PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze gTEV,—NO. 916. CHICAGO, ILL., 2. APRILA (APRIL 2), 1925. LETO—VOL. XX. UpravniStvo (Office) 8689 WEST 2«th ST, CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 28S4. KLERIKALIZEM V SLUŽBI MEDNARODNIH ¥ BANKIRJEV IN REAKCIJE. Prvotno krščanstvo zatiranih in brezpravnih je polagoma ko je dobilo moč postalo krščanstvo vladarjev in aristokracije, spremenilo se je v fevdalno krščanstvo fevdalne uredbe, in potem v kapitalistično krščanstvo. Nazarencu se je samo enkrat posrečilo izgnati kramarje iz tempelj a. Vrnili so se in ostali v njemu. Krščanstvo je bilo in je v službi privatnih interesov. V sosedni Mehiki je oficielna katoliška cerkev dekla reakcije in mednarodnih kapitalističnih interesov. Ves "krščanski svet" poziva na pomoč proti Callesovi administraciji, "ki zatira vero in cerkvene svetinje". Cerkev v Mehiki je že od davna v službi fevdalcev, reakcije, in sedaj tudi v službi bankirjev. Ovirala je revolucijo za osvoboditev mehiškega ljudstva izpod nadvlade velikih posestnikov in tujih kapitalistov. Ovira jo danes. Katoliška cerkev v Mehiki ni cerkev za ljudstvo, ampak za zavajanje ljudstva v prilog izkoriščevalcev ljudstva. Klerikalizem na Poljskem, v Franciji in Čehoslovakiji je v borbi proti demokraciji, zoper svobodo vesti in pouka. Vse klerikalno gibanje, kolikor ga je v službi reakcije, ima za-slombo v Vatikanu. Tiste katoliške stranke ki hočejo ali poskušajo biti ljudske stranke, v Rimu nimajo opore. Slovenska klerikalna stranka se smatra za ljudsko stranko — za stranko revnih kmetov in delavcev, in v javnosti para-dira kot napol radikalna stranka. V Rimu imajo vodilni besedniki slovenskega klerikalizma težko stališče dopovedati Vatikanu, da je njihova politika v interesu katoliške konfesije v Sloveniji. Sveta stolica -bi rajše, da bi bila Slovenska ljudska stranka odprto na strani reakcije. V Italiji je obstojala klerikalna stranka, ki je nnela radikalno lice. Zahtevala je razdelitev veleposestev med kmete, odpravo fevdalne uredbe v južni Italiji in druge socialne reforme. Prišel je Mussolini in dejal Vatikanu: Jaz sem Prijatelj svete stolice. Vatikan bo imel v meni dobro oporo. Ne bom pa trpel, da bi me klerikalna ljudska stranka v Italiji ovirala pri mojem delu. Vatikan je razumel in dal potreben ukor duhovnikom-politikom, ki so zašli s svojo politiko v strugo propagande za socialne reforme in demokracijo. Zelo značilen je klerikalizem v Nemčiji. En del se ga nagiba k radikal-cem. Ta je za republiko, za socialne reforme in proti izkoriščevalcem. Drugi del je za monarhijo in lojalno sodeluje s silami reakcije. Težko je reči, katera struja pravzaprav vodi nemški klerikalizem. Na Bavarskem prevladujejo konservativci, ki bi rajše danes ko jutri povrnitev monarhije. V gotovih industrialnih krajih, kjer je prebivalstvo katoliške konfesije v večini, se klerikalno politično gibanje oprijema socialističnih nazorov v kolikor se tiče socialnih problemov. V Franciji se danes reakcija bori proti Her-riotovi vladi pod masko klerikalizma. Francoski kardinali, nadškofje, škofje, prelati in ostali duhovniki so na vsi črti obnovili boj za zbližanje cerkve z državo. Prejšnji ministerski predsednik Poincare je prvič od kar je bila v Franciji izvedena ločitev cerkve od države obnovil diplomatične stike z Vatikanom. Cerkvi v Franciji je dal mnoge koncesije. V katoliški Akaciji in Loreni je bilo javno šolstvo pod kontrolo cerkve, kakor je bilo npr. v bivši Avstriji. Herriotova vlada je odpoklicala francoskega poslanika iz Vatikana, dasi zelo oprezno. S kle-rikalizmu udanemu prebivalstvu v Alzaciji in Loreni se je skušala sporazumeti in mu obljubila v pogledu cerkvenih privilegijev koncesije, kakršnih nima noben ostali del Francije. Ali klerikalizem pod vodstvom stare burbonske oligarhije se z njimi ni hotel zadovoljiti. Klerikalci prirejajo demonstracije, manifestacije in kravale, z namenom, da vržejo Herriotovo vlado. Na strani cerkvenih princev je tradicionalna francoska aristokracija, bankirji, militaristi in reakcija, ki jih združuje. Herriot kljubuje vsem takim navalom, ker so socialisti na njegovi strani. Čehoslovakija vključuje poleg prejšnje Češke, kjer klerikalizem že dolgo ni politična sila, tudi Moravsko, kjer je pred vojno obstojala precej močna konservativna klerikalna stranka, in Slovaško, ki je popolnoma pod klerikalnim vplivom. V češki zbornici se vši borba radi vprašanja verskega pouka v državnih šolah in podobnih vprašanj. Katoliški škofje v Čehoslovakiji so organizirali gonjo proti vsem strankam, ki stoje na stališču ločitve cerkve od države. Izdali so pastirsko pismo, v katerem prepovedujejo vernikom spadati v socialistično, komunistično in demokratske stranke in v nekatoliške delavske unije. Češka vlada se ogiba verskih bojev kolikor se največ more. Med Slovaki skuša ustvariti sedanji državi lojalno razpoloženje. Ali brez pomoči klerikalcev ne gre. Češki oziroma slovaški klerikalizem je skrajno nazadnjaški. Kot tak je v službi kapitalističnih intrigantov in reakcije. Mase, ki so pod klerikalnim vplivom, trpe vsled neznanja. V Nemški Avstriji se vrši borba med socialno demokracijo in klerikalizmom. Klerikalizem v Nemški Avstriji se na Dunaju in drugih industrialnih krajih odeva z masko krščanskega socializma in v tem se razlikuje od klerikalcev na Tirolskem, Gornjem Avstrijskem, Koroškem, na Bavarskem, v Franciji in v slovaških provincah. V bistvu pa je ves klerikalizem, konservativni in radikalen, lojalen vatikanski diplomaciji; konservativen je odprto v službi reakcije. Klerikalne ljudske stranke pa hočeš, nočeš, morajo biti. Socialistično gibanje v Evropi se ne bori zoper svobodno versko in politično prepričanje. Obratno, bori se za tako svobodo. Bori se proti klerikalizmu vseh ver, ker se zaveda, da se pod pretvezo vere zavajajo mase ne radi vere ampak radi interesov posedujočih slojev. Boji med cerkvijo in državo niso nov pojav. Dogajajo se vse od časov reformacije. Od kar je krščanstvo postalo religija vladajočih, je bilo v službi vladajočih. Ako ga je reformacija tu in tam vrgla z vlade, se navadno ni sprijaznilo z novimi razmerami; ni se poskušalo vrniti v krščanstvo, ampak je stalo na braniku fevdalcev, aristokracije in dinastij. Danes, ko izginjajo zadnji ostanki fevdalizma, si je oficielno krščanstvo našlo nove zaveznike v mednarodnih bankirjih — na kratko, v vseh zagovornikih kapitalistične ekonomske uredbe. Kar se danes imenuje krščanstvo, ni nič drugega kakor kapitalistično krščanstvo brez krščanskih primesi. i?® Socialisti uče solidarnost vseli delavcev. Ampak s tistimi, ki nas ob vsaki priliki izdajajo, nimamo nobene solidarnosti. Kapital je velikanska sila. Znanost je dragocena reč. Umetnost olepšava življenje. Ali brez dela bi se vsa zemlja izpremenila v puščavo. Brez delavcev ne bi bilo ne kapitala ne znanosti ne umetnosti, in tudi vere no. Prve predsedniške volitve v Nemčiji. V nedeljo 29. marca je imela Nemčija volitve za predsednika republike. Ebert, p^j nemški predsednik, ni bil izvoljen potom splog. nih volitev, ampak v konstituanti. Prošlo nedeljo je imelo nemško ljudstvo torej prvič prili, ko direktno glasovati za enega ali drugega predsedniškega kandidata. Ves čas po Ebertovi smrti so se nemške kapitalistične - nacionalistične - monarhistične stranke pripravljale za te volitve. Zedinile so se za skupnega kandidata v osebi dr. Karla Jar-resa. Tudi med demokratskimi strankami se je pojavilo gibanje ža stvoritev koalicije, do katere ni prišlo. Bogati agrarci so prisilili svojo slu-žinčad glasovati za konservativnega kandidata. Kapitalistične struje niso hranile s sredstvi. Kampanja je bila živahna, dogajali so se večkrat pretepi, na enem komunističnem shodu je padlo nekaj žrtev pod krogljami policije, a volitve so potekle mirno. Nemška ustava določa, da ako noben predsedniški kandidat ne dobi pri prvih volitvah določene večine, se čez štiri tedne vrše nove volitve in kandidat ki dobi največ glasov je izvoljen. Predsedniških volitev dne 29. marca se je udeležilo okoli 70% volilcev, državnozborskih volitev decembra prošlo leto pa 80%. Socialno demokratična (socialistična) stranka, ki je bila izmed vseh tekom zadnjih let najbolj napadadana in ki je šla iz krize v krizo, je tudi pri teh volitvah kljub manjši udeležbi ohranila svojo moč in pomnožila svoje glasove. Najbolj so nazadovali komunisti in skrajni nacionalisti. Predsedniških kandidatov je bilo celo krdelo, toda le sedem izmed njih je imelo za seboj močne stranke. Glasov so dobili: Kari Jarres, kandidat združenih konservativnih - nacionalističnih buržvaznih strank, 10,387,323; Otto Braun, socialistična stranka, 7,735,678; Wilhelm Marks, kandidat katoliškega cen-truma, 3,833„676; Ernest Thaelmann, komunistična stranka, 1,869,553; Badenski ministerski predsednik Hellpach, kandidat demokratske stranke, 1,565,136; Dr. Held, Lavarska ljudska stranka, 1,003,278; General Ludendorff, kandidat nemških fašistov, 284,471. Konservativne stranke bodo za prihodnje volitve nastopile še bolj enotno. Tudi med demokratskimi strankami se vrše pogajanja za sporazum v prilog skupnega kandidata. c^® Kdor zaničuje delo1, ne ve na kakšnem svetu je doma. Skoro vsi slovenski listi v Ameriki so "independent" i Zadnjič sem v čikaški javni knjižnici naletel na „0 »American Newspaper Annual and Directory" leto 1925, ki jo vsako leto izdaja tiskovna tvrdka \V. Ayer and Son v Philadelphiji, Pa. V nji so "ceni vsj iisti v Zedinjenih državah, ki hočejo tej dki jati informacije, oziroma vsi listi, za katere redniki knjige morejo izvedeti. Je najpopolnejša iz-n)Cd vseh podobnih knjig, vsebujoče sezname listov, kar jih imamo. Stane $15, torej precej draga knjiga, jji si jo ne more vsakdo nabaviti. Pomen ima le za gotove ljudi, npr. za liste, oglaševalne firme, knjižnice