
nad nim, ker se pridno uiji.

Koral  po  rool  a.

Kadar roola mine, gre Koral prerjej in ti¬
ho domu. Ne teka, ne ragsaja, se ne targa.
Rad ostane doma, in tuda ta misla va to, kar
so mu va roola pravala; len novje bita, tuda
doma se uiji, ker ve, de po tem veij 303.
Lej,  moje dete! tako se obnaroa Koral. Je po-
boxan in dobar; Bog ga luba, in je acnim.
Kdor ga po^na, ga ima rad. K e hoijero tuda
ti poboxan in dobar bita kakor Koral, posne¬
maj ga.

Sam majhen, mlad, prav mal’ premorem,
Xavet’ lapo pa xe 3amorem.

Poredna Frirje.

Friqe ne tak, kot Koral. Rad spi, in ne
hoda rad va roolo, raji dragej 3astaja, vje more.
Je len, se le uiji, kadar se mora, in ne dela
nakola 38 veselem in pridno. Ne rad doma, in
le igraije luba, Ta kraiji in ra3saja, de se deleij

2

i8

sliu/«. Kar se mu reije, noije storita. 0 , to
ne prav ! Kaj ue le bo ix nega, ije tak ostane?

Ne godi se mu drobro. Kdor je len, in
se mij ne uqi, ostane neumsn. Kdor ne slu-
ira, je hudrobsn. Otrmka, kter« je len in Iui-
dmb«n, ne .tub« Kog. l lc hoijeui, mmje dete!
de te Bog Jiibs, ne bods len in Iiud®b«n, ka¬
kor Frirje.

Poboxn«  Pavsl.

Pa v sl veijkrat misl?, v g to, kar se mu od
Boga pove. Molit« se xe uiji. K«d«r se 3ju-
trej gbudi, reije: Moj Bog! 3ahval«m te 3a
spane, s’ ktersm s« me pokrspijal! kako sam
vesel, de tre x«vim ! Ti s?. dobrdUiv, ti sk«r-
biii? 3a sv©jiga otr©ka. Daj,  o Bog! de bom
tud« dans prav dobar in pobdx«n.

Pav«l rad hod« na pole. T« vida roxe,
travo, xito, drevje s« sadjem, in kar je ta.
Sliu/e, kako l?po pt«ij pmje. Se veseli; s?, misl«:
O Bog, kako lep je svet! ©n je tv©je delo!

K«d«r Pavsl gre k« jed«, s« misl« : Bog
m?, poud.la jed in pijano. 3 ahval« se 3a vse,
kar se mu da. Kadar se noij stori, 3ahval«
Boga 3a dan in 3a to, kar mu je dal, in reije:
O Bog! bods in ostane tud« po n®ij« pgr men«,
in var«j svmjiga otr©ka!

Ker Paval tohkrat in tako rad v« Boga misl«,

>9

jc tadej pobossn in dobar; le to stori, kar Bog
hoije, in naij mu ne duboaga na svet?, kakor Bog.

Kdor vedno Boga
V? mislah ima;

Ta prav mara 3an

V’ sini*! 3 ’ ustma, v’ djan’.

2/1 •

Od d ii b * h starwcv.

.Lubo m® j e dete! nar veif d®br*gft ta Bog
daje po tvmjih staroah. Veliko tavncant dudi je
sarjer na sveta, pa nobedan ^med n ih ta ne
daje tolako drobraga, kakor tvoj ®ije in tvaija
mata. Oni ta dajo vsak dan jed in pijaijo.
Dajo ta obleko in vse, i[esar potrabiijeir. JN6i[
in dan skarbe gate. Velak sai^er n,'e ntsa, pa
nekdej sa bil ®e manroa. Nese me mogal govo¬
rita, ne ita, ne stata ne, le jokata sa mogal.
Umreta ba bil mogal takrat, ko ba ta staro;?, ne
bili dajala jesta in pita, Noij in da'n so skar-
bela 3<ite, va naroijji so te nosila. 0, to jim
je veliko pokoja in veliko ijasa v^elo ! Pa
.liiba Bog je tako naredil, de te star®?. pre-
sarijno dubajo, in 3ate rada, vse store, do bom
le lapo 31'ejen in pridan ijlmvak. Tud* ti,
moje dete ! mora® svmje" starue prav 30
dubo imet?, jim hyalexan in pokoran bita,

2 *

20

in vsak dan 3 a n e molite. Poslušaj, kaj Bog
sam govori :

„Spou;tuj oijeta in mater, de dolgo ocsviir,
in se te dobro godi na 3em.le.”