itd. V tej knjigi so vsi socialistični listi označeni za socialistične liste. Komunistični niso tako pogumni. Milwauška "Delavska Slovenija" je zabeležena kot "neodvisen" (independent) list, ki ga urejuje in izdaja Frank Novak. Fr. Novak je poslal urednikom knjige to poročilo sam. Povedal jim je, da "D. S." ne pripada direktno nobeni stranki, in da je v politiki kakor se vzame. To namreč beseda "independent" v takih seznamih pomeni. Povedal jim je, da jo urejuje on in da jo izdajo on. Torej je po tej razlagi "Del. Slovenija" privatna posest, v politiki pa s komur je. Fr. Novak je enako zabeležil "svoj" list tudi v knjigi ki jo izdaja tvrdka Lord <£ Thomas v Chicagi. V tej je označil, da ima 7,000 naročnikov, v Ayerjevi pa število naročnikov ni navedeno. Pirčeva "Ameriška Domovina" je v Ayerjevem seznamu označena kot "neodvisen" list, torej je v tem oziru sorodna Novakovi "Del. Sloveniji". Clevelandski dnevnik "Enakopravnost" je tudi neodvisen; naročnikov ima na podlagi zaprisežene izjave 7,975. Listi, ki pošljejo svoje podatke urednikom takih knjig v zapriseženi izjavi, imajo število naročnikov tiskano z debelejšimi črkami, kar znači, da so bolj zanesljive kakor pa števila naročnikov tiskana v knjigi s svetlejšimi črkami; tak tisk pomeni, da uprava listov ni zaprisegla svojega poročila. Ne\vyorški "Glas Naroda" je tudi "independent"; naročnikov ima na podlagi svoje izjave v tej knjigi 10,250. Newyorški slovenski ilustriran list "Naš Dom" v knjigi ne pove da-li je "independent" ali kaj drugega. Frančiškanska "Edinost" je v knjigi označena pod imenom "Amerikanski Slovenec in Edinost" (prvo ime je kupila od lastnika pokojnega "Amerikanskega Slovenca". Naročnikov ima 8,000. Ne pove pa, da je katoliški list, niti ne, da je "neodvisen". Skoro vse druge katoliške publikacije so označene z besedo "Catholic". "Edinost" je torej v svojem poročilu za to knjigo popolnoma pozabila na "prepričanje". Ko bi imela vsaj "independent" prepričanje! "Glas Svobode" je edini slovenski list, ki se je označil za "Republican". Naj tu omenim, da se smatra vsak list, označen v takih knjigah z besedo "Republican" za glasilo republikanske stranke, in listi, označeni z "Democrat", za glasila demokratske stranke. A takih listov ni mnogo, ker so skoro vsi "independent". "Glas Svobode" pravi, da ima 18,316 naročnikov, ali skoro devetkrat toliko kot jih ima v resnici. "Prosveta" je "Fraternal", to je, list bratske organizacije. Naročnikov ima 8,600. Ta označba je pravilna in resnična. "Proletarec" je označen z besedo "Socialist", kar je tudi pošteno in prav. Pri številu naročnikov pa se je upravnik precej zmotil, toda ne toliko kot upravnik "Glasa Svobode." "Čas" pravi v Ayeryevi knjigi, da zastopa "Slovenian interest". Naročnikov ima 17,000. Mislim da bi se Kerže ne pritoževal, če bi jih imel vsaj petkrat manj. Lupisov "Hrvatski Glasnik" je označen z besedo "independent"; naročnikov ima 19,650; dvomim, če jih ima dva tisoč. Hrvatski dnevnik "Svijet", katerega menda še vedno urejuje Niko Grškovič, pravi, da zastopa "slovanske interese". Precej hrvatskih listov ni označenih v tej knjigi. "Milwaukee Leader," "New Leader" in drugi socialistični listi so označeni z besedo Socialist. Komunistični "Daily Worker" je definiran za glasilo Workers Party. "Obrana", češki komunistični list, ki izhaja v New Yorku, se je pustila označiti za glasilo in last Workers' Party. Židovski komunistični dnevnik "Freiheit" ni o-značil pripadnosti; "independent" noče biti, komunističen pa tudi ne. Kapitalistični dnevniki v Wisconsinu so vsi "independent", kakor "Del. Slovenija". Well, business is business. Židovski dnevnik "Forward" je označen z besedo "labor", enako tudi unijska glasila. Kar se tiče cirkulacije, so skoro vse neangleške publikacije označene z veliko previsokimi številkami. "Radnika" ni v seznamu, in tudi Cvetkovega "Novega Svijeta" ne. — Is. Beda na Irskem. Radi slabe letine živi prebivalstvo nekaterih okrajev na Irskem v veliki bedi. Irska ni bila še nikoli dežela blagostanja. Gospodarstvo na Irskem ni vzorno. Več ko polovico Ircev se je v zadnjih petih desetletjih izselilo v Zedinjene države. Irska je danes avtonomna dežela v federaciji Velike Britanije, v kateri ima iste pravice kot npr. Kanada. Ameriški komunisti, organizirani v Workers' Party, so ustanovili pomožni odbor za zbiranje prispevkov ,v pomoč bednim Ircem, kateremu so dali ime Irish Workers and Peasants Famine Relief Committee. Svoj glavni stan ima na 19. So. Lincoln St. v Chicagi, kjer je sedaj urad za vse druge podobne kolekte ameriških komunistov. Ničesar nimamo proti pomožnim akcijam v takih slučajih, vendar pa se nam zdi, da jih ameriški komunisti, če se jih sme tako imenovati, ne podvzemajo radi pomoči potrebnim ljudem, ampak največ radi sebe. Prvič, da dobe sredstva, drugič, da s pomočjo deleža nabranih sredstev obdrže svoje organizacije in liste v tej deželi pri življenju. Niti ene priložnosti ne izgube, da ne bi organizirali ali "protestne shode", ali pa pomožne akcije. Kar zasluži grajo, so njihovi ne-odkritosrčni nameni in pa načini, s katerimi zbirajo gmotna sredstva v prvi vrsti za svoje namene. vt® Ali ste iz vaše naselbine že odposlali naročila za prvomajsko in slavnostno izdajo "Proletarca"? Ako ne, poskrbite, da ga pošljete čim prej. ADAMI PRED ADAMOM Pogled v prazgodovinske dobe človeka. Predaval Ivan Molek v klubu št. i J. S. Z. v Chicagu, lil., dne 27. februarja 1925. (Nadaljevanje.) Dvajset let kasneje (1829.) so v Franciji in Belgiji odkrili prve sledove prazgodovinskega človeka v velikih jamah; najdeno je bilo kame-nito orodje. Leta 1856. je bila izkopana v Nean-derthalu v Nemčiji prva lobanja davno izgino-lega pračloveka. Svet je imel v rokah prvi znanstven dokaz o veliki starosti človeštva. Dve leti kasneje (1858.) je Charles Darwin v svoji knjigi "Origin of Species" razložil svoje teorije o postanku vrst. Z Darwinom vred in za njim so delali na tem polju znanstveniki Lyell, Wallace, Huxley, Heokel, Betzius, Broca, Lartet, Lubbock, Geikie, Penok in drugi, ki so prišli do zaključka, da človeštvo ni staro 6000, pač pa najmanj 600,000 let, če že hočemo rabiti kakšne številke. Ne pozabite: najmanj! Kajti najvišja številka je lahko milijon ali pa dva milijona let. Lamarckova teorija, da se je človek razvil iz človeških opic, ne drži več. Še Darwin jo je zavrgel. Kar znanstveniki danes trde na podlagi najboljših dokazov, je to, da človeške opice— lo so šimpanz in gorila v Afriki ter orang in gibon v Aziji in na bližnjih otokih — so ena veja, človek je pa popolnoma druga veja, toda obe veji sta pognali iz enega in istega debla, to se pravi, da imajo človek in človeške opice skupnega prednika. Kakšen je bil ta prednik in kje je živel, tega še ne vemo. Njegovi ostanki še niso odkriti. Gotovo je pa to, da je živel v terciarni dobi in najbrž na širokem kontinentu Azije, kjer je bila tropična klima. Osborn piše, da on trdno pričakuje, da se fosil tega primata najde v Indiji ali v (Aziji sploh južno od Hima-lajev, kajti po njegovem mnenju je bila Azija središče in razhajališče sesalcev. Osborn misli, da je bil ta primat podoben gibonu in dal mu je ime "propliopithecus". Wells si zamišlja tega prednika, da ni bil podoben nobeni sedaj živečih opic, pač pa pleme zase, ki se je radi varnosti in obrambe zatekalo na drevesa, toda najrajši je živelo na tleh. Terciarna doba je trajala tri miljone let. V tej dobi so se razvili sesalci in dvignila so se vsa sedanja večja gorovja. Človekov prednik se je vsekakor moral pojaviti v drugi polovici te dobe in ob zaključku tega največjega epoha v zgodovini zemlje je že bival, če ne drugje, vsaj v Aziji njegov potomec — pračlovek. Tam so bili najdeni njegovi ostanki. II. Pračlovek. — Trinilski človek. (Pithecanthf pus erectus.) Prvi Adam, kateremu je znanost do dana« prišla na sled, je živel na Javi, južno od AzijJj Java je danes otok, toda v tistih časih se ie| držala azijske celine. Dokaz temu so fosili Ži. vali/ki so bile tesno v sorodu z živalstvom v vznožju Himalajev in z živalmi, ki so nekoč živele v Evropi. V centralnem delu Jave, v kraju, ki se imenuje Trinil, je holandski vojaški inženir Eugen Dubois leta 1891. kopal z namenom, da najde kakšne okamenice (fosile), na kterih je dotičen kraj zelo bogat. Našel je več kot je pričakoval. V en meter debeli plasti peščenca je odkril kapo lobanje in kost stegna. Ko je Dubois dobro preštudiral svojo najdbe, je zaključil, da so to 0-stanki zelo primitivnega, ako ne najprimitivnej-1 •šega človeka. Dubois je krstil tega človeka z imenom "pithecanthropus erectus", kar pomeni pokonci stoječ in hodeč opiški človek. Učenjaki vsega sveta so dolgo časa razpravljali o tem kosu lobanje in nožni kosti in naposled so se zedinili, da je bil "pithecanthropus erectus" na višji stopnji od vsake opice, dosegel pa ni stopnje najnižjega divjaka kar jih je znanih. Bil je torej nekako v sredi med opico in človekom, pol človeka in pol opice; bil je podčlovek ali pračlovek. Kakor vidite na sliki (moderna veda je iznašla način, po katerem sestavi na podlagi golih kosti dobro sliko dotičnega človeka ali živali), ni imel ta stvor nič čela, imel pa je orjaško, naprej molečo spodnjo čeljust z močnimi zobmi. Višina njegove možganske votline je merila 34 odstotkov, dočim meri današnjega najnižjega divjaka 52 odstotkov. To vam daje majhno primero, na kako nizki stopnji razvoja je ,še bil ta naš prvi in pravi Adam. Vsekakor še ni poznal nobenega orodja, ni imel govorice, niti naj-nižje rodbinske organizacije Bil je žival. Kdaj je živel pithecanthropus? Po debelini plasti, v kateri je ležal, sodi Osborn, da je eksi-stiral najmanj pred pol milijona leti, torej tik pred ledeno dobo ali pa že v začetku te dobe katera ni dosegla tistega kraja. Mimogrede omenim, da so geologi (zemljo- | slovci) našli zelo zanesljiv ključ za računanje starosti zemeljskih plasti kakor kamenih skla- J dov. Predno se prst izpremeni v peščenec, pre-1 teče ogromna doba časa. N. pr. gotova plast vzame 3000 let, da zdebeli en meter. Kadar najdejo okamenico, živalsko ali rastlinsko, treba je samo pogledati, v kateri geologični plasti leži, pa čitajo približno starost. Peščenčeva plast, v kateri je počival trinilski človek, spada v no-1 vejšo pliocensko perijodo terciarne dobe ali v i starejšo pleistocensko perijodo, od katere je pre- J teklo po najkonservativnejšem računu 500.000 J let. \li je bil ta pračlovek prednik katerega po-L iših in današnjih človeških rodov? Najbrž K/ Znanstveniki menijo, da je bil pithecanthro-P" ena prvih in postranskih vejic na deblu člo-Keškega rodovnika, ki se je kmalu posušila in K jpadla. Morda je imel sorodnike v Aziji, a tudi ti so že davno izumrli. III. Heidelberški pračlovek. — Ledena doba. Trinilski pračlovek je do danes edini predstavnik prazgodovinskega človeka v Aziji. Dru-ojh ostankov še niso našli na tem kontinentu, niti na bližnjih otokih. Zdaj moramo pustiti tega azijatskega Adama in preskočiti dolgo do- j}0 _ celih 225,000 let — predno pridemo do drugega Adama, prvega v Evropi. V globoki peščeni plasti blizu Heidelberga v južni Nemčiji je Schoetersack leta 1907. našel človeško spodnjo čeljust. To je vse, kar je ostalo od prvega človeka v Evropi, ki je doslej prišel znanosti pred oči in kateri se po omenjenem kraju imenuje heidelberški pračlovek. Kamnena plast, v kateri je počivala čeljust, dokazuje, da je heidelberški človek živel v prvi polovici druge medledene (interglacijalne) dobe, ki je bila pred 275,000 leti. V isti plasti so našli fosile slonovega prednika z ravno kostjo, nosorožca in drugih napol tropičnih živali kakor tudi rastlin, kar znači, da je bilo takrat toplo podnebje v. krajih srednje Evrope. Čeljust je močna, in nihče bi ne verjel, da je človeška, če bi ne pričali popolnoma človeški zobje, ki so čudovito dobro ohranjeni. Sodba večine učenjakov je, da je bil heidelberški človek še vedno opiški človek, toda na višji stopnji kot pithecanthropus erectus. Vsekakor je bil najbližnji prednik poznejšega neanderthalskega rodu, ki je živel v četrti ledeni dobi po ozemlju sedanje Nemčije, Francije, Anglije, Belgije, severne Italije in Avstrije. V heidelberški plasti niso odkrili nikakršnega obdelanega kamena, ki bi bil služil kot orodje; iz tega sklepajo, da ta človek še ni znal delati orodja, niti še ni imel ognja. Ako je sploh rabil kakšno orodje in orožje, je enostavno pobral kos lesa ali naraven kos kamena. (Dalje prihodnjič.) Neumestna želja. "Gospod zdravnik, mislite li, da bom dosegel starost devetdesetih let?" "Kaj je vaša starost?" Štirideset let." "Ali kadite, pijete, igrate za denar, ali imate kake ^'uge slabe razvade?" "Ne pijem, ne kadim, ne igram, sploh, jaz nimam slabih navad." ■ "Za božjo voljo, čemu vendar želite živeti še petdeset let?" ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) Po dolgotrajnem in mučnem preslušavanju je prišla pred tržaško poroto. Porotna dvorana je bila — seveda — prenapolnjena. Prišli so tja vsi, ki so jo poznali — saj takih je bilo mnogo —; prišli so pa tudi taki, ki je niso poznali pa so želeli spoznati jo. Obtožnica je poudarjala, da je deklica zašla na nevarna pota že v zgodnji mladosti, da ni pač sama kriva, če se je njeno življenje zasukalo v to obsojanja vredno smer, da pa je kljub temu baš ona sama glavni krivec, ker ni hotela kljubovati zapeljivemu življenju. Iz mnogih zapisnikov je razvidno, da je obtoženka celo sama priznala, da ji je bilo skoraj vseeno, kakšno življenje živi. Skoraj žalostna je bila, ker je morala zapustiti sramotno življenje in se podati na pota poštenja! Omamila je idealnega mladeniča, da je žrtvoval za njo svoje z muko in z znojem prihranjene novce ter jo rešil. Pa tudi potem se je jela zopet vračati na opolzko in nevarno pot. Dokaz da je resnica, kar trdi obtožnica, so nudili porotnikom citati iz zapisnika deželnega sodišča v Lincu. Tam je skušala zapeljati visoko uradno osebnost, policijskega častnika v Welsu. Grdo in vsega obsojenja vredno je bilo njeno obnašanje. Razumljivo je tudi, kako je prišlo do umora kneza W. Prič sicer ni, da bi pričale, kako se je umor izvršil. Komisija je ugotovila, da je bil knez udarjen s strahovito močjo, da mu je bila črepinja razklana na dvoje. Sicer pa obtoženka ne taji dejanja. Sama je prišla in naznanila svoj zločin; izgovarja se pa s silobranom. Takšna je bila približno vsebina obtožnice. Čitali so jo tri ure. Marsikatero pikantnost je objavila obtožnica pikantnosti željni publiki. Mnogo prič je nastopilo. Vse priče iz njenega rojstnega kraja so izpovedale za njo zelo ugodno. Sploh so tudi druge priče povedale o njej le malo slabega, razen tega seveda, da je bila pač vlačuga. Ker pa je bilo več ali manj popolnoma nepotrebno izgubljati mnogo časa, mnoge priče niso niti bile zaslišane. Saj je itak sama priznala svoj zločin in je bila edina prava priča sama. Državni pravdnik je dejal v svojem govoru, da je ta ženska najpopolnejši tip vlačuge— zločinke. "Videl sem, tako je govoril, že mnogo vlačug, mnogo opravila sem imel že z njimi, toda tašne še nisem nikjer spoznal. Gospodje porotniki, vi vsi ste družinski očetje, ste družinski poglavarji in vsi pojmujete, kaj pomeni srečno rodbinsko življenje. In vendar je danes tako malo družinskega veselja, tako malo rodbinske sreče! Kje je vzrok? Mnogo je vzrokov, gospodje, silno mnogo, toda poglaviten vzrok stoji tukaj pred vami utelešen. Tukaj imate žensko, ki kakor črv podgrizuje korenine sreči in zadovoljstvu v družini! Ne samo ona, na tisoče je takih delomrznih žensk, ki jim je udobno in prijetno brezdelje suprema lex. Res je! Tudi možje so sami krivi, ker obiskujejo javne hiše, toda vprašam vas, čemu pa je strelovod? Ali ne udari strela rajši v strelovod, kakor v kos drva? To je naraven pojav magnetizma, gospodje! Če bi ne bilo strelovoda ... pa kaj bi govoril! Dejstvo je, da je prostitucija nevarna državi, da spodkopuje njene temelje; dejstvo je, da so nosilke te prostitucije ravno profesionalne prostitutke. Danes so svedočile tukaj priče, ki so pripovedovale o tej ženski le lepe stvari. Razložiti vam moram, gospodje, razložiti pojmovanje tega naroda, ki biva tod okoli. Mehak in čustven je ta narod; nima razuma, srce mu nadomestu-je tudi razum. Prepričan sem, da so te priče izpovedale po svojem prepričanju golo resnico, toda ta resnica je bila subjektivna, nikakor pa ne tako objektivna, kakor bi morala biti. Objektivna resnica je in ostane, da je ta ženska namenoma tako živela, skoraj bi rekel, da se ji je zdelo to njeno življenje vzvišeno!" Prečital je iz njenega dnevnika nekoliko odstavkov, ki jih je pisala v Welsu v dobi svojega najhujšega duševnega boja. Napisala je tedaj naslednje besede: "Ravno ker sem vla-čuga, od vseh zavržena in zaničevana, ravno zato triumfiram nad to drhaljo, ostudno drhaljo! Kakor ščurki so . . ." "Gospodje, je nadaljeval državni pravdnik, pošteni ljudje so njej ščurki, drhal! Razumljivo je tedaj, da so takšni elementi najnevarnejši uničevalci morale in moralnega življenja. Pa končno moram preiti na stvar samo. Zločin je izvršila. To je priznala sama. O tem ne more biti torej prav nikakega dvoma. Rafinirana pa je do skrajnosti; pomagati si je hotela z najnevarnejšim trikom, kar jih poznam. Ko je pričela slutiti, da smo ji za petami, je prišla in sama naznanila svoj zločin; dodala pa je takoj, da ga je izvršila v silobranu. Računala je tako-le: Pred poroto pridem; dobro bo uplivalo, če se sama priglasim, in verjeli mi bodo tem rajši, da sem umor izvršila v silobranu, če se bom sama javila. Porotniki so, tako si je mislila, neuki ljudje; niso strokovnjaki, podvrženi so čustvenim uplivom in zunanjim učinkom. Oprostili me bodo. Saj mi morate priznati, da ne govori prav nič o silobranu! Ona ni bila ranjena, tudi prav nikakega znamenja ni pustila borba na njej. Kje morete dobiti pametnega človeka, ki bi verjel bajki te ženske!" Tako in podobno je govoril dolgi dve nj,; | Olga je mirno sedela na zatožni klopi jn J pridno delala beležke. Le včasih se je pomil0„ valno nasmehnila, kar je državnega pravdniW le še bolj razlcačilo in ujezilo. Dalje prihodnjič. S Rezultat volitev v jugoslovansko skupščino. (Socialistični "Glas Slobode", Sarajevo.) V Srbiji, Makedoniji in Vojvodini so dobili abso lutno večino radikali (Pasičeva stranka), ki zastopa program centralizma; v Bosni in Hercegovini pa so dobili relativno večino, to je, Pasičeva stranka je do bila izmed vseh drugih največ glasov. Badičeva Hrvatska seljačka republikanska stranka (federalisti je dobila absolutno večino na Hrvatskem, v Slavoni in v Dalmaciji. V Črni Gori so dobili relativno večin črnogorski federalisti. Z izjemo demokratske stranke, ki je izšla iz voli tev nekoliko ojačana, so nazadovale vse stranke, k imajo internacionalne, iznadplemenske in socialne programe. Delavske stranke niso dobile niti enega mandata, zemljoradniki so oslabljeni, klerikalci izven Slovenije uničeni. Zmagale so nacionalistične, plemenske in ver ske stranke. Zastopstvo narodnostnih manjšin: makedonskih Turkov, vojvodinskih Nemcev in Madjarov je v nov skupščini zelo padlo. To je na vsak način zasluga te rorja, katerega se je posluževala vlada proti njim v vo lilnem boju. Vladi, v kteri so zastopani centralistično orientirani radikali in samostalni demokrati, je uspelo koncentrirati okoli sebe Srbe in s terorjem se ji je posrečilo uničiti stranke narodnostnih manjin, ki v ustavnih borbah ne igrajo nikake vloge. Z nasilji proti opozi-cionalnim strankam in z agitacijo ki je apelirala na instinkte, je vladi uspelo stvoriti neznatno parlamentarno večino. Tam pa, kjer leži težišče ustavnih bojev, ni dosegla niti najmanjšega