Poveste.

1. Peter je prav dober mladenijek; on
sidrna svoje starine ne le na vsako besedo, am¬
pak lplb na pomig.lej. Karkole jih veseli, rad
stori; nekole jih ne ncale in ne je^i; ^ato ga
starine preserijno lubejo, in mu tiide marsektero
vese.le store. Peter pa tiide spo3na nih .lube-
3en, in 3ahvale 3a vse, kar dobi. O, kako
dobre, prave veijkrat, so me vender moji star-
H/e ! nei£ dru38ga noijejo od mene, kakor kar
je prav, in prepovedujejo le to, kar je pred
Bogam napek in mene inkod.livo. Pokoren jim
hoijem bite, s’ tem hvalexnost slu^evate, in
jim 3mirej vesele delate.

Ako te je .lubo,

De starine Jub’jo te;

Ubogaj jih lepo,

Nekar ne xal’ jih ne.

2. Merjeteqa je bila hudobna dekletjerp,
Sliiinate iplo neij ne hotla, in mate so ji mogle
veijkrat reije, preden je poijase mla; kislo se
je derxala, pa ue godernala je, in delo je le na

pol opravela, ale pa velikrat u.o bre^ tepena ne.
Ale so  paij mate imele veseJe nad tem otrokam?—
Kdorko.l pokoru(’ne ne ska 3 uje,

Ga Bog in ijlovek ganeijuje.

.Liibe svojiga blixnega.

Vsak ulovek, kteremu more® pomagat«,
al?, kej dobrega storite, je tvoj blixen; naj xe
bo, kdorkolg horje, doste, de je ijlovek, kakor
ti. Bog boije, de vse Judi lubimo, ker vsak
je otrok in podoba boxja. Torej vsaijega ijlo-
veka Jubg, kakor sebe, gavbl Boga.

Kar noijeir, de kdo teb’ stori,

Tud’ blixnemu ne store ti.

Povest.

Slab starijek je na pote padel, in ne mo¬
gel vstat«. Ne deleij od tam sla bodila dva
deijka alg fantina, in ^asliireta starčka na po-
moif kliijate. „0 , pomagajta mg vender, dobra
otroka!” je mox vpgl. Prerjej sta perlekla, in
ve serije se jima je smilil starijek. Eden po¬
klekne, de se je stari jek mogel nan opirate, in
eden mu pomaga nakviirko. Po tem ga peJata do
bliscne biw;e, de je slabe mox xivexa dobil. „Bog
vama povirne, dobra otroka !” je rekel slan jek.

Veste, de Bog vjamc to,

Kakor deb’ nem’ storjeno blo ?

22

a5.

Male in vehke pisne ijerkc.

a t  a f  o f  u f  e f  e f  s, i ;

A, GL, O, U, S, S, S, J,

j, v, f, i, ji, m, n, n,

/, V, A, £8, £P, Al, JV, v,
l, ii r  / ‘i > a / d i  y /

£, A,  5 , J, f},

X, m, vj, -1], tj, k, k, L

se, C U£, A!}, y, y, 7i, M, A.

26.

<Povidž iz 4vd?ja piAma.

Vraiiaj druge od hud?ga.

/. aloji p e imel dvanajst Ainov.
pfooeej pe id med n Im?, nar iodm? ;
in je darVocrn  as ic tj ah o j euno Alj o m
polorvj?no velelo vcdtie delal. J'io
je a? Avcjim? Ir at? ■ijide čvajija
oijda jia<s?d, ao iratje enlrat nihaj
prav iiud?Cja doni?. OJdocja iojsij? pfd-

oce-p At je ti ja u a  trazud , in je
oeaLvd L .jftld? A? : Mih l?ja ne

A? :

Jtdl,, ■cje le more f  ne Sr drl f  de
Se Ido ne premil f

S~d pe SiudeeSnecpa dela delevceti in

Irlv.

Dajaj lep ggled.