uspeha. Volitve so pokazale, da Hrvatje kompaktno stoje za federalistično hrvatsko seljačko republikansko stranko, Slovene okoli avtonomistične klerikalne stranke in muslimani za svojo Jugoslovansko muslimansko organizacijo. Ako se vzame v poštev, da so se volitve vršile v znamenju zahtev za revidiranje ustave, vidimo, da je ostalo po volitvah staro stanje, katerega obeležje je bilo nerešno ustavno vprašanje. Vlada ima v novi skupščini nekaj glasov večine. A štetje glasov, oddanih na dan volitev, bo pokazalo, da so opozicionalne stranke dobile najmanj 200,000 glasov več kot vladne stranke. Vladne stranke vpijejo, da je večina ljudstva odobrila njihovo stališče, in s tem vpitjem hočejo opravičiti vse kar bodo počele v bodoče v imenu državotvornosti. Cilji se spoznajo po sredstvih, s kakršnimi se prihaja do njih; iz moralnih, demokratskih in nacionalnih razlogov, se morajo sredstva, kakršnih se je vlada poslužila pri zadnjih volitvah, odločno zavreči. In istotako njeni cilji! gest mesecev v Jugoslaviji. Joze Mentony. (Nadaljevanje.) Predavanja na polju znanstva, ki sem jih omenil P- v zadnji izdaji "Proletarca", imajo namen vzbu-I diti mas0 zanimanje za vedo. Toda predavatelji imajo velike težkoče. Težko je vsem ustreči. A so dežele, kjer takorekoč moraš vsaj poskušati da se niko-I mur ti ima moč, ne zameriš. Predavatelji se v svojih temah izogibajo politike, dasi bi marsikdo izmed njih rad na ves glas obsodil kar smatra za gnilo. V Jugoslaviji so danes tri "priznane" religije. V pokojni Avstriji je bila samo ena. V Avstriji je bilo vse krivo-r versko, če ni bilo katoliško. V Jugoslaviji pa so "prave vere" pravoslavna, katoliška in mohamedanska. Te tri so namreč priznane kot nekake državne vere. Profesorji in drugi veščaki, ki prirejajo poljudna znanstvena predavanja, pazijo, da se ne zamerijo ne eni ne drugi priznani konfesiji. A v Sloveniji se s prižnic vse eno rohni zoper predavatelje, ki verujejo v znanost nemesto v "znanost" prikrojena za klerikalno propagando. V Zedinjenih državah imajo socialisti v mnogih mestih težave dobiti dvorane za svoje shode. V Sloveniji pa se morejo vršiti poštena predavanja le v dvoranah, nad katerimi nimajo klerikalci nikakega vpliva. A niti v "nevtralnih" dvoranah ni vselej varno. V teh časih splošne vzrujenosti, ko si pristaši raznih strank drug drugemu razbijajo shode, se dogaja, da se vtepo celo na taka kulturna predavanja podlasice z namenom da jih onemogočijo. Za časa volilne kampanje sem bil v Jugoslaviji. Opazoval sem boje med strankami in frakcijami. Pregledoval sem razne liste, ki so vsa glasila ene ali druge stranke. V politiki poznajo samo svojo stranko; tamkajšnji dnevniki se v tem oziru zelo razlikujejo od ameriških, kateri skušajo podati stališča vseh strank in vodilnih politikov kolikor mogoče nepristransko. Ameriško časopisje ni vzorno, niti pošteno v politiki. Skoro vsi listi v Jugoslaviji so, kot sem že dejal, politični, in kot taki dvigajo v devetnajsto nebo vsaki svojo stranko, vse druge pa tlačijo v blato. Omenim naj še, da v Sloveniji socialistični listi danes niso razširjeni. Vzrok je reakcija, ki se je naselila med maso, a še večji vzrok je v nesložnosti delavskega gibanja. O tem kaj več pozneje. Pred volitvami v skupščino, ki so se vršile 8. februarja, sem posetil več političnih shodov in sestankov. Javnih shodov je bilo malo. Zakaj? Zakaj nimamo svobode govora in zborovanja? Zato, ker za tako svobodo ljudstva še niso zrela. Ta ali ona stranka se bori za svobodo govora in tiska. Klerikalci hočejo svobodo govora, orjunaši isto, komuni-- sti vpijejo zanjo, a skoro nobena stranka si ne upa sklicevati splošnih javnih shodov. Recimo, da skliče ena ali druga stranka v času vroče volilne kampanje v Šiški, ali v Celju, ali kjerkoli že, javen shod. Pristaši gotovih nasprotnih strank se bodo organizirali in prišli na ta shod ter ga razbili. & Ničesar ni lažjega kot razbijati shode. Par močnih prs, nekaj psovk, ducat pesti, pa je shoda konec predno se je pričel. Radi te "vere" v svobodo govora so se stranke zatekle namesto k sklicevanju javnih shodov ! k organiziranju sestankov samo svojih pristašev. A tu- di ti sestanki so bili v nevarnosti, zato se je pazilo, da so bili sklicani kolikor najbolj mogoče tajno. Ena ali druga stranka ali struja napolni sobo s svojimi zaupniki in zanesljivimi somišljeniki. Pride govornik in ker se zaveda, da ima pred seboj samo svoje verne, dema-gogira in apelira na čute in instinkte, na razum pa pozabi. Ko bi bil shod javen, in bi se govornik zavedal da ima pred seboj avdijenco raznih nazorov, pristaše raznih struj, bi bil v govoru oprezen, ogibal bi se hujskanja in se trudil govoriti razumno razumnim ljudem. To je prava politična vzgoja, le tak način shodov bi bil znak, da se ima opraviti s politično zrelo maso. Koliko je v Jugoslaviji političnih strank? Šest mesecev sem bil tam, in če bi bil še šest mesecev, bi vam mogoče vedel povedati natančno število. Strank je v Jugoslaviji vse polno. Ako si ambiciozen politik in imaš nekaj prijateljev ter malo denarja, pričneš izdajati svoj list in stranka je gotova. Glavne stranke v Jugoslaviji so danes Radikalna stranka, kateri na-čeljuje Nikola Pasič; Demokratska, ki je v pretežni večini srbska; Radičeva Hrvatska seljačka republikanska stranka, ki je po novejših vesteh prenehala biti republikanska. Radičeva stranka ima za seboj veliko večino hrvatskega naroda; Slovenska ljudska stranka, ki je stranka slovenskih klerikalcev. Muslimani v Bosni in Hercegovini nastopajo v politiki pod vodstvom Spahe kot mohamedanci in glasujejo kot mohamedan-ci za mohamedance. Razen teh obstoje razne kmečke stranke, ki so dne 8. februarja dobile do 130,000 glasov. Črnogorci imajo svoje stranke, in ena izmed njih zahteva federativno formo Jugoslavije, v kateri bi bila Črna Gora samoupravna enota. Socialistična stranka Jugoslavije je dobila pri volitvah 1. 1920 deset poslancev v skupščino, leta 1923 dva, in 1. 1925 nobenega. Dne 8. februarja je socialistična stranka dobila glasov: na Štajerskem 4099, in na Kranjskem 1392; Bernotova ali "Naprejeva" socialistična stranka jih je dobila v Sloveniji 1765; oboji skupaj so dobili na podlagi teh ne še povsem točnih številk, ki so piscu pri roki, 7256 glasov. Komunisti, ki so izdali geslo "za samostojno delavsko in kmečko republiko Slovenijo", so dobili 6131 glasov. Največ glasov je dobila Socialistična stranka v Vojvodini, namreč 12,941. Ako bi veljal en proporc za vso državo bi dobila soc. stranka kake štiri mandate. Tako pa je bila v vseh volilnih okrožjih v taki manjšini, da ji ne pripada na podlagi sedanjega proporca noben mandat. Komunisti so se po razpadu svoje stranke ko je bila proglašena za nelegalno, organizirali v "nezavisno radničko partijo Jugoslavije". V volilni boj so šli pod imenom "delavski in kmečki blok". Manjših strank je, kot že omenjeno, vse polno; precej jih je v zadnjih par letih razpadlo, a mesto njih so se ustanovile nove. Mohamedanci se dele na par strank in na večje število struj; demokratska stranka se deli na dve glavni struji. Socialistična stranka, posebno v Sloveniji, je razdeljena. Med komunisti je notranji boj. Radičevci niso enotni. Na Hrvatskem je polno strank, toda ker se je obrnil ljudski val k Radiču, so brezmočne in ribarijo v Radi-čevi stranki. Republikanska stranka, ki jo je Srbija poznala še pred vojno, je ostala brez pristašev; slovenski liberalci se kokotalijo v raznih strujah k tej ali oni frakciji demokratske stranke in k radikalni (Pasičevi). Vsak pomembnejši politik predstavlja stranko v stranki. Radovedni ste, kakšne programe imajo. Ne vem; tudi same ne vedo. Danes je program tak, jutri je lahko drugačen. Danes zahteva ta ali ona stranka fe-deraliziranje države, to je, spremembo takoimenovane vidovdanske ustave, jutri pa se bo mogoče navduševala za centralizacijo. Danes je mogoče protiklerikalna, jutri bo kazala oficielni cerkvi, eni ali drugi, prijazno lice. Razume se ,da so vse stranke "napredne" in da so vse "za ljudstvo". Dokler niso razne mirovne pogodbe, sklenjene po vojni, začrtale novih mej, se je v Avstro-Ogrski vršil vroč narodnostni boj. Slovanski narodi so se borili proti potujčevalni politiki in proti zapostavljanju. Podpirali so svoje šolstvo, navduševali se za svojo literaturo in sanjali o dobi, ko bodo sami gospodarji na svoji osvobojeni zemlji. Danes je "troimeni" narod združen, in le del ga spada pod Mus-solinijevo Italijo. Toda ta "troimeni" narod se danes bori sam s seboj proti potlačevanju. Hrvati nočejo biti pod Srbi, Srbi nočejo biti pod Hrvati, Črnogorci hočejo biti avtonomni, Slovenci hočejo biti sami gospodarji nad svojim šolstvom in drugimi notranjimi zadevami svoje dežele. Politična gesla teh strank se ne tičejo ekonomskih, ampak narodnostnih in verskih problemov. Politiki v takih deželah kot je gospodrsko nerazvita Jugoslavija, nimajo o ekonomskih vprašanjih večinoma nobenega pojma. Zato se njihova politika vrti okoli gesel za federalizacijo, centralizem, avtonomijo itd. Vsi pa obljubujejo volilcem, da se bodo borili proti bankirjem, kapitalistom in drugim izkoriščevalcem. V tem oziru so vse jugoslovanske stranke "radikalne". (Dalje prihodnjič.) Notranji boji v Amalgamated Clothing Workers of America. Izmed večjih ameriških unij je A. C. W. of A. sma-trana za eno najradikalnejših. V nji je organiziranih do 140,000 delavcev, zaposljenih v oblačilni industriji. A. C. W. ne pripada Ameriški delavski federaciji (A. F. of L.), ker je nastala proti volji tedanjega vodstva Ameriške delavske federacije. Do 1. 1919 je bila A. C. W. naklonjena soc. stranki in jo več ali manj podpirala v vseh njenih kampanjah. Po razkolih v stranki, oziroma po ustanovitvi moskovske internacionale, je A. C. W. ostala naklonjena soc. stranki, toda prejšnje kooperacije ji ni dala več. Komunisti so to situacijo v A. C. W. izrabili in dobili v nji velik vpliv; pridobili so jo ,da je poslala svoje "opazovalne" delegate na konvencijo farmarske-delav-ske stranke 1. 1923 v Chicago, katero so kontrolirali pristaši Workers' Party pod vodstvom Ruthenberga in Fosterja. Konvencija je bila fiasko in A. C. W. se ni pridružila Fosterjevi "federativni" farmarski-de-lavski stranki, katere ni več. Toda šla je zopet na enako konvencijo dne 17. junija 1924 v St. Paul, ki se je istotako končala s fiaskom. Od tedaj se je Sidney Hillman, predsednik A. C. W., ter ostali odbor unije, pričel upirati usiljivosti Fosterjeve in Ruthenbergove Workers' Party, kar je povzročilo notranji boj. Kot znano, je Foster pred nekaj leti organiziral Trade Union Educational League, kateri je dal nestrankarsko lice. Tudi sam je bil v politiki nestrankar, dokler se ni po michiganski "podzemski" konvenciji tedanje komunistične stranke izvedelo, da je ne le član ampak vodilni prvak ameriških komunistov. Trade Union Educational League je od tedaj postala agitacijsko sredstvo za 1. 1921 ustanovljeno Workers' Party. V nnj. jah, v katerih je imela kaj zaslombe, je pričela boj proti vodstvam, in ta so odgovarjala z izključevanji pristašev in vodilnih agitatorjev. "Vzgojevalne unijske lige» Liga se je lotila predvsem takozvanih naprednih unij' v oblačilni industriji. International Ladies' Garment Workers Union, ki ima okoli 110,000 članov, je takoj nastopila proti Fosterjevi ligi. Izključila je precej članov. Na sejah so se dogajali pretepi, najeti "slugerji" so napadali uradnike unije iz zasede, listi obeh frakcij so bili polni obdolžitev, na članstvo pa ti boji niso vplivali najboljše. Danes je International Ladies' Garment Workers Union že precej iztrebila razdirajoče vplive takozvane Fosterjeve Lige, toda med članstvom v krajih kjer so bili ti boji najhujši ni več tistega navdušenega unijskega duha kakor nekdaj. A. C. W. pod vodstvom predsednika Hillmana ni odobravala takih bojev. Danes je Hillman sam v boju z Workers' Party, katero je obdožil, da vrši v A. C. \V. enako pogubno delo kakor agentje provokatorji, najeti od kompanij. Dne 23. marca je sklicala Trade Union Educational League v Chicagi shod za članstvo A. C. W. \ vseh krojaških delavnicah, kjer delajo člani A. C. W., so razširili komunisti letake, v katerih dolže eksekuti-vo unije vseh mogočih grehov in seveda tudi izdajstva. Hillman je sedaj kontrarevolucionar, izdal je unijo in prodaja proletariat. Ko se bi imel shod v Chicagi pričeti, je bilo pred dvorano več tisoč članov unije A. C. W., toda ne takih kakršne so hoteli Fosterjevi ljudje,- Ustrašili so se jih in si niso upali niti pričeti s shodom. Vsa ta masa je šla potem v Ashland Auditorium kjer je obdržavala shod pod avspicijo unije. Na potu in pred dvorano v kateri bi se imel vršiti komunistični shod proti vodstvu unije, je bilo na "dnev- \ nem redu" precej pretepov, v katerih "komunisti" niso bili zmagovalci. Resolucije proti njim predložene na shodu unije, so bile soglasno sprejete. Tako je Fo-sterjeva liga doigrala tudi v A. C. W. s svojo teroristično, obrekovalno in rušilno taktiko. V eni resoluciji, sprejeti pred članstvom Unije v Chicagi, se prišteva delo, ki ga vrše "komunisti", v A. C. W. enako tistemu delu, ki ga vrše skebske agencije in agentje provokatorji. Komunisti odgovarjajo, da so edini pravi prijatelji unije, Hillman, ostala ekse-kutiva, organizatorji in drugi funkcionarji unije pa so njeni sovražniki in izdajalci. Taktika Workers' Party je dosegla v naprednih in radikalnih unijah enak rezultat kakor v političnem gibanju: diskreditirala je samo sebe. ALI VAMJE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? ekoča številka "Proletarca" je fk £% e je številka poleg vašega nas- I fr% lova manjša kakor je tu ozna- ^^ čena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. poročilo o deveti konferenci klubov J. S. Z. v zapadni Pennsylvaniji. PITTSBURGH, PA. — Danes, dne 29. marca, je •jnela Konferenca soc. klubov in društev izobraževalne nkcije JSZ. svoje deveto zborovanje. Vršilo se je v nrostorih K. S. Doma v slovenski koloniji v Pittsbur-ghu- Navzočih je bilo šestnajst udeležencev, ki so zastopali devet soc. klubov in devet društev Izobraževalne akcije JSZ. Sejo je otvoril John Jereb, tajnik Konference. Za predsednika je bil izvoljen John Kvartič ■v/ Sygana; zapisnik je vodil John Ban iz Pittsburgha. Razpoloženje med zastopniki za socialistično delo med jugoslovanskim delavstvom v zapadni Pennsylvaniji je bilo izborno. Največja ovira našim akcijam je brezposelnost, ki vlada med premr.garji in drugimi delavci v teh krajih. Poročila iz naselbin v zapadni Pennsylvaniji nam dajejo kritično sliko — sliko mize-rije in nesugurnosti med delavci. Izmed vseh sc najbolj prizadeti vsled "Coolidgove prosperitete" premo-garji, ne samo v Penni, ampak tudi v drugih državah 1'nije. Ta depresija je vzrok, da v aktivnostih ne moremo beležiti večjih uspehov. Konferenca je zaključila storiti kolikor bo mogla v agitaciji za razširjenje slavnostne izdaje "Proletarca". Glede forme "Proletarca" so se zborovalci po obširni diskuziji izrekli za prejšnjo. Razpravljali smo tudi o akciji za gradnjo doma .lugoslovanskc socialistične zveze. Iz dopisa, ki ga je poslal tajnik stavbinskega odseka JSZ., je bilo konferenci sporočeno, da se prične z delom za lasten Dom na podlagi načrta kot ga je sprejel peti redni zbor JSZ. v Clevelandu. Konferenca se s tem načrtom popolnoma strinja. V kolikor se tiče zbiranja sredstev, akcija v teh krajih ne bo tako uspešna kot bi bila če ne bi vladale tako mizerne razmere. Za tajnika Konference je bil ponovno izvoljen John Jereb iz Canonsburga, za pomožnega tajnika pa Louis Kveder iz Pittsburgha. Podrobnejša poročila slede. Sodrugom in somišljenikom v La Salle, 111. Dne 16. marca se je v lasallski naselbini s sodelovanjem Antona Žagarja reorganiziral socialistični klub št. 4 JSZ. Na ustanovnem sestanku nas ni mnogo pristopilo, ker ni bilo v kratkem času mogoče obvestiti o seji vseh bivših članov kluba in somišljenikov. Na vse te apeliramo, da pridejo na prihodnjo khibovo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 5. aprila popoldne po seji društva Triglav št. 2 SNPJ. in se pridružijo klubu. Mislim, da je naš klub sedaj organiziran na trdni Podlagi; člani, ki so pristopili v klub na ustanovnem sestanku, so se mu pridružili iz prepričanja in v vednosti, da se veliki družabni preobrati ne dogajajo v enem dnevu, in da nam ne bodo prinesli svobode na k''«žniku iz Chicage, ali New Yorka, ali iz Kalamazoo ,n jo postavili pred nas, mi pa bi jo uživali ne da bi se borili zanjo. ^ Lasallska naselbina bo imela močan in vpliven »hib, ako bomo delali za ta cilj zavedni delavci v La Sallu. Naša dolžnost je, da agitiramo za jačanje kluba; kolikor več članov, toliko večje bodo klubove aktivnosti. Agitirajmo tudi za naše glasilo "Proletarca"! Ne prepuščajmo vsega dela tajniku. Sodelujmo z njim in imejmo vsi pred očmi, da so uspehi stvar skupnosti, ne pa kakega posameznega člana. Slovensko naselbino v La Salle tvorijo skoro sami delavci in njihove družine. Borba za kruh jim ni nekaj tujega, ampak vsakdanja spremljevalka. Dela so naporna, plače nizke, življenske potrebščine drage. Nihče ni zadovoljen z obstoječimi razmerami. In zato ne smemo držati rok križem. Samo pritoževanje nič ne izda. Organizacija je sila. Negujmo jo, združimo se v borbi za izboljšanje našega življenskega stanja in bodimo aktivni tudi na prosvetnem polju pod okriljem socialistične organizacije. Ameriško delavstvo je že čestokrat preiskusilo eno in drugo kapitalistično stranko. Razmere za delavce pa se ne spremene. Ne bo drugače, delavstvo se bo moralo okleniti SVOJE stranke, in ta je socialistična. Pred tremi tedni se je tu nahajal sod. Anton Žagar na agitaciji za Proletarca in JSZ. Sodeloval je, kot že omenjeno, pri reorganizaciji našega kluba. Smelo rečem, da je sodrug Žagar spreten in agilen agitator, človek z železno voljo. Z nevednimi in nepoučenimi delavci zna potrpeti. Ni čuda, da je bilo njegovo delo povsod uspešno. Ko bi imel "Proletarec" in JSZ. vsaj petdeset takih agitatorjev, pa bi stvar v naši javnosti vse drugače izgledala. Somišljeniki in bivši člani kluba št. 4, ponovno vas vabim, da pridete na sejo kluba v nedeljo 5. aprila v Slov. narodni dom, ki se bo vršila po seji društva Triglav. Razen drugih važnih točk bomo imeli na tej seji tudi volitve stalnega klubovega odbora. — Frank Martin jak. Volilna kampanja v St. Louisu. ST. LOUIS, MO.. — Socialistična stranka v St. Louisu ima za volitve, ki se bodo vršile v torek 7. aprila, sledeče kandidate: Za župapa, G. A. Hoehn. Za komptrolerja, George Tourville. Socialistični kandidatje za mestne odbornike (al-dermane): Tretji okraj, Diedrich Onken; sedmi okraj, Nick Becker; deveti okraj, Louis Hauserman; enajsti okraj, Edward Boelling; trinajsti okraj, Frank Hillig; petnajsti okraj, Mrs. Emma M. Huss; enaindvajseti okraj, George Weller; petindvaseti okraj, George Gerdes; sedemindvajseti okraj, August Grahn. Kampanjski shodi socialistične stranke se vrše v raznih krajih mesta. Izdala je tudi kampanjske letake, ki jih cirkulira med volilci. Socialistično glasilo "St. Louis Labor" je stranki v veliko pomoč. Med jugoslovanskim delavstvom ni aktivnosti, ker nimamo socialističnega kluba JSZ. Apeliram na zavedne slovenske delavce in delavke v tem mestu, da širijo "Proletarca" in "St. Louis Labor". Drugi ravno tako važen apel na vas je, da se organizirate v soc. stranki. Ako ste pri volji pridružiti se aktivnemu delavstvu, sporočite to v Proletarcu, organizirajte sestanek, in St. Louis bo dobil klub Jugoslovanske socialistične zveze.