2. ofamuel, we deijel ale jan-
thj , pe Sil od ovčjih ot dr iv e v ve-

Ulemu duhovnu cfČel ju dan. SSlad
je pet nem odtal } vedehe mu je de¬
lo ve Smeji hlme per altarji atri-
■ije . Sedeli je imel dva prav hu¬
dobna dmova. ofamuel de jima ni
dal zapeSate / cm je Sil SojaSojevj
in poloren. JSolelor je perhajal
atarji t  tolelo tude poSooeneji m mo-
driji. £e doSrodte je Selo vidite
nad mm; zato je Sil SuSSen, SJSoj
ja je odroijll ;  in mu dodelil velllo

Mi, povsod rad dcuSro strl ,
£fp Mjlcd da • mi srsijno oc vi.

Bodi 3?. vsakim dolar.

3. hhavld, Sijajev din ;  je a
pohleven pasti rij'L. (Dvrjs svinjina

ctjeta je pasel. Use ladje so qa
rade imile , ber je Sil tabo umen m
SojaSojej , m $e v se me tald dol er.
p/onata, sin brala ofavla /  je Sli
l u)avulu poasino (lovit , ta pa vcina.

©4  sta se lulnla f  babor Sr ata ,
meja ser ija m en eh misel sta Sela j

2 7

edzn druzzepa ata Iz doSrzmu Sadila  /
ed^n dru^-saa pred nevdrnoatpo opomi-
nzvala j noSenzcpa prepira nš Silo med
mma j edin za druzzpa iz d ll oei-

r£em dal. 3~aho mlmz m DuSs&nz
polnz nap Sodo Srdtpe m aeatre m vaz
ludjr med azSop!

(Dtrap z in velik Pudpe

Ar  * >  * > > > / > f ' ‘

J\ap zmirep v mir med avop vezvs.

Ne krade.

4 -

7Hlll pe imel dva alna.

m

SP«

inea ae pima pe re

Ofnl

lilo. (Dna

da kila prav hudaSna o trčila  y ve
tempetne Smejim da l rad la , in ive
d nuje hude reji  polfinala. Jhcr
e e nida poSoddmala , je perioda Sto¬

ni iviSa nad m. OS a da bela

dan od eovrdocnela na Šorlije u bita.
SJalo je Sddoj oce  velllrat hudcSne f
Apn jene otrde laznll aU w trajal!

dftoj o trd!  naj So ta zjled
tv me a  varilo ;

JSdor limleja lej prelovel,

(Sin prav jerdo -je prejreiui.

Goi:mn? vselej rtsnnjo.

3 o

oeerla. J{o jfooeej- dojele, 60 mu 6 ll-
km ocneja potejmle, m venec jo nedol¬
očne ja hirata ve po 6 uwe.no rupo. Jlmdlo
pridejo mimo jreds kuprje, le 60
wle ve drujo deoeelo (ve l/jipt J.
S~im 60 prodale hudaSne Sr at je do-
Srega jjfooeeja  3 a trldeest ereSernlkov.
Staj 60 tedej lic til e ojetu po vida te  /

- Z/aklale 60 k&sla, pomojde jfo-

oeejovo 6 ukno ve nejovo In, in jo
tako pomrejo oje: tu. o/po roj s mu:
n /To 6 tlkno 6 mo najdle , devja zver
Se Sela utegnila pfooceja raster jate/

3i

(!) f  lalo pžrda lase! Vi le lilo
ocalodt 60 'pitpravili dodnepa oprta!

- £e lidor hudo dola , -je pirprd-

v£en tudi Upati.

Uj.ovmi le ndnlrjo ;

Jn v anp de lip a tl ■

'fdudšm le dt hm Inv njo /

(Klopa ne mor’iv polj at’ ■

S p o w i u j starost.

6. dPrerol Vli&ep pe (dl dtcir pa-
dtltKlV mdoe. dfd pe mil Vi malo
m id to ddletei, , la -te na Andi dt-dlo.

Jdo pe popadi vi d rop dtopal /  pri-

32

dejo potčdm diijli ali jantlij i iz
mletja , in zamjujejo etartjla f  Jur
je imel malo Icle na cjlavi- Vpik
•so : n (Pliwžrj f  plutij, pojdi jan!”
Ošilite j je Sil ei Um žilo tazoealen,
in je vzdljnll <svaje ojl proti H o ju.
Sin lijte J ho Si trenil f  je pij m la
wlSci Saoeja nad hudoSne otrake ;
dva divja medvida prideta iz Ute,
planeta nad fante f  in jih raztirjata
dva in mtirdeed. O otrarji! vcl-
njte de etatih ali nadlooemh ludl
zamijivelti , de vad Hoj ne udan.

4

35

27 .

Moj otr®k! Bog hoije, de le to itor*, kar
je prav in d®bro in nemu vacip 3 mirej bb.l-
wz  in pametnauia boda. Posluroaj tele lepe izre¬
ke, lina se jib prav razumeta, in spolnuj jih:

1 .

3’ Bogam vse 3 aijna, in 3 ’ Bogam tud’ konuaj 5
Tak’ lapo xivlene da ta vetjna raj.

Vola b®xja naj vo.la m®ja bo,
Ker Bog hoije le vse, kar je lapd,

3 .

Bog te vida v’ vsakem kot’,

Le sc greha var’ povsod.

4.

Yid’jo vsako reij b®xje Otji,

Kar se ko.l ne tako skrivn’ga st’ri.

5.

Dobrdt-liv Bog rem’ 13  nadlog.

6 .

3a p’jaijo in jed Bogu hvalo ved’.

r  ew V

/■-? v>'

1 1  Ljubljana.^
% s

34

7 -

Neskomijno je slab, kdor Boga p03ab\

8 .

Dob?r otrok sl utr a v« sk®k.

9 -

S’ hud®bnam, kar le mor’a>, nikdar se ne enaij
Si}er d®br?ga hudrobne le prelahk’ popaij\

io.

T ‘t  Kija ^apekd, Bog te svari tako,

n.

Kdor Iaoc govori, vso vero 3gubi,

12 ,

Ne kr a ds in ne ^mikaj,

Kar najdem, ne polikaj.

•7

i3.

]^eddlxnosl :  tih®ta,

Mlademjem l?p®ta.

i4-

Nedolxnost 3gub.lena
In ura 3am’jena
Ne pride nobena.

Prldsn , dob?r bods in bogabojeij,

Diubre vb.le bo«;, ne more vest le peu\

16.

Preteip ne emga dneva ne daj,

Pre j pridno storjenega datbrega kaj.

1 7 -

Nikdar ne teži, kar kdo se 3031.

18.

Lepo je hvaležnost, perja^nost imet 1 ,
Gerdd nehvaležnost, to ijerte ves svet.

T 9-

3 * lepo besedo se sledusij dobi,

Kar dobrega kdo sv  na sveta acell,

20.

Parludan bdd’, 3’ veselem skus 1  postreu’,
Kar je Bogu in bliienamu vireip

21.

Umivaj se rad, imej ijedn' oblaijll’,
Obliuje, roke in noge in perll’.

22.

Ulja se reda, rad 3apored štor’ vse:

Red psr del’ ta vel ko truda odvsrni.

23 .

Del’ imatr, le prim’ se ga,

Vsakter’ .luk« urn«ga.

24.

Vesele do kake mji
Del’ lahko, perjetno stori.

2  5 .

P?r jed« in p’jaij« vii to.lk’, kar je prav,
In starost doxivel hou;, vcij« del 3 dr a v,

26,

Govatr’ le mal’, posluiraj rad,

Masti ne daje aclobodrat’.

27.

Bre3 glave storjena
Je rada skaxena.

*

v .

■37

Molitve.

3 jut r e j.

of’ taSoj f o Skdj! jez zdaj

Sijajnem danamna dan;

SPomoj men dlak’mu daj  /
)e dr sij no So Sc

iomjan

SJedslo jutro vaSa me ,

dl) e li delu v wdlo jr sni dpojlt j
SPretslal d pan a ijad  mg je f
Jn zojiet So jem pridan Sik
kj vedslam dirjam Sojem dpst
Vdc zavof dSoja poj st’.

38

Pred u k a m.

aj f  o $oa! modrij od dne do dne

ms (it’,

dJn de pridno opravit me vedeli j
ddčps fi ulov umiram vej de naujit ’,
(Ja do ločno dt naj vedno (jo ms pred o j ni.

Po u k e.

Veliko tikov v wol’ dot im ,

Ji’ ms jiii povdo moj ucjenik.
O (Joj! de tudi po mh gcsvim ,
Jflen dat' mu tod’ ti pomojnik.

3 v e  r/ e r.

0 (Joj! !l ds dal mo OanA pome tj,
m var me tud’ noj ojicnjo noj.

3 9

<

l - Jg-JB --- --U-

Natisnil J o x e f Blaznik.