—R—k. Še nekoliko odgovora Pavlicu in Blaškotu. KLEIN, MONT. — V 10. štev. "D. S." sta I. Blaško in L. Pavlič priobčila dopis, v katerem se po svoji ne-lepi navadi kregata z resnico. Oglasila sta se že večkrat prej v obeli listih svoje sekcije. Vselej trdita nekaj kar ni res, in potem za slepomišenje obljubita nagrado "Proletarcu", če se jima "dokaže" nasprotno. Da ne bi napravila slabega vtisa, pravita, da se njunih dopisov ne sme razumeti kot da vlada v naselbini nesloga med Hrvati in Slovenci. Omenjate, da se na vsaki njivi dobi plevel, in ta plevel smo seveda tisti, ki ne mislimo tako kot hočeta onadva. Napisala sta kopo psovk na naslov Proletarca in ga imenujeta "prepirljiv list". Ko človeka ozmerjaš in mu predbacivaš reči ki jih nikoli ni govoril, ko napišeš nekaj psovk, tedaj pa reci drugemu, da je "prepirljiv". V tej naselbini res vlada lepa sloga. Kalita jo edino omenjena, ki predbacivata drugim kar delata in pišeta sama. Podpisana vprašava Blaškota in Pavliča: Kdo pa je pričel s to gonjo v javnosti? Kar sva imela midva povedati, sva povedala osebno na pristojnem mestu. Ako kdo zasluži patent na laži, tedaj bi morala vidva vložiti aplikacijo zanj. Dokazalo se vama je, da sta pisala neresnico. Kar se tiče "Proletarca", izjavljava, da se nama radi njega ni bilo treba "lagati". Blaško piše, da sva midva zabavljala čez "Proletarca" in da je Miklič dejal, da ga ne bo več naročil Zopet neresnica. Kar je sam govoril, podtika drugim. Miklič je rekel, da je naročnik "Proletarca" od 1. 1908 naprej, le med vojno par let ni bil naročnik. Nato je Blaško dejal, da ko bomo čitali "D. S.", bomo "Proletarca" gotovo pustili. Zgodilo se je obratno. Ta list nama vedno bolj ugaja. Glede nagrade: Ako bi vidva mislila resno, bi jo morala že izročiti, dasi jo "Proletarec" ni zahteval in se najbrž ne briga za vajine besede in ponudbe, ker imajo ljudje pri listu s takimi osebami dovolj skušnje. V 5. štev. "D. S." sta istotako trdila neresnico. Na seji društvu je Miklič vprašal, da-li je on*kedaj izjavil pred člani, da je vse kar je pisal Žagar laž, in večina članov je odvrnila, da ni podpisani nič takega govoril. Nov dokaz, da sta Blaško in Pavlič v nasprotju z resnico. In narodnost. Omenjena pisca dobro vesta, da se v tem oziru vsakdo bolj loči kot midva. Ni'bil in ne bo najin namen gojiti mrženj radi narodnosti. Želela bi le, da bi to lahko rekli o sebi tisti, ki predbacivajo tak greh drugim. Pravita, "da sta se oba junaka, Miklič in Žagar, obrnila na svoje bojevito glasilo potom ženske." Tu sta Blaško in Pavlič pokazala svojo "napredno" vzgojo. Takj^tarokopitneži mislijo, da bi žena ne smela pisati, oziroma, da ni drugega kot orodje. Ne zavedata se, da bi med možem in ženo ne smelo biti razlike, in da je ženski spol enakopraven z možem. Delavsko gibanje se je za to enakopravnost borilo in se bo, pa' če je to komu prav ali ne. V tem slučaju se je oglasila žena radi tega, ker je Žagarju ponovila kar je Blaško pri Mikliču govoril in se je čutila pozvano da poseže v polemiko. Pavličev izrek "Socializam je krepao" se mu tako dopade, da ga ponavlja, pri tem pa pravi, da ne misli pod tem izrekom "čisti Marxov nauk". Kaj neki ta dva človeka razumeta pod "čisti Marxov nauk"? To kar sta se naučila od Radnikovih "marksistov". Njima je Marksov nauk zabavljanje proti socialistom in natolcevanje. Ta mentalna površnost je lastna vsem ki se hipno za kako stvar navdušijo in potem derejo za svn 1 jimi "nezmotljivimi" papeži. Nadalje pišeta, da R. M. zagovarja svojega soproga 1 Čemu ga zagovarjati? Mar je zločinec? Ali je govoril neresnico? Ali je delal v škodo društvu? Nič takegS in B. ter P. vesta da ni storil ničesar slabega. Pregre' šil se je le, ker ima o takih osebah svoje mnenje in no- i če kimati kakor bi mu kak B. in P. ukazovala. Govoril ^ je z vama odkrito in povedal to kar je vedel in fcrnn da je pošteno in prav. Za SNPJ. zahtevata, da ostane nepolitična orga-nizacija. Zakaj ne zahtevajo B. in P. pristaši isto od HNZ? Zakaj uvajajo v nji svojo politiko? Umljivo je da zato ker je NJIHOVA politika. Zakaj se bore v nji proti ljudem, ki niso njunih nazorov? Zato ker niso njunih nazorov. Kar B. in P. sovražita, je socialistično gibanje, katerega ne poznata drugaqp kakor iz ust njegovih sovražnikov. Čudno je pa vseeno, da je P. tako pozabljiv. Ko ne bi bil bi se spomnil, da je imel o Mikliču zelo laskavo mnenje. Ob neki priliki mu je dejal (Mikliču): Ti si dober pri društvu; delaš vse pošteno in za vse enako." To je bilo dne 27. februarja, v omenjenem dopisu se mu pa predbaciva, "da pravil ne pozna". B. pravi, da je bil na agitaciji za '"D. S." v družbi tovarišev v naši hiši. Ali bi mogel povedati, kdo so bili ti tovariši? Mi, kar nas je bilo v hiši, nismo videli da bi kdo prišel z njim. Ni čuda, da ima radi slabega spomina težkoče z resnico. Mi imamo priče, da ni bilo nikogar z njim. Vidiš, Mr. B., kako ima laž kratke no-ge! Nadalje piše, da mu je Miklič dejal da obžaluje ko inora Hrvat agitirati za slovenski list, in da je izrekel upanje kakor hitro bodo slovenski delavci spoznali ta časopis ("D. S."), bodo sami agitirali zanj in za W. P. Tudi to je izmišljotina, kajti Miklič tega ni govoril. Potem je B. sestal Mikliča v mestu in ga vprašal, če bi hotel prevzeti zastopništvo. Dejal je, da je vprašal tudi tajnika društva, ki pa mu je odgovoril, da ima do- j volj "Prosveto". Šele potem mu je M. dejal, da bo pre- j vzel zastopništvo. Ko smo po tistem dobili nekaj izdaj "D. S.', se nam ni dopadla, in Miklič je vrnil za- j stopniške listine. S tem se je zameril Blaškotu, ki se posluži vsake prilike za zdražbo. Glede nazadnjaštva pravita, "da so gotovi ljudje v tej naselbini ne samo sto let za duhom časa, ampak spadajo še v srednji vek." To se tiče svoječasne B. izjave, da so Slovenci sto let za Hrvati. B. najbrž ve, ji da je tukaj tudi mnogo hrvatskih delavcev, ki ne tra--| bijo v njegov rog in vidijo napredek v drugačni, po-štenejši luči kakor pa Blaško. Midva priznava, da smo v enem oziru res daleč za njimi, namreč v razdiranju in obrekovanju. Ker to niso nikake čednosti, nam ni žal, da smo "sto let zadaj". "S. p." očitata, da se niso v vseh zadnjih letih v naši naselbini izkazali niti z enim dejanjem in prav nič dosegli. V kolikor je temu res, je to Blaškotova zasluga in njegovih pristašev. Kakor hitro se je spro- I žila kakšna napredna akcija, ji je takoj nasprotoval, ako ni izhajala iz njegovega tabora. Opisuje trud njegovih somišljenikov in omenja kako je nabral $60 j v obrambni fond za svoje voditelje medtem ko lažiso-cialisti niso niti s prstom ganili. Kje pa sta nabrala tisto vsoto? Ali sta jo sama prispevala? Kdo pa je bil tisti ki je pobiral prispevke pred sejo in po seji in kdo je prispeval? Če bi vidva sama darovala $60 v omenjeni fond, potem bi se že smela potrkati na prsa, a v tem slučaju vajina samohvala ne velja. Če sta pravic- na bosta priznala, da ima tu tudi "Proletarec" precej ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. ^^Ljucje, ker je na delavce apeliral, da naj pomagajo lekciji'za obrambo vaših voditeljev. X 8 popis zaključujeta: "To naj torej zadostuje za te I rste ljudi, s katerimi se v bodoče ne bomo več bavili I in ji11 prepuščamo raznim Žagarjem in njih plesnjivim idejam. Res bi bil že čas, da bi prenehala z razdiralnim f jgioni, s katerim ne delata časti ne sebi in ne naselbini. V bodoče se pazita kaj bosta govorila, pa ne bo nikakega prepira. Kar se tiče Žagarja, je delavec in poštenjak. P. in B. ga s svojimi dopisi v "D. S." ne bosta spravila iz ravnotežja. H koncu povdarjava, da najini dopisi niso pisani s stališča mržnje, ker ne sovraživa nikogar in nikomur ne želiva slabega. Kar sva govorila je bilo s stališča resnice in brez zlih namenov. Komur se kaj ne dopa-de kar je govoril, pa se potem izve v širši javnosti, temu midva ne moreva odpomoči. Za ta dopis sva odgovorna sama. Kopijo hraniva. Od protivnikov ne želiva nič drugega kot da so v polemiki tolerantni in da se drže RESNICE. S socialističnim pozdravom, Anton in R. Miklich. Koncert pevskega zbora "Lira". CHICAGO, ILL. — Slovenski mešan pevski zbor Lira priredi v nedeljo dne 26. aprila v dvorani SNPJ. koncert z bogatim sporedom. Program se prične izvajati ob 3. popoldne. Zbor Lira je slovenskemu občinstvu v Ghicagi in drugod dobro znan. Nastopil je na mnogih priredbah in imel je že precejšnje število svojih koncertov. Vzdržujejo ga člani in članice. Pevski zbori zahtevajo mnogo požrtvovalnosti. Lirini pevci in pevke se ne strašijo truda. Odškodnine ne zahtevajo, niti jo ne pričakujejo. Vse kar med našim narodom tak zbor more pričakovati je, da se občinstvo udeležuje njegovih priredb. Vstopnina, ki jo plačaš, ni dar zboru, ampak vstopnina na koncert, od katerega imaš ti užitek, zbor pa zadoščenje, da njegov trud ni bil zamanj. Po programu bo prosta zabava. Na svidenje v nedeljo 26. aprila na koncertu Lire! —(Član Lire.) SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte V naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne in vsako četrto soboto ob 7.30 zvečer v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov, kajti čimveč nas bo, tem ložje bomo vodili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne suž-nosti. — Tajnik. Ali sle iz vaše naselbine že odposlali naročila za prvomajsko in slavnostno izdajo "Proletarca" ? Ako ne, poskrbite, da ga pošljete čim prej. dne 26. marca+1925. Navzoči Afeš, Godina, Blaž Novak, Zajec, Vider, Thaler, Lučič in Pogorelec. Pozneje sta se je udeležila F. S. Tauchar in Fr. Udovič. Za predsednika izvoljen Blaž Novak. Zapisnik seje z dne 23. januarja sprejet. Dopisi. — Tajnik čita pismo iz gl. stana stranke, tikajoče se razpečavanja posebnih znamk v prid Socialistične mladinske lige (Y. P. S. L.). Stranka apelira na nas, da Soc. mladinski ligi pomagamo s tem da nabavimo posebne znamke, izdane z namenom da se ji pomaga tudi v gmotnem oziru. Se vzame na znanje, tajnik pa bo skrbel, da se naši sodrugi odzovejo apelu kakor so se prošlo leto. Tajnik prečita v informativne namene razna pisma iz Detroita, tikajoča se intrig proti našemu gibanju. Prečita tudi pisma podobne vsebine iz Coolinwooda, kjer klerikalci skupaj z drugimi nazadnjaki rujejo proti socialistom. Nadalje prečita pismo sod. L. Brica iz Lawrence, v katerem poroča o brezposelnosti med premogarji, o pripravljanju operatorjev na bitko s pre-mogarji in o stvareh, tikajoče se kluba, ki jjj radi slabih delavskih razmer zelo prizadet. S. J. Ban poroča v pismu, da se je v Pittsburghu organiziral klub JSZ. Ob enem omenja, da se klub v bližnji naselbini Verona najbrž razpusti, ker so se člani radi brezposelnosti večinoma izselili; ostali bi pristopili h klubu v Pittsburgh. Sodruginja Ruby Herman iz Seattle, Washington, pomožna^tajnica soc. stranke, odgovarja na pismo iz urada tajništva JSZ.,'da od kluba v Cle Elum, Wash., ni že dolgo dobila nobenega glasu. Tajnik po-jasnuje, da se je J. R. Sproharju pred leti posrečilo organizirati v Cle Elumu klub JSZ., ki se je kmalu pridružil direktno stranki radi pomankanja stikov z nami. "Proletarec" tam ni imel naročnikov, Sprohar in nekateri drugi člani so odpotovali, ostali pa so parkrat naročili članske znamke direktno iz strankinega urada v Seattlu. Prečita pismo dramatičnega društva "Soča" iz La Salle, 111., ki se pridružuje Izobraževalni akciji JSZ., in izraža upanje, da mu bo slednja šla na roko pri njegovem delu na dramskem polju. Prečita pisma društva št. 411 SNPJ. v Fillerju, Kans., in od društva SNPJ v Brooklynu, N. Y., ki sta poslala prispevke za Izobraževalno akcijo JSZ. Sledi razprava o razmerah v slovenskih naselbinah, ki se je udeleže vsi prisotni. Iz raznih drugih informacij, ki jih je podal tajnik je razvidno, da je reakcija združila vse protisocialistične elemente v borbi proti socialističnemu gibanju. Klerikalci nastopajo skupaj s konservativnimi "svobodomiselci" in "radikalnimi komunisti" kjerkoli jim nanese prilika iti v skupno "fronto" proti socialistom Smisel razprave je bila, da je treba naše sile trdnejše združiti in delati v borbi proti nazadnjaštvu pa naj nastopa pod kakršnokoli krinko, neizprosno. Sledi poročilo tajnika. Stanje članstva je enako kot prejšnje mesece; vzrok* da število dobrostoječih članov še ne presega številke tisoč, je edino v slabih delavskih razmerah; brezposelnost, ki je zadela mnoge premogarske kraje, v katerih obstoje naši klubi, je tudi Zvezi mnogo škodovala. Od zadnje seje ekseku-tive so se organizirali trije novi klubi, in sicer v Edisonu, Kansas, LaSalle, 111. in v Pittsburghu, Pa. Dose-daj se je priglasilo za pristop v Izobraževalno akcijo 57 društev in osem klubov JSZ. Več klubov JSZ. se pripravlja na prvomajske priredbe; svoje slavnosti bodo imeli klubi v Waukeganu, Clintonu, Ind. in v Chi-cagi, od drugih pa nima točnih poročil. A. Žagar, ki je bil na agitaciji za Proletarca in JSZ., se je 20. marca povrnil iz potovanja nazaj v Sheboygan. Njegova agitacija je bila zelo uspešna. Z njegovim sodelovanjem so se organizirali štirje klubi JSZ. Skoro vsi klubi, ustanovljeni v zadnjih štirih mesecih, napredujejo v članstvu in širijo svoje aktivnosti. Nato poda poročilo o izredni konvenciji soc. stranke, ki se je vršila dne 23.-—24. februarja, katere se je udeležil kot zastopnik naše Zveze. — Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Zajec poroča, da je bil dne 21. marca v Waukeganu, ko je klub št. 45 aranžiral predavanje. Nato izvaja o delu klubov v večjih mestih, kot so Chicago, Cleveland, Milwaukee, Detroit itd. V velikih kolonijah je polje za delo večje kot npr. v manjših krajih; klubi v velikih naselbinah niso v toliki meri odvisni za svojo stabilnost od nestalnih delavskih razmer, kakor v malih krajih. Naši napori naj se v bodoče še v večji meri obračajo na pojačanje socialističnih klubov v mestih, kajti borba proti nevednosti in reakciji je posebno potreJTna v naselbinah, kjer živi tisoče naših rojakov. V diskuzijo o organizatoričnem delu posežejo tudi Aleš, Vider, Lučič in Godina. Zajec poda poročilo za stavbinski odsek JSZ. Študiral je sisteme, po katerih so zgradili svoje urade, tiskarne in liste Finci, Cehi, Italijani, Židje itd. Nobeden izmed teh ne bi po vsem odgovarjal našim razmeram, v kolikor se tiče JSZ. Mnogo socialističnih in delavskih institucij je organiziranih na podlagi delniških korporacij, in provizorični načrt za ustanovitev take korporacije, ki ima nalogo zgraditi dom JSZ., je sprejel tudi clevelandski zbor naše Zveze, ki se je vršil meseca julija prošlo leto. Po zboru je, kadar mu je dopuščal čas, govoril z raznimi sodrugi drugih narodov o njihovih institucijah, ki so mu pojasnjevali, kako so jih zgradili. Rezultat tega poizvedovalnega dela je, da bo za nas najboljše, to je, najpraktičnejše, če se definitivno odločimo za načrt, ki ga je sprejel clevelandski zbor. Ta načrt določa med drugim: JSZ. zgradi svoj dom, v katerem bodo uradi Zveze in Proletarca, ob enem pa bo služil splošnemu socialističnemu gibanju. Organizira se posebno korporacijo na delniški podlagi. Deleži so po $25. Ustanovna glavnica je §25,000. Slovenska sekcija bo v tej kor-poraciji udeležena s §5,500 do $6,000 kapitala; JSZ. kot celota vzame tolikšen delež kot bodo dopuščale njene finance; klubi JSZ istotako. Korporacija bo pod absolutno kontrolo slovenske sekcije, Jugoslovanske socialistične zveze in njenih klubov. Deleži se ponudijo vsem članom in članicam JSZ. Klubi morejo podvzeti agitacijo za zbiranje prispevkov v prid te akcije. Ko bo ves kapital podpisan, se podvzetje inkorporira. Vse vsote se nalagajo v stavbinski fond in se ne smejo porabiti v noben drug namen. Agitacijsko delo vodi odsek treh članov, ki ga izvoli eksekutiva JSZ. Za svoje delo je odgovoren eksekutivi JSZ., kateri mora poročati o svojem delu na vsaki seji. Nadzorni odbor JSZ. je ob enem tudi nadzorni odbor za ta odsek, tajnik in blagajnik odseka morata biti pod primerno varščino. Z nabiranjem sredstev naj se prične takoj. Godina predlaga, da se načrt sprejme. Omenja, da sam radi pomankanja časa ni mogel delati v stavbin- skem odseku kot bi rad; delo je izvršil v glavnem Zajec. Aleš podpira predlog. Nato razmotriva o raznih načrtih, o katerih je v svbjem poročilu govoril Zajec. Naglaša, da bo akcija zahtevala mnogo truda in časa predno se jo izvede; pogoj za uspech je enotno delo kooperacija vse eksekutive, klubov in članov. Tauchar vpraša Zajca za nekatera pojasnila. -Omenja, da je še vedno pristaš načrta katerega je predlagal clevelandskemu zboru, toda ker je sprejet ta ki ga je tej seji ponovno predložil Zajec v končno odobritev, misli ,da z delom ne smemo več odlašati. I Predlog sodruga Godina soglasno sprejet. Sledi razprava o nalogah novega stavbinskega od-seka. Aleš je mnenja, naj bo v temu odboru pet čla- J nov. Tauchar pravi, da velik odbor v mnogih slučajih, kjer se ne razpravlja ampak izvršuje podrobno delo, akcije bolj ovira kot pospešuje. Misli, da zadostujejo trije člani. Zajec pojasnuje, da je naloga tega odseka pred- i vsem zbirati sredstva, in v ta namen korespondirati s tajniki klubov in posameznimi člani, nastopati na sestankih, izdajati letake itd. A kar se tiče izvajanja na- 3 črta in vseh drugih stvari, je eksekutiva odločilna. Nji ^ morajo biti podani vsi nasveti in predlogi od tega odseka v odobritev. Aleš se s tem zadovoljuje. Predlaga, naj bo eden član tega odseka tajnik, drugi pomožni tajnik in tretji blagajnik. Sprejeto. Nominacija kandidatov za tajnika; predlagani: j Zajec, Vider, Aleš, Pogorelec, Tauchar. Odklonijo vsi. i Zajec pravi, da je pripravljen sprejeti to delo, toda ker i je zelo zaposljen z urejevanjem lista, majske izdaje in koledarja, je želel, da bi ta urad vodil kdo drugi. Lu- 1 čič naglaša, da je tajnik duša vsake organizacije. Ker se je Zajec potrudil izdelati ta načrt, ga zagovarjal na ^ zboru in iskal nadaljne informacije, je na mestu, ako j vrši začeto delo naprej. Zajec izvoljen za tajnika stavbinskega odseka. Za pomožnega tajnika predlagani Vider, Thaler, 1 Novak, Godina, Aleš. Vsi razen Aleša, odklonijo, ki je j izvoljen. Za blagajnika predlagani: Godina, Udovich, Tau- « char, Vider, Novak in Pogorelec; odklonijo vsi. Pri ponovni nominacije izjavi Godina, da ta urad sprejme, 3 toda radi obilice dela mu ne bo mogoče sodelovati | z odsekom toliko kot se mogoče pričakuje. Vršil pa • bo svojo nalogo kolikor mu bo največ mogoče. Aleš izjavi za prosvetni odsek, da ta za to sejo nima poročila. Ostala dva člana prosvetnega odseka nista " navzoča. Pogorelec pojasni, da ima od Ovna sporočilo da je zadržan radi nujnih opravkov od te seje. Razno: Pogorelec pravi da se v tajniškem uradu -nujno rabi nov pisalni stroj; vpraša sejo ,če mu ga do- j voli nabaviti. Aleš predlaga da se želji ugodi, kajti kakor za vsako drugo delo je treba tudi za to orodja ki odgovarja potrebi. Predlog sprejet. Konec seje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Old Timer, Pueblo, Colo. — Bo priobčeno v prihodnji izdaji. Dopisnikom: Dopisi, ki niso prišli na vrsto za priobčitev v tej izdaji, bodo priobčeni drugi teden. breF.naslova Iskra. y A. H. S. je pisal v "G. S.", da mi odganjamo delavce od stranke in lista (Proletarca) in dejansko pomagamo Zakrajšku in njegovim podrepnikom, da si zopet pridobivajo tla med narodom. j* Vzrok, da si klerikalci "zopet pridobivajo tla med narodom", je v nesvobodomiselstvu "svobodomiselnih" Slovencev, katerih glasilo je bilo in je menda še "G. S." in podobni listi. Ni jih večjih sovražnikov med slovenskim delavstvom proti socialističnemu gibanju kakor so nazadnjaški "svobodomiselci" v društvah katera so absolutno prisegala na list "G. S." Ni jih večjih nasprotnikov proti socialističnemu pokretu, najsibo med Slovenci v Chicagi ali drugje, kot so "svobodomiselne" luči. A. S. II. je med njimi celo izjema! Kar se tiče sovražnosti napram socialistični organizaciji, tudi če ni "pod Zajčevo kontrolo", ni med nesvobodomi-selnimi svobodomiselci nič manjša kot med Zakraj-škovci, ki so ravno tako nekatoliški katoličani kot so nekdanji "Svobodaši" nesvobodomiselni svobodomiselci. Mislim, da bo ta "puzel" lahko vsakdo pravilno rešil. * £ Naši sodrugi v neki naselbini so mi pravili o seji svobodomiselnega društva tole: Ko je bil stavljen predlog, da se naroči nekaj iztisov slavnostne izdaje "Proletarca", so "svobodomiselni" veljaki skočili pokonci! in pričeli "bičati" socialiste. Isto, kar piše o socialistih frančiškanski žurnal, so ponavljali svobodomiselni besedniki na tej seji. In enako govore na vsaki seji vsakega takozvanega naprednega društva. Te vrste "svobodomiselci", klerikalci in "komunisti", so si vsi sorodni v tem, da sovražijo socialiste, eni iz nevednosti, drugi instinktivno, tretji iz zlobe in radi nepoštenih namenov. J* Pobožen kapitalist, kot je bil npr. pokojni magnat Hines in kot so sedaj njegovi dediči, nadalje Gary, ki ob vsaki priliki govori o svetem pismu, so ravno tako izkoriščevalci delavcev, kot "svobodomiselni" kapitalisti. Svobodomiselen nazadnjak, ki misli da je napreden zato ker k maši ne hodi, je ravno tako podpornik današnje uredbe in kapitalističnih strank, kakor klerikalci. Socialistično gibanje sovražijo oboji enako, kar je urednikom "G. S." gotovo znano. £ Meseca junija 1924 se je podal John Gorjanc iz Clevelanda zaeno z drugimi navdušenimi delavci in njihovimi ženami ter otroci v deželo proletarske svobode in bratstva, v sovjetsko Rusijo. Razočaral se je in sedaj je zopet v Clevelandu. V "Enakopravnosti" opisuje svoje spomine. Pravi, da so bile informacije, ki jih je dobil od tukajšnjih propagatorjev za izseljevanje v Rusijo, večinoma neresnične. "Ni se čuditi, ako je mnogo proletarcev postalo žrtev te neresnične propagande, katero širi moskovska internacionala, ki je sploh škodljiva delavskemu razredu," piše Gorjanc. Pravi, da bo to dokazal v poznejših člankih. Če sem pravilno informiran, je bil Gorjanc pred svojim odhodom v Rusijo (in mogoče je tudi danes. čeprav v drugem smislu) velik nasprotnik J. S. Z. in Proletarca. Verjel je frazam in danes se huduje. Kdor ni še prečital članka "Razočaranje ameriških delavcev v Rusiji", ki je bil priobčen v Proletarcu z dne 19. marca, naj ga prečita. Dokazal vam bo, kdo je bil v pravem, "Proletarec", ali tisti ,ki so ga obsojali. £ "Revolucionarji", ki danes v Ameriki paradirajo pod imenom Workers' Party, so najslabši revolucionarji. Opajajo sg z "revolucijo fraz" in vse revolucio-narstvo jim je v napadanju na socialistično gibanje, ki se razvija kljub njihovim pšicam. Če pa je treba za revolucijo delati in trpeti, tedaj revolucionarstvo takih ljudi izgine kakor da ga nikoli ni bilo v njih. In ga res nikoli ni bilo. ^ V okraju antracitnega premoga v Pennsylvaniji bodo volitve za distriktne odbornike. Med kandidati za predsednika je tudi R. Cappellini, sedanji predsednik. Ko je bil prvič izvoljen, so ga komunisti oglašali kot svojega kandidata . Vsi njihovi listi so agitirali zanj, izdajali so agitacijske letake in prirejali shode. Danes ga ravno tako napadajo kot so ga takrat hvalili. Warkers' Party ima res slabo srečo! J* V Detroitu so organizirali slovenski klub W. P., v katerega se je baje vpisalo 17 članov. Dal Bog, da bi imel več življenja in milejšo usodo, kot pa slovenska kluba iste stranke v Milwaukee in Collinwoodu. jt Nobenega slov. lista se ne razpošilja toliko zastonj kot milwauške "D. S." Cele zavoje jo pošiljajo gotovini osebam, toda razdaja jo malokdo. Nekdo, ki jo prejema na tak način vsak teden, se je "pohvalil", da jo niti ne razvije. Mnogi "naročniki" jo dobivajo nad pol leta zastonj, nekateri pa že leto in dalj. Ker je "Delavska Slovenija" independent, kakor napr. čikaška "Tribuna" in milwauski kapitalistični listi, si tak špas lahko privošči. ^ Frank Novak še sedaj ni pojasnil, zakaj skriva "svoj" list pod imenom "independent". Ali se boji zamere bankirjem? Pa ne, da bi imel različna prepričanja za razne slučaje? J* Jugoslovanski listi poročajo, da je Radičeva stranka prenehala biti "revolucionarna" in se izrekla za monarhijo in za kapitalistično ekonomsko uredbo. Pasičeva stranka pa ji kljub temu nagaja. Koliko so sc trudili fantje kot je Chas. Novak indrugi grmeči topovi jugoslovanske sekcije \V. P. s svojimi protestnimi shodi proti Pasiču in govorili o edinstvu z Radičevo stranko! Sedaj pa tak čuden konec! Sicer pa se Radič še lahko premisli. Židje so bili enkrat neoprezni. Duhovnik Duffy je ob neki priliki povedal tole dogodbico: "Naš stari cerkovnik me je zaupno vprašal, če so bili apostoli judje. Gotovo so bili, sem mu odgovoril." Cerkovnik, kateremu se je videlo da je o tem že večkrat premišljeval, je čudeč se odvrnil: "Kako so mogli judje biti tako neprevidni, da so pustili takšno dobro stvar kot je katoliška cerkev ugrabiti Italijanom?" Pa je res čudno. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BARBERTONU, O. Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani samostojnega društva "Domovina" na Mulberry cesti. Apeliram na sodruge, da se redno udeležujejo klubo-vih sej, ker je vedno kaj zanivega na dnevnem redu. Tiste pa, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, vabim da se nam pridružijo in tako (pomagajo v borbi za boljše pogoje življenja in za odpravo kapitalističnega režima samega. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT. 232. GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. Resnica naj pride na dan. Stoletja je bilo zdravilstvo nekaka skrivnost. Njena modrost je bila pokrita z nekakim pajčolanom molčečnosti. Toda pred nekaj časom se je dr. Hugh Cabot, ravnatelj Michigan Medical vseučiliščne šole nekako tako-le izrazil: "Medicinska veda je skrivala svojo luč pod mernikom že predolgo. Kar moramo imeti, je resnica. Občinstvu moramo prodajati zdravila. O zdravilih pa moramo povedati občinstvu resnico v takem jeziku, da ga bo ljudstvo lahko razumelo." Joseph .Triner Company je že nad 35 let pripovedovala resnico ljudstvu. Trinerjevo zdravilno grenko vino slovita želodčna tonika vedno zanesljivo v slučajih i, lodčnih neredov kot na primer slab tek, slaba pre~ bava, plini, slab spanec ali splošna pobitost. Triner jev Liniment proti revmatizmu in nevralgiji, Triner-jev Cough Sedative proti prehladom, so priprave, kav terih formule niso nobena skrivnost. Edino sposob^ nost teh formul in perfektno izdelovanje je napravilo te Trinerjeve priprave svetovno znane. Če jih ne morete dobiti v Vaši lekarni ali pri trgovcu, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. Milwauskim volilcem v petem wardu. Dne 7. aprila t .1. se vrše dopolnilne volitve za aldermana v petem okraju, v katerem živi pretežna večina Slovencev. Ker smo bili več let zastopani po socialističnem aldermanu, upamo in želimo, da to pot zopet pokažete svojo solidarnost in od-daste svoje glasove za aldermanskega kandidata soc. stranke EDWARD COLLINS-a Udeležite se volitev 7. aprila in glasujte za kandidate soc. stranke. Dobro zavarovanje se vedno izplača DOBITE GA PRI F. M. OPEKA Zemljišča in zavarovalnina NORTH CHICAGO, ILL. Phone 292S Vse spadajoče k zavarovanju Zaloga Čevljev in Popravljalnica NAJBOLJŠA KAKOVOST NIZKE CENE LOUIS ROSE 1732 Sheridan Rd. NORTH CHICAGO, ILL. Ljudje iz vseh krajev sveta pošiljajo denar v vse kraje sveta — s posredovanjem dobre in izkušene posluž-be katero nudi po najnižji ceni največja jugoslovanska banka v Zedinjenih državah Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste, CHICAGO, ILLINOIS. (nastala z združenjem Kaspar State Bank in American State Bank) KJER VARČNI Preskrbite si vožnje listke v Evropo z našim LJUDJE NALAGAJO REDNO IN IN VESTIRAJO RA- ske črte. ZUMNO. posredovanjem. Zastopamo vse prekomor- V vašem lastnem interesu je, da vprašate za cene pri nas. DETROITSKIM SODRUGOM. geje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se I i vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Do-^ 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na joo> ___ dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. The Home Furniture Co., £! s POPOLNA ZALOGA POHIŠTVA 673-675 S. Sheridan Rd. Waukegan, 111. ■ D 0 k 1 e r t r a i a z a I o 9 a IZREDNA RAZPRODAJA UMETNIH PREPROG GOLD SEAL CONGOLEUM WALTONAS ARMSTRONG'S CORCOLIN PREPROGE Velikost Cena 6x9 čevljev...........................$7.75 čevljev..........................$9.75 9x10H čevljev.......................$12.75 9x12 čevljev.........................$14.75 D 0 k 1 e r t r a i a z a 1 o g a 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avanu* CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. FRANK Ml V SE K roi"5 SLEZKE PESMI, (Peter Bezrnč), trda vezba..................... TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA (Leosid Andrejev), broširana ...............59 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARU JEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENOJI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... GOSPA Z MORJA (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................go KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .76 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana............... MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana . . .................. NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, J| broširana .................. .M NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezama................ .88 ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ .78 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75e: vazama . .. 1-00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. «0® .28 .75 .78 .38 .